RAZPRAVE
S Uporaba skupnega podatkovnega modela pri integraciji poslovnih
aplikacij
Uroš Novak, Andrej SoStariC
HERMES SoftLab, d. d., Zagrebška 104. 2000 Maribor
uros.novak@hermes-softlab.com. andrej.sostaric@hermes softlab.com
Povzetek
Kako dolgoročna nbdr?ati in dvigniti dodano vrednost rešitev, ki se dotikaio področja integracije poslovnih aplikacij, za številne upravitelje poslovnih informacijskih sistemov (in njihove lastnike) ni samo retorično vprašanje. V članku na podlagi izkušenj iz prakse razmišljamo o prispevku skupnega podatkovnega modela k dolgoročni dodani vrednosti rešitev h področja integracije poslovnih aplikacij in o različnih oblikah podatkovnih modelov Zbrana razmišljala so ilustrirana s primeri uporabe podatkovnega modela SID (Shared Information S Data) iz industrijske specifikacije NGOSS, ki jo v prvi vrsti poznamo v svetu telekomunikacij. Ključne besede: integracija poslovnih aplikacij, skupni podatkovni model, SQA, internperabilnost poslovnih procesov, NGOSS SID
Abstract
ENTERPRISE APPLICATION INTEGRATION WITH THE COMMON DATA MODEL
How to maintain and raise the long term added value of the enterprise application integration solutions is more than just a rhetorical question for many IT managers end business owners. Tins article explores the contribution of the common data models to the long-term value of enterprise application integration solutions and the different scopes of the common data model. The topics are illustrated with the examples taken from projecLs. where the industry standard specification NGOSS Shared DaLa & Information, known predominantly in the world of the telecommunications, was used as a common data model. Kev words: enterprise application integration, common data model. 50A, business process interoperability, NGOSS SID
lUuod
Odvisnost sodobne (informacijske) družbe od telekomunikacijskih sistemov in storitev je operaterjem in ponudnikom telekomunikacijskih storitev odprla številne nove priložnosti in področja delovanja, hkrati pa je prinesla nove izzive v obliki uečje konkurence in tekmovanja na trgu. Za uspešno delovanje in tekmovanje na trgu ne zadostuje samo širjenje pnrtfelja produktov in storitev, temveč je treba poskrbeti tudi za uravnotežene in neprestane izboljšave na področju izvajanja in upravljanja poslovnih procesov. Integracija poslovnih aplikacij je na tem segmento razvoja še posebna pomembno področje, ker omogoča dramatično transformacijo poslovnih procesov, zlasti z vidika učinkovitosti procesov, obvladovanja stroškov itd.
Pozornost, ki jr (l u d i širše in nt* samo v segmentu telekomunikacijskih podjetij) namenjena integraciji poslovnih aplikacij in sistemov, je implicitno posvečena tudi interoperabilnosti, saj je le-ta potreben pogoj za kakršno koti integracijo aplikacij in sistemov. Ne ^re spregledati, da so bili na področju tehnične intern pora bi Inosti med sistemi doseženi pomembni re-
zultati. Protokol IP se je uveljavil kol de facto standard za prenos in usmerjanje podatkovnih paketov po omrežjih (s paketnim preklapljanjem) in tvori hrbtenico javnega interneta ter svetovnega spleta. Notranja lokalna omrežja podjetij in organizacij, ki ne uporabljajo protokla 11', so redke izjeme, Naslednja generacija telekomunikacijskih omrežij (hlGN ■ Next Génération Networks) uporablja protokol IP za prenos in usmerjanje vseh vrst informacij in storitev (glas, video, podatki...).
i ntero porabil nost med različnimi operacijskimi sistemi in tehnološkimi platformami je še konec devetdesetih let povzročala težave upraviteljem heterogenih informacijskih sistemov in njihovim sistemskim inte-gratorjem, S sodelovanjem vodilnih proizvajalcev sistemske programske opreme pri razvoju standardov na področju spletnih storitev je tehnološka interope-rabil nos t med heterogenimi platformami postala dosegljiva po izvedbeni in stroškovni plati. Telinologije porazdeljenih objektov (npr. ČORBA, DCOM) so pre-
108 ,>C[>R*bN* INFORMATIKA
?008 Številka? - UtnikKV1
Uroš Novak. Andrej šoštarič Uporaba skupnega podatkovnega modela pri integraciji poslovnih aplikacij
pustile mesto sporočilnim sistemom (message-orieuted middleioare) in spletnim storitvam. Prav stroškovni vidik interoperabilnih platform je bistvenega pomena za poslovne informacijske sisteme ter njihove lastnike in upravitelje. Napredek, ki so ga na področju in-teroperabilnosti med raznorodnimi tehnološkimi platformami dosegle spletne storitve, je največji prav na tem segmentu. Pri tem je treba upoštevati tudi dosegljivost in ceno znanja, ki je potrebno za uspešno implementacijo spletnih storitev.
Po vsaj petih letih izkušenj z novo generacijo integracijske infrastrukture in pripadajočih orodij lahko ugotovimo, da so bili zidovi tehnološke (ne)inter-operabilnosti uspešno porušeni. Hkrati lahko ugotovimo, da bistvene problematike, ki vpliva na dolgoročno dodano vrednost rešitev s področja integracije poslovnih aplikacij samo s prebojem na področju tehnološke in teroperabilnosti sistemov, nismo uspeli nasloviti v celoti. Pomemben vidik pri gradnji in vzdrževanju dolgoročne dodane vrednosti je namreč izboljševanje in teroperabilnosti poslovnih procesov, pri tem pa je stroškovno dostopna tehnološka interope-rabilnost sistemov in aplikacij potreben, nikakor pa ne zadosten pogoj za dejansko doseganje rezultatov.
Integracija poslovnih aplikacij in sistemov predstavlja nezanemarljiv delež porabe sredstev za informatiko.1 Ker se v fazi načrtovanja arhitekture rešitve le redko uspemo izogniti nasprotujočim si dejavnikom, lahko pravilnost odločitev v praksi ocenimo šele po preteku določenega obdobja (nekaj mesecev, včasih nekaj let), ko je treba osnovno rešitev spremeniti oziroma prilagoditi [ 1]. Logično je, da podjetje, ki del sredstev, namenjenih razvoju informatike, vlaga v integracijo poslovnih sistemov, želi visoko stopnjo gotovosti in predvidljivosti, da se bodo implementirane rešitve v prihodnosti izkazale za pravilne in da bodo vložena sredstva povrnjena.
V praksi lahko identificiramo tri načine, s katerimi rešitve na področju integracije poslovnih aplikacij lahko dodajajo oziroma vračajo vrednost: • Rešitve dodajajo vrednost, ker omogočajo hitrejši pretok informacij med deležniki in sistemi znotraj podjetja ter na mejah podjetja (B2li, li2G, ,.,). Hitrejši pretok Informacij znotraj podjetja je mogoče izkoristiti za optimizacijo poslovnih pro-
cesov (skrajšanje časa od začetka do konca procesa) in časovno ter kvalitativno optimizacijo odločanja (npr. na področju upravljanja dobavne verige itd.}.
- Rešitve dolgoročno vračajo vrednost zaradi ponovne uporabe posameznih elementov rešitve v naslednjih projektih (in v kontekstu drugih poslovnih procesov). Ponovna uporaba (dela) obstoječe rešitve za podjetje predstavlja neposreden finančni in časovni prihranek ter posredno prispeva k večji poslovni prilagodljivosti in konkurenčni sposobnosti podjetja. • Rešitve dolgoročno vračajo vrednost z ločevanjem informacijsko podprtih poslovnih funkcij podjetja od specifičnih tehničnih sistemov in aplikacij. Rahla povezava med avtomatiziranimi elementi poslovnih procesov in ustreznimi tehničnimi sistemi in aplikacijami omogoča razvojnim oddelkom na eni in drugi strani sistema večjo avtonomijo pri razvoju njihove aplikacije in omogoča oblikovanje projektov, ki ne zahtevajo obsežne koordinacije in usklajevanja razvoja med različnimi oddelki. V takih okoliščinah je tudi bistveno preprosteje in ceneje v celoti zamenjati zaledni sistem v ozadju poslovne funkcije, ker je seznam stičnih točk zalednega sistema z drugimi sistemi in po-slovimi procesi znan in ker so stične točke definirane v kontekstu poslovnih funkcij in ne na podlagi notranjih struktur in mehanizmov zalednega sistema.
Žal realizacija naštetih in opisanih modelov dodajanja in vračanja vrednosti skozi projekte integracije poslovnih aplikacij ni sama po sebi umevna in zahteva sistematičen pristop k upravljanju razvoja poslovnega informacijskega sistema podjetja. Med dobre prakse, ki so se razvile v najuspešnejših podjetjih na svetu, spada disciplina arhitekture podjetja (ehterprise architecture), s katero se podjetja na najvišji ravni sistematično lotevajo usklajevanja poslovnega informacijskega sistema s poslovnimi strategijami in prioritetami. Arhitektura podjetja usklajuje razvoj podjetja in poslovnega informacijskega sistema z vidika poslovne, aplikacijske, informacijske in tehnične arhitekture.
V našem prispevku se osredinjamo na vlogo skupnega podatkovnega modela, ki je pri integraciji poslovnih
1 Nekateri analitiki postavljajo dolei povprečne porabe IT-sredslev. ki so namenjena integraciji poslovni ti aplikacij, na 30 %. Posameina podjetja ocenjujejo, da dele? sredstev, ki so namenjena integraciji, po projektih dosega tudi 50 %.
2DQ8-šlevilka 7 -letnik XVI
uPOidBNA INFORMATIKA 109
Uroš Novak, Andrej šoitarii: Uporaba skupnega podatkovnega modela pri integraciji poslovnih aplikacij
aplikacij element informacijskega vidika arhitekture podjetja. Glavni vidiki problematike skupnega podatkovnega modela so opisani v naslednjem poglavju. Tretje poglavje je posvečeno modelu SID (Shared Information & Dala), ki je v okvirju organizacije TeleManagement Forum del ogrodja NCIOSS (Next Generation Operational Systems umi Software}, namenjenega novi generaciji rešitev B/OSS (Bu sines s/Opera t iona l Support Systems), v četrtem poglavju pa opisujemo praktične izkušnje z uporabo NGOSS SID na preteklih projektih integracije poslovnih aplikacij pri ponudnikih telekomunikacijskih storitev. Naša ključna spoznanja so povzeta v sklepnem delu prispevka skupaj z nekaterimi smernicami in izhodišči za prihodnje delo.
jitvam vpletenih sistemov ter lastnim izkušnjam in iznajdljivosti. Rešitve, ki nastanejo v takih okoliščinah, so z vidika dodane vrednosti pogosto omejene na prvi element, to je pohitritev pretoka informacij med deležniki in sistemi v podjetju. Možnosti za nastanek rešitev, ki bodo tudi dolgoročno vračale vrednost skozi ponovno uporabo elementov rešitev in ločitev poslovnih funkcij od tehničnih zalednih sistemov, so omejene. Eden od ključnih razlogov je prav odsotnost skupnega podatkovnega modela, ki bi pomagal pri načrtovanju rešitve od zajema, prenosa in oddaje informacij. Rešitve zaradi tega odražajo speafiko projektnih zahtev, kar omejuje ponovno uporabnost realiziranih rešitev v kontekstu različnih poslovnih procesov.
2 Integracija poslovnih aplikacij in vloga skupnega podatkovnega modela
V	uvodnem poglavju smo zapisali, da z integracijo poslovnih aplikacij podjetja dosegajo hitrejši prenos informacij med deli podjetja in ponovno uporabo tistih poslovnih funkcij, ki so podprte / informacijsko infrastrukturo. Ugotovili smo, da tehnična interope-rabilnost med raznorodnimi sistemi zaradi napredka na področju interoperabilnosti platform in izpopolnjene podpore v razvojnih orodjih ni več primarni strošek in dejavnik tveganja pri implementaciji integracijskih rešitev. Eden izmed dejavnikov, ki pomembno vpliva na uspešnost in prilagodljivost načrtovanih in implementirani h rešitev, je obstoj skupnega podatkovnega modela, s katerim je utemeljen informacijski vidik povezovanja poslovnih aplikacij.
Skupni podatkovni model definira semantiko in format podatkovnih struktur, ki so namenjene uporabi v kontekstu različnih poslovnih procesov in aplikacij, ki jih podpirajo [2|. Definicije, zbrane v okviru skupnega podatkovnega modela, predstavljajo poslovni pogled na informacije in so nevtralne z. vidika poslovnih procesov, ki pripravljajo in uporabljajo podatke z vidika aplikacij, ki dostopa j o do podatkov in jih manipulirajo, ter z vidika tehnologij, v katerih so aplikacije implementirane |2).
2.1 Integracija aplikacij brez skupnega podatkovnega modela
V	najslabšem primeru skupni podatkovni model ne obstaja, zato so razvojni oddelki oziroma ekipe pri načrtovanju in implementaciji rešitev prepuščeni neposrednim zahtevam naročnika, značilnostim in ome-
A
Ta
A mm		u
		
LA
a s m
o
oiš-1 #
H
Slika 1 Poueiovanje postavnih aplikacij hrei skupnega podatkovnega modela
Odsotnost skupnega podatkovnega modela povečuje tveganje, da so listi elementi rešitve, ki pokrivajo področji zajema in oddaje informacij, z vidika podatkovnega modela premalo ločeni od posameznih povezanih sistemov in pospešujejo pronicanje tehničnih in implementacijskih značilnosti povezanih sistemov (npr. relacijski model podatkovne baze, domenski model aplikacije) v domeno poslovnih funkcij. 7, vidika arhitekture celotnega informacijskega sistema je to zelo škodljiv pojav, ki ima za podjetje lahko tudi visoke finančne korvsekvence, ki se pokažejo najkasneje takrat, ko se podjetje loti zamenjave tako tesno integriranega zalednega sistema.
2.2 Integracija s pomočjo skupnega podatkovnega modela
Konsistentna in disciplinirana uporaba skupnega podatkovnega modela pri integraciji poslovnih aplikacij
110 UPOI1HI INFORMATIKA
2008 šli Vilka 7 - letnik XVI
Uroš Novak. Andrej šoštarič: Uporaba skupnega podatkovnega modela pri integraciji poslovnih aplikacij
lahko bistveno prispeva k zmanjšanju možnosti /:<.i nastanek opisanega pojava, zato je smiselno razmisliti o vpeljavi skupnega modela, če se integracije lotevamo v večjem obsegu in želimo i/koristiti vse priložnosti, ki jih je mogoče doseči s sistematičnim pristopom k načrtovanju in implementaciji integracijskih rešitev. Uporaba skupnega podatkovnega modela je komplementarna tudi s koncepti storitveno usmerjene arhitekture, saj lahko zelo pomaga pri oblikovanju stabilnih pogodb storitev, ki ustrezajo različnim kontekstom uporabe. Več o tem aspektu uporabe skupnega podatkovnega modela je povzeto v |4, 5),
A
A 53 O
i m o
O SŠO
@-Oc
to!
Slika 2, Integracija poslovnih aplikacij na osnovi lastnega (internega) skupnega podatkovnega modela
Temeljna ovira na poti do uporabe skupnega podatkovnega modela je dejstvo, da skupni podatkovni modeli, primerni za integracijo aplikacij in sistemov v določenem poslovnem okolju, ne rastejo na drevesu. Od skupnega podatkovnega modela pričakujemo te lastnosti:
. Skupni podatkovni model pokriva strukturo in organizacijo podatkov s poslovnega vidika.
•	Skupni podatkovni model celovito pokriva poslovno domeno oziroma pod domeno.
. Skupni podatkovni model je razširljiv in ga je mogoče dopolnjevati in prilagoditi.
•	Skupni podatkovni model je definiran na konceptualni ravni in ni tesno vezan na specifično orodje, tehnologijo in implementacijo.
Pri izbiri in razvoju skupnega podatkovnega modela ima organizacija v grobem dve možnosti - lahko se odloČi za razvoj popolnoma lastnega skupnega podatkovnega modela, lahko pa za izhodišče izbere katerega izmed podatkovnih modelov, ki jih gradijo posamezne organizacije (npr. J3]). Z razvojem lastnega skupnega podatkovnega modela organizacija pridobi možnost, da ga oblikuje popolnoma skladnega z
lastnim razumevanjem poslovne domene in da ga v celoti prilagodi svoji poslovni arhitekturi. Upoštevati je treba, da razvoj skupnega podatkovnega modela zahteva veliko vloženega dela, preden je dosežen prag zrelosti, ki zagotavlja predvidljivo stabilnost modela in dovolj visoko stopnjo pokritosti domen-skega modela.
A
■-O
to
Slika 3: Integracija poslovnih aplikacij na osnovi globalnega skupnega podatkovnega modela
Na drugi strani globalni skupni podatkovni model, ki nastaja pod okriljem večstrankarske skupine (npr. OASIS) ali industrijskega foruma (npr. TeleManagement Forum), ponuja boljši izhodiščni položaj ob bistveno manjšem začetnem vložku lastnega dela. Če so tak skupen podatkovni model sprejeli proizvajalci programske opreme (poslovnih aplikacij), omogoča podjetjem znatne prihranke pri integraciji poslovnih aplikacij ter prilagodljivost pri izbiri (standardnih) poslovnih aplikacij.
3 NGOSS SID - Primer globalnega skupnega podatkovnega modela
Skupni podatkovni model NCOSS SID ponuja slovar, nabor definicij podatkovnih struktur in relacij med njimi, ki se uporabljajo pri opisovanju in povezovanju arhitektur NGOSS [3j. V povezavi z ogrodjem poslovnih procesov eTOM (Enltanced Telecom Operations Mii/i) in opisom aktivnosti omogoča povezovanje poslovnih deležnikov in informatikov, ker ponuja definicije, ki so razumljive poslovnim deležnikom, hkrati pa so dovolj natančno opredeljene, da jih je mogoče uporabiti tudi pri razvoju in integraciji programske opreme [7].
Ciljna publika skupnega podatkovnega modela (in celotnega programa NGOSS [7j) so ponudniki telekomunikacijskih storitev, dobavitelji programske opre-
2008 številka 2 - letnik XVI
upn»ABIyi INFORMATIKA 111
Uroš Novak. Andrej Šoštarič Uporaba skupnega podatkovnega modela pri integraciji poslovnih aplikacij
me za ponudnike telekomunikacijskih storitev in sistemski integratorji. Širši namen programa NGOSS je omogočiti učinkovito uporabo informacijske tehnologije v procesu transformacije ponudnikov Lelckomunikacijski h storitev. Delovni rezultati programa NGOSS so razdeljeni na več področij. Njihova vsebina je namenjena različnim igralcem v dobavni verigi sistemov OSS in EiSS, ki lahko uporabijo tiste elemente programa, ki so relevantni za njihovo delo in poslovanje, z zaupanjem, da bo posamezne komponente mogoče povezati v celoto v krajšem času, z manj dela in nižjimi slroški |7|.
Skupni podatkovni model NGOSS SID predstavlja odlično podlago za skupni podatkovni model v domeni telekomunikacijskih storitev. Bistveni element v verigi dodane vrednosti je dejstvo, da je kot skupni podatkovni model sprejet tudi pri proizvajalcih programske opreme in pri sistemskih integrator-jih. Proizvajalci programske opreme lahko uporabijo elemente NGOSS SID pri načrtovanju njihovih sistemov, ki so zaradi uporabe skupnega podatkovnega modela bolje pripravljeni na povezovanje z drugimi sistemi, zlasti s tistimi, ki prav tako uporabljajo elemente podatkovnega modela NGOSS SID, Sistemski integratorji lahko uporabljajo elemente NGOSS SID pri načrtovanju povezanih rešitev izkoristijo skupni podatkovni model za tiste sisteme, katerih integracijski vmesniki so načrtovani s pomočjo NGOSS SID in ga v kombinaciji s prevajalci sporočil (message translntor; 11, H]), hkrati uporabijo kot kammični podatkovni model rešitve (camtotticnl data model; [1, 9|).
Ponudniki telekomunikacijskih storitev lahko uporabijo NGOSS SID kot podlago za celovit pristop k načrtovanju, specifikaciji, nabavi in povezovanju poslovnih aplikacij in sistemov, s pomočjo katerega lahko zelo povečajo agilnost in prilagodljivost celotnega poslovnega informacijskega sistema:
•	skrajšajo čas za implementacijo novih sistemov in podporo novih storitev,
•	znižajo stroške za integracijo poslovnih aplikacij,
•	dosežejo višjo stopnjo inlcroperabilnosti poslovnih procesov.
4 Izkušnje s projektov
Našteta izhodišča potrjujejo tudi izkušnje, pridobljene na izpeljanih projektih. Skupni podatkovni model lahko organizacijam pomaga pri oblikovanju in vodenju strategije povezovanja poslovnih aplikacij in
sistemov. Disciplinirano uveljavljanje skupnih konceptov in vzorcev je nagrajeno z agilnim in stroškovno obvladljivim razvojem poslovnega informacijskega sistema, kar za številna podjetja predstavlja pomemben vidik pri pridobivanju ali ohranjanju konkurenčne prednosti.
4.1 Projekt: oblikovanje enotnega kataloga produktov
Katalog produktov (ali produkt ni katalog) je eden izmed najpomembnejših modulov v poslovnem informacijskem sistemu operaterjev telekomunikacijskih storitev. Namen sistema je ponuditi informacijsko podporo poslovnim procesom upravljanja produktov if m hI mi lifhytlr tnanagement), sestavljanja naročil (order configuration) in izvedbe naročil (orderfulfillment) z vidika obvladovanja tržne ponudbe podjetja. Med naloge kii ta loga produktov sodijo centralizirano oblikovanje in vodenje ponudbe, distribucija ponudbe na prodajne kanale, dekompozicija naročil in prevajanje komercialne predstavitve naročil na tehnično {produkti, storitve in omrežna stredstva) oziroma izvedbeno prestavitev (izvedbeni načrt). Dobro zastavljena rešitev za upravljanje kataloga produktov operaterju telekomunikacijskih storitev omogoča krajši čas med načrtovanjem in plasiranjem ponudbe, nižje stroške pri uvajanju novih storitev in časovno ter stroškovno bolj učinkovito izvajanje naročil. Oboje neposredno vpliva na konkurenčno sposobnost podjetja.
Leta 2007 smo za našo stranko oblikovali in izvedli rešitev, katere namen je bilo začeti z oblikovanjem enotnega kataloga produktov. Pred začetkom projekta je obstoječi poslovni informacijski sistem za obvladovanje kataloga produktov v podjetju uporabljal različne aplikacije, ki so bile zgrajene namensko za posamezen segment ponudbe. Tako stanje je za podjetje predstavljalo resne omejitve pri Izvajanju poslovne strategije. Načrtovanje dolgoročne rešitve v obliki novega obračunskega (billing) sistema in platforme za delo s strankami [customer carc) se je že začelo, vendar so bili pivi (predvideni) rezultati časovno še tako oddaljeni, da je stranka za vmesno obdobje potrebovala rešitev, ki ji bo omogočila držali korak s konkurenco. Predlagali smo, da se vmesno obdobje "izkoristi" za oblikovanje enotnega kataloga produktov in konsolidacijo sistemov na podlagi taktične rešitve, ki bo omogočila realizacijo poslovne strategije in pripravila informacijski sistem na vpeljavo novega obračunskega sistema in platforme za delo s strankami.
112 ufoiiiNA INFORMATIKA
2000 - ilevitka 2 - letnik XVI
Uroš Novak, Andrej Šošlanč Uporaba skupnega podatkovnega modela pri integraciji poslovnih aplikacij
Naš predlog je bil sprejet tudi zato, ker smo predlagali, da kot enega izmed elementov implementacije taktične rešitve uporabimo skupni podatkovni model NGOSS SID. Skozi zaporedje delavnic, ki smo jih opravili skupaj s stranko, se je izkazalo, da je mogoče na novi podatkovni model projecirati vse namenske podatkovne modele različnih aplikacij v obstoječem informacijskem modelu. To je bil pomemben vidik rešitve.
Dodatno je NGOSS SID predstavljal varno povezavo do dolgoročne rešitve. Med kandidati za implementacijo novega obračunskega sistema in platforme za delo s strankami so bile tudi rešitve, ki interno uporabljajo skupni podatkovni model NGOSS SID. V takem primeru bi bila migracija /. naše (taktične) rešitve na novo (dolgoročno) rešitev relativno preprosta, posebno v primerjavi z migracijo obstoječega (us-is) informacijskega sistema na novo rešitev. Tudi v drugih primerih, ko interni podatkovni model dolgoročne rešitve ne bi temeljil na skupnem podatkovnem modelu NGOSS SID, je naša rešitev še vedno zagotavljata precej preprost postopek migracije, saj je zre-ducirala kompleksnost projekcije podatkov na preprosto preslikavo podatkov med (zgolj) dvema podatkovnima modeloma.
Uporabljeni podatkovni model je pri podrobnem načrtovanju in implementaciji rešitve vplival na več komponent:
•	na podatkovni model baze podatkov,
•	na domenski objektni model aplikacije in
•	na podatkovni model vmesnikov storitev, ki so bile
izpostavljene iz aplikacije.
Retrospektivno lahko po opravljeni implementaciji rešitve ugotovimo, da je uporaba skupnega podatkovnega modela NGOSS SID skrajšala čas, potreben /a načrtovanje rešitve in pripomogla k večji prilagodljivosti končnega sistema. Največji prihranek časa smo zabeležili na račun dejstva, da smo pri načrtovanju rešitve lahko izhajali iz kvalitetno pripravljenega podatkovnega modela. Na račun tega smo prihranili neizmerljivo količino časa, ki bi jo sicer vložili v analizo in načrtovanje podatkovnega modela. Dodaten prihranek je treba pripisati kakovosti podatkovnega modela, ki je v glavnem brez težav pokril vse scenarije uporabe, ki so izhajali iz značilnosti obstoječega poslovnega informacijskega sistema pri stranki. Na račun lega se nam po fazi načrtovanja ni bilo treba več vračati na ta korak,
4.2 Projekt: integracija novega prodajnega kanala
Potrditev, da je bila v prejšnjem razdelku opisana rešitev tudi srednjeročno pravilno zastavljena, je prišla komaj dva tedna potem, ko je bila predana v produkcijo. Stranka je v tem času končala dogovore o nakupu manjšega neodvisnega ponudnika Širokopasovnega dostopa do interneta. Namen nakupa je bil pridobiti infrastrukturo za navzkrižno povezovanje ponudbe na področjih mobilne telefonije in širokopasovnega dostopa do interneta po fiksnih linijah. Kol prvi korak pri integraciji novega podjetja v prodajni (in poslovni) sistem stranke, je bilo treba omogočiti prodajo paketov iz. segmenta ponudbe mobilne telefonije na spletnem portalu ponudnika širokopasovnega dostopa do interneta.
Integracijo ponudbe je bilo treba v tem primeru realizirati v eni smeri - od ponudnika storitev mobilne telefonije do ponudnika širokopasovnega dostopa do interneta. Drugi pomemben element, ki je vplival na sprejemanje odločitev in končno rešitev, je bilo dejstvu, da poslovni informacijski sistem ponudnika Širokopasovnega dostopa do interneta vključuje tudi enotni katalog ponudbe, ki je uporabljal podatkovni model, združljiv z NGOSS SID. Pri oblikovanju rešitve so zato bila sprejeta tale izhodišča:
•	Spletni portal ponudnika širokopasovnega dostopa do interneta bo v enotnem katalogu produktov mobilnega operaterja konfiguriran {in obravnavan) kot prodajni kanal. Na ta način je bilo mogoče pri integraciji spletnega portala uporabiti vso obstoječo funkcionalnost v katalogu produktov, ki je namenjena podpori prodajnim kanalom.
•	Podatki o ponudbi paketov mobilne telefonije in stpritev, ki bodo namenjeni za prodajo na spletnem portalu ponudnika širokopasovnega dostopa do interneta, bodo periodično replicirani v katalog produktov pri ponudniku širokopasovnega dostopa do interneta, Spletni portal bo v primeru anonimnih uporabnikov informacije o ponudbi paketov m obilne te le foni je pobiral i z lokalnega ka ta loga produktov.
■ Podatke o ponudbi paketov mobilne telefonije in storitev, ki bodo namenjeni za prodajo na spletnem portalu ponudnika širokopasovnega dostopa do interneta registriranim uporabnikom, ki so že stranke pri operaterju mobilne telefonije, bo spletni portal pridobil na zahtevo iz kataloga produktov operaterja mobilne telefonije.
2008 - številka 2 - letnik XVI
uPOKiSNA INFORMATIKA 113
UroB Novak, Andre; šostaric: Uporaba skupnega podatkovnega modela pri integraciji poslovnih aplikacij
Na podlagi sprejetih izhodišč je bilo mogoče realizirati integracijo spletnega por Lila in kataloga produktov v petnajstih dneh, ne da bi na strani poslovnega informacijskega sistema operaterja mobilne telefonije bile potrebne kakršne koli spremembe oziroma dopolnitve kataloga produktov ali drugega dela poslovnega informacijskega sistema, Dvotirna integracija -periodična replikadja ponudbe v lokalni katalog produktov in povpraševanje v katalogu produktov na zahtevo - je omogočila optimalno ravnovesje med neodvisnostjo povezanih sistemov in poslovnimi ter marketinŠkimi pravili v katalogu produktov operaterja mobilne telefonije, ki vplivajo na ¡/.biro ponudbe za znane stranke.
Dejstvo, da sta bila oba kataloga produktov zgrajena na podlagi skupnega podatkovnega modela, je bistveno prispevalo k preprostosti začetne integracije in je obema podjetjema omogočilo, da brez dolgega in dragega dodatnega razvoja začneta prepletati ponudbo in izvajali navzkrižno prodajo. Kljub temu da gre šele za začetni korak, ki mu bodo bolj kompleksni modeli skupne ponudbe šele sledili, je ta primer integracije med podjetjema dober primer prednosti, ki jih na področju interoperabilnosti poslovnih rešitev prinaša uveljavljanje skupnih standardov - v tem primeru je to bil podatkovni model.
5 Sklep
Interope rabil nos t sistemov, platform in aplikacij je eden izmed tistih vidikov povezovanja poslovnih aplikacij, ki bistveno vpliva na možnosti za uspešno in učinkovito povezovanje aplikacij v poslovnem informacijskem sistemu (vključno s povezovanjem poslovnih partnerjev). Z razvojem tehnologij, standardov, platform in orodij v minulih letih {in desetletjih) so i/, povezovanja poslovnih aplikacij v heterogenih okoljih v tehničnem smislu naredili splošno dostopno komoditeto. Kljub temu še niso odstranjene vse ovire na poti do časovno in stroškovno obvladljivega povezovanja poslovnih aplikacij /a številna podjetja, lastnike poslovnih informacijskih sistemov. Za to mora podjetje ob številnih drugih aktivnostih temeljito poskrbeti tudi za obvladovanje informacijskega vidika povezovanja in skupni podatkovni model je eden izmed možnih pristopov.
Ker je oblikovanje skupnega podatkovnega modela za posamezno poslovno področje dolgotrajna aktivnost, je smiselno razmisliti o izbiri globalnega po-
datkovnega modela kot podlagi za oblikovanje lastnega skupnega podatkovnega modela. NGOSS Sil) je primer globalno specificiranega skupnega podatkovnega modela, ki je specializiran /.a podjetja v svetu telekomunikacijskih storitev. Dodatni prednosti globalnega podatkovnega modela sla tudi lažje povezovanje med poslovnimi partnerji (katerih poslovni informacijski sistemi uporabljajo soroden podatkovni model) ter večja izbira in lažja integracija standardnih poslovnih aplikacij, ki podpirajo določeno poslovno domeno in uporabljajo globalni podatkovni model.
Opisana izhodišča so bila v praksi potrjena na konkretnih za stranke realiziranih projektih. Z vidika proizvajalca programske opreme in sistemskega integrator a nam je uporaba globalnega skupnega podatkovnega modela zelo olajšala delo pri realizaciji omenjenih projektov. Zaradi kakovostno definiranega izhodišča je bilo laže definirati, načrtovati in implementirati rešitev, ki jo je bilo tudi preprosto integrirati z zunanjimi poslovnimi partnerji, katerih poslovne aplikacije so uporabljale enak oziroma soroden podatkovni model. V opisanem primeru je bila odločitev za uporabo globalnega skupnega podatkovnega modela dobra odločitev - tako za nas kot za našo stranko.
Po našem mnenju bo interoperabilnost poslovnih aplikacij in rešitev na področju podatkovnih modelov eno izmed ključnih področjij, na katerem bodo lahko lastniki poslovnih informacijskih sistemov dosegli časovno in stroškovno optimizacijo projektov. Globalni skupni podatkovni model NCOSSSID orje ledino na področju telekomunikacij in kaže možno pot tudi za podjetja v drugih vertikalnih panogah.
G Ifiri in literatura
(l ] HOHPE, Gregor. WOLF. Bobby:
Enterprise Integration Patterns. Addisort-Wesiey, 2003,
[2]	FULTON. James:
CIM (Common Information Model).
http://poltuiB.Umuc .edu/**jf ulton / Sources/I ntegration/
CommonlnformationModel.htm
[3]	NGOS5 SID TeleManagement Forum
http: //www. tmf oru m. o rg / browse, aspx ? cat ID -1684.
[4]	LINTHICUM. David:
Using a common dala model with SOA.
http://weblog.infoworld.eom/realworldsoa/archives/
2007/07/using_a_common.html.
[5]	MALIK, Nick;
Towards a shared global integration model. http://blogs.msdii.com/nlckmaiik/archive/2008/01/09/ t o ward s-a-sh are d-g lo ba l-in te g rati on-m od e I, aspx.
114 uPOfiABNA INFORMATtKA
2008 ■ Številka 2 - Letnih XVI
Ur ir, Nov.ik, Ancir ep SaStarič Uporaba skupnega podatkovnega modela pn integraciji poslovnih aplikacij
t6] NGOSS Overview - Enabling Business Process Automation. Tele Management Forum, liHp ;//www.tmforum.org/browse.aspx7catlD-1912. [7] NGOSS Shared Information/Data Model Overview TeleManagement Forum, http://www.tmlorum org/page29202 aspx
18] HOHPE. Gregor:
Message Translator Pattern.
htlp://www . eai pattern s. com/ MessageTranslator.html. [9] HOHPE, Gregor:
Cannonical Data Model Pattern, http:// www.eaipatterns.com/CanonicalDataModel,html.
Mag. Uroš Novak je v HERMES SoftLabu zaposlen kot arhitekt, rešitev in svetovalec na področju pnsinvnih integracij Pnd|Btju se je pred sedmimi leti pridruži kot. razvijalec aplikacij v oddelku za rešitve rta področju telekomunikacijskih storitev. Vudil je proiekt riadgradnie GRM rešitve za Vodafone Ireland in kasneje tam nadaljeval delo kot vodilni arhitekt za rešitve v oddelku 20 razvoj sistema GRM in kot tehnični arhitekt v nkviru programa vpeljave storitveno usmerjane arhitekture Danes sodeluje z različnimi strankami HERMES SoftLaba na področju integracije poslnvnih aplikacij in vpeljeva SUA
*
Dr. Andrej Saštarič je zaposlen v podjetju HERMES SoftLab. kjer je odgovoren za pripravo rešitev in ponudb na področju telekomunikacij, hkrati pa je (so)avtor in nosilec poslovnih aktivnosti na področju storitveno orientirane arhitekture in integracijskih projektov nasploh. Poleg dela v industriji je knr. višji predavateli dodamo zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, kjer je nosilec predavani pn treh predmetih. Ea je bilo v preteklosti njegovo raziskovalno delo posvečeno predvsem digitalni nbdelavi signalov, se danes ukvarja z razvojem novih rešitev OSS in BS5. prav tako pa svetuje pri vpeljavi rešitev in procesov (npr. eTOM) v puslovatije podjetij, kot so Vudafone Irska. Bntish Telecom. Telecom Slovenije, Mobitel, Si.mobil, BH Telecom, M-Tel In druga.
2ÛG8 - Številka 2-letnik XVI
upviiApriA INFORMATIKA 115