Post no fekoči račun št. 24. (Conto conente con la posta.) Posamezna številka 20 stotink. Stev. 46. V GORICI due 15. novembra 1922 L«tiik V» GORIŠKA STRAŽA I I'buja «s:iko H'ed.i opoldrv. z Stane za cclo leio I2lir, za on tne'«'c 1 L, 7.3 ii.<.zemstv!> VO L. Na naročla br^z, doposlaru: na- n; ("•pint1 se 1 e oziramo. »•' •— Urtdalštvo In npravt: ul. Vetturlnl 9. — »!»ii!»vi.WN| UREDNIK: ROMAN CCI Vi sie koi neurje, val, ki s silo preko nas zamahne, mi snin kakor skala, ki vselej ostctne, knrfar val Izplahne. Nefr&nkfa-ana pisma se oe sprejemajo. Qglasi se plačajo n-aprel in stanejo 6 lir' v visočini enejja cm v enem stolpu. — — List Izdaja konsorcii »OORIŠKE STRA2E«. - — — Tlsk »NARODNF TISKAT?NT% v Onrici NAŠ SEDANJI POLOŽAJ Razgovor z dr. Besednjakom Primorski Slovenci živimo dneve od- j locilne važnosti. Goriško deželo hoee j vlada razdciiti na vcč kosov, avtonomija i se potaplja, dcželneniu odbonu ^rozi raz- pust, več cbünskih svetov je odstavljenili, slovenski jczik sc izjjanja iz dcželne u- prave, vse našc politično življcnje ffrc skozi tcžko krizo. Slovensko ljudstvo se naliaja na pragu nove dobe. V kratkem času homo videli, kam vodi naša pot. Da- nes pa je vse še v nicffli, pričakovanje dr- '/A ljudstvo v stalni napetosti. Zdelo se nam je koristno in potrebno, da razjasnimo našemu ljudstvu položaj, v katerem se nahaja naša dežela. Nas urednik je iniel včeraj priliko jjovoriti z drjcm Bcsednjakem in j,ra je povprašal za nje^ovo mnenje o novih razmerah. Vsa dežeia je do dmi vznemirjenu, ker grozi Gorirhi svtonomiji smrt. Mi mores nojasniti, dragi doktor, kuj sz godi z deželnim odborom? Kakor je vsem znaiio, je fašistovski državni prcvrat strmotflavil v 48 urah " skoro vse javne nrade v ltaliji. Fašisti so tudi v Oorici zasedli vse državne urade, vdalo se jim je vojaštvo, polastili so se občine in deželnega odbora. Imcnovali so na dež. odboru komisarja, ki kra je gene- ral Sauna v Trstu potrdil. Cim se je to ztfodilo, so vedeli vsi, da je to rcvrvlucio- narno in ne postavno dejanje. Potrebno je bilo, da se vprašanje reši zakonitim pn- toin. Vlada bi se bila morala odločiti: ali potrdi revolucionarni ukrep gcneralu Sänne ali pa postavi deželni odbor v sta- ro stanje. Eno ali pa drutfo! V deželi mo- ra vladati red in zakonitost. Vlada ni sto- rila ne cne.c:a in ne dru.iccu'a. Ko gre zu življcnska vprašanja de* žele, se naše politično vodstvo pač ni zadovoljilo s protesti? Kaj je ukrenilo vodstvo v Gorici? Politično društvo »Edinost« v Oo- rici se je postavilo takoj na stališče, da se mora vprašanje po.stavno urediti. Raz? pravljalo je o položaju na več sejah in na- ročilo ]x>sla-ncu Ščeku, naj krre v Rirn. Obenem so odpotovali v prcstolnico za- stopniki laškiJi avtonomističnili strank. Kakor znano, se je zjrodila ista usoda ka- kor dež. (idboru tudi jroriški občini. Po- slanec Šček je spretno in hitro, kakor je v njejfovi naravi, stopil v stike z vlado, z ljudsko stranko in številnimi politiki v Ri- mu. Imel je razgovore s poslancem De- sasperijeni, s fašistovskim podtajnikom Finzijem, s podtajnikom Acerbom, s sc- natorjem Salato, s profesorjem Sturzom, ]X)dtajnikom Gronehijem in tolmačil pov~ sod stalisče naše^a društva. Predsednik parlamentarnejjsa kluba ljudovcev posla- ! nec Petfasperi se jc i>odal z dvcma mini- stroma k ministrškcmu predsednikw in j?a vprašal: ali hoče vlada ohraniti v novili pokrajinah obstojcče zakone? ali hoče o- hraniti do končne ureditve deželne odbo- ; re, občinske zastope in posvetovalne ko- misije? Ministrski predsednik je odgovo- ; ril z odločnim: da! Poslanec Šoek se jc : ! podal nato z .uoriškim dcžclnim odborni- : j kom Pontcnijem k fašistovskemu podtaj- . niku Finziju, ki sedi v ministrstvu za no- | ; tranje zadeve. Vprašala sta j^a, kaj misli ; ; ukreniti ^iede Goriške. Državni podtajnik je od.uovoril: vladati nioia povsod fed in postava. Nemudoma brzojavim v '1'rst ter zaukažem, da se mora postaviti vse v sta- ; ro stanje. : BO7 Sl: PRENESE V RIM. ; Čini so izvedeli primorski fašisti za namen vlade, so začeli protiakcijo. Nemu- , doina so se pojavili v Riinu poslanec I Giunta in posl. Banelli, kjer so se nu- hajali v tem časti tudi vsi voditclji jjfori- ¦ ških fašistov. (joriski župau z dveina pod- ; županotna je tudi odix)toval v Rim. V : Rim je došcl deželni jilavar Pettarin in I dva člana italijanske ljudske stranke iz ! Primorske.ua. Boj se je prcnesel v Rim. i Vse političnc sile in struje so se začcle kri- bati, 2ivo in hitro je šlo vse na delo. Žilav '¦ boj se je razvil okoli vladc. Zmaj^al je po- slanec (liunta. V listih je izšla vest, da I razpušča vlada ]x)svetovalnc komisije in 1 da je senator Salata odstavljen». Zvedcli sino, da hoče vlada razpustiti tudi dezeine odbore v Istri, na 'I'irolskem in v Gorici. Clovek bi mislil, da je bilo s tem vse za- ključeno. Toda izvršil se je zopet proti- sunek. Nasprotna struja je raveljavila zo- pet svoj vpliv in zrastla na moči. Vlada je ustavila ukaz o razpustu dezelnih odbo- rov, ter si pridržala proste roke. Tu mi govoriš le o poslancu Ščeku. Kje so bili tu čas drugi priznani vodi- telji? Kaj je ukrenilo veljavno in boguto pol. drustvo »Edinost« v Trstu? To ho* čejo vedeti goriški in tržaški Slovenci in pa Istra. V teh usodnih tednih je bil izmed peterih poslancev edini V. Seek v Kimu na delu. Sam seveda velikanske^a dela ne more zmagovati. Kaj je tržaško nol. drustvo ukrenilo? Nie, prav nie. To je .^renka resnica. Treba bo to zadevo do ' dna razeistiti. Položaj je še nejasen. Vse sile so še na delu in ne vemo, kcdaj pade odločitev. Morda žc dancs, morda v enem tednu. Na nekaj uc smemo pozabiti: vlada jc sicer trdnejša kakor vsaka prejšnja, toda voj- skuje se z velikimi težavami. Omenim le en slučaj. Iz Rima je izšla okrožnica. da se mora brezpotfojno spoštovati osebna svoboda vseh poslancev. Poslanci, ki so jih fasisti iz.unali iz njihovih volilnih okra- jev, se smejo vrniti doniov. Nihče se jih 11c sme dotakniti. Toda fašistovski list »La nuova Cremona«, ki ,ua vodi poslanec Fa- rinacci, je izjavil. da Mussolinijeva okrož- njea ne velju za provinco Cremono. S te- žavami se bori vlada tudi v novih pokra- jinah. V našem slučaju se mora odločiti: all izvrši dano obljubo ali pa URodi zahtc- j vi svoje stranke. Ce izvrši obljubo, mora nastopiti proti lastnim pristašem. Težko jc eno, neprijetno dniffo. 1 KOS VSAKIiMU POLOŽAJU, | Torej morumo biti pripruvljeni tut \ vse. Vendor bi mi mogel, dragi doktor, jioveduti, hakn sc ho po Tvojem innen ja stvar iztekla? ! Tcga ne ve nihče. Pač pa vem eno: ! mi Slovenci moramo ffledati na to, da bo- 1,10 dorasli vsakemm polozajn. Ne sme biti slučaja, ki bi nas spravil iz ravnotežja. I Nasa taktika mora biti jfibčna, hitra, spretna. Politik, ki postavlja dancs vse na eno karto, je vže naprcj zapečaten. Če tun co^odki vržejo iz rok njeffovo karto je .Kubljen. Kakor bi inn bile odrezanc.notfc. Ce si začrta le eno pot, se zarijc le v eno 1 :-mer, zaglcda le v en .eilj in se mit ta pot /apre, smer zasuje, eilj u^asne, postane (trok, ki ne ve naprej in ne nazaj. Slo- | > enska politika se mora vživeti v vse po* 1 )žaje, v vse možnosti, v najboljše in naj- Mabše,^ideti poti na levo in desno, naprej *.* 'ü^Jaj,-¦.¦ bit> mora vedno srena in čila. Slabo je le eno: mrtva vdanost, ncdclav- i nost, pasJvnost, starikava malodušnost. ! Naj nam avtonomijo vzamejo ali puste, naj nam deždo razdele na dva ali tri ko- se, naj nas puste samostojne ali priklju- cijo Vidmu, v vsakem slnčaju in v vsa- kem položaju moramo biti kos samim se- bi in razmeram. Naj nas vržcjo kakor ho- čejo in kamor hočejo, pasti moramo ka- kor mačka vselej na nojre. Zmešajo naj nas kakor se komu zdi in zljubi, biti mo- ramo kakor olje^ ki pride vedno na po- vršje. Če bo naša politika taka, bomo sta.li Slovenci vedno in povsod na no^ah in glcdaii kakor poffumen fant v prihod- njost.____________________' Politika. O politienem položaju v naši deželi in državi ^ovorimo že na drugem mc= stu. Naj samo še dodamo, da sc kljub moeni fašistovski roki še ni vrnil red in mir v državo. Iz Sicilije, Sardinije in drui»ih krajev prihajajo poročila o ne* mirih; v Sardiniji je zlasti zelo razvito avtonomistično gibanje. Nova Mussolinijeva vlada se veliko trudi, da bi spravila državo iz scdanje* ^a težke.iia f4ospotlarskej4a.in politicne.ua polo/a j a. Dan za dnem se vršc seje mi* nistrske^a sveta, pripravljajo se novi zakonsk naerti, Mussolini je ncprestano na delu. Voljc jc očividno mno^o, samo če ne bodo razmere sameposebi zrasle čez ^lavo. Med Jugoslavijo in Bolijarijo je prišlo do zbli/.anja. Koncem prejšnjcga tedna je prispel \' Beo^rad bol.^arski ministrski predsednik Stambolijski ter je imel z raznimi vodilnimi ju^oslovan* skimi državniki važna posvetovanja. Ko je Stambolijski v petek zanustil Beo^rad se je izjavil napram časnikarjem: Od? ha jam iz Beo^jrada z velikimi nadami. Raz^ovori z ministrskim predsednikom Pašičcm in zunanjim ministrom Ninči* cem so imeli prcdvsem za cilj, da se končno likvidira stanje izza časa vojne, stanje, ki je povzročilo tako tjloboka na* sprotja med obema narodoma. Razs^o^ vori so dovcdli do nepričakovanih usne* hov. Med vscmi nami vlada želja, da se vzpostavi med našo in Vašo državo naj* boljšc razmerje. Naj se vzpostavi med Vašo in našo dr/avo za večne case pri* jatdjslvo! č Zbližanje med obema ju^osloven» skima državama morcmo samo z vese* ljem pozdraviti. Zadnji čas je, da pride mcl balkanskimi Slovani do prijatclj? skega sožitja. Zdi se nam, da jc turška nevarnost, ki se zopet hliža Iwropi, ni i ostala brez dobrih posledic za .Tutjosla* vijo in Boli*arijo. Turška nevarnost ni samo prazna beseda, temveč lahko z utemeljevaniem <4ovorimo o njej. V svetovni vojni je bi* la Turčija docela poražena. Vržena jc bila iz Kvrope in še v Mali Aziji ji je skuAala ententa odvzeti pokrajino za pokrajino. Turška vlada v Carigradu "e podpisala vsecno poniževalni sevrejski mir. Proti temu so pa nastopili turški na* cionalisti s Kemal?pašo na čelu. Ustva- rili so v Angori lastno vlado z lastno upravo. Na ta način smo naenkrat imeli dve turški državi: cari^rajsko in an^orsko. Zdaj pa so nastonüi noulcnni Grki, a so bili docela poraženi. Kemal^ paša jc postal yospodar položaja. On maršira proti Carigradu in je že prisil'l sultana in carigrajsko vlado, da «ta od* stopila. Zopet: imamo samo cno turško cl^žavo, ki je že zopet stopila v Evropo, kjer je zasedla Tracijo, katero so Grki žc izpraznili. Mariborska pisma. Pošilja L. Z. (N'adaljcvanjc.) (Viničarska pogodba.) Najbolje označim viničarsko po^ godbo, ako jo podam v primeru, ki pred očuje bistvene po^oje te kolonske po- «odbe. Viničar z družino s 4 osebami prej* me v najem hram z dvcma izbama ir.. kuhinjo, s hlcvom za živino in prešiče tev v obdelovanjc 2 orala vinograda in 1 oral njiv. Kmetje merijo svojo zemljo v orale in sežnjc (klaftre). 1 seženj ie 3'66 m2; 1 oral pa ima 1600 scžnjcv to jc 5856 ma. Našim kmctom služijo kot plos kovna mera pri zemljišču čampi (can^ po = polje). 1 čamp (campo) = 1350 m2. Dolžnosti viniearja: v vinogradu ob* rezati trte, dvakrat jih okopavati, povc« zati (jih vežejo s slamo), jih opleti in škropiti — vse to brcznlačno. K ^os^o« darjii hoditi na dnino: pozimi enkrat na teden za rczanje slamc in sena; ^oleti pa malodane vsak dan in sicer ob košnji (travo kosit in spravljat seno pride en moxki od viničarjcve družine), ob žetvi in mlatvi pšcnice, ječmena, ovesa (pri* deta navadno dve ženski - viničarki). Dnine so plačane. Dolžnosti gospodarja: poskrbeti za vinogradsko kolje (les), modro galico za škropljenje trt, steljo za podkladanjc k živini viničarjevi, drva za kurjavo (na- mesto drv plača lahko v denarju); pred* vsem je gospodar dolžan razorati viniča* rju vse njive s svojo živino, poskrbeti in zapeljati gnoj v vinograde in na vini^ čarjeve njive. Deleži: Splošno pravilo viničarske pogodbc je, da od vinogradov .sadonos« nikov in host uživa gospodar sam, a ocl njiv in pašnikov uživa viničar. Delež viniearjev: Vsi pridelki na deputatni njivi (fižol, ječmen, koruza, p.šenica, krompir, zelje, repa) ostanejo viničarjevi. Depi.itatno.(deputarc = pre* pustiti, povcriti) imenujcjo vse to, kar ima in sprejme viničar v naturalijah (v blagu) namcsto v dcnarju. V splošnem si pa pridela viniear lc toli^o, da preživi sebe in druzino. < le kaj proda ali kar za« služi od dnine, mu denar jedva zadostu* je za sol, olje in pctrolej. Ko hodi k go* spodarju na dnino ali bolje v roboto — ima pri gospodarju celodnevno hrano in zravcn prcjcma za te »taberhc« (ka- kor tu mczdo imenujejo) 2—10 kron (v mirnih časih 20-30 krajcerjev — za briškega fanta kolona le toliko, da bi cn* krat »zaplasal«)- Rcs vnebovpijoče! Kot lctno nagrado mu da gospodar (pa ne vsak) 150 1 jabolčnika ali namesto ja* bolčnika 500 kron. Ta letna plača znači za viniearja takozvani »stunt« (Be? s^and). Delež gospodarja: Vcs pridelck vi- na in sadja (jabolka, hruške, slive) pri* Pade njemu. Razne okolnosti: Viničarske pogod* be so si vcč ali manj podobne .Nekateri viničarji imajo v oskrbi tudi sadonosni* ke in hoste, ki jih morajo skrbno gojiti in čistiti; zato smejo nabirati v hosti suhe odpadle veje za kurjavo Viničar ali ima ali pa nima živine. Navadno mu da gospodar v krmo eno ali dve kravi (ki se tudi imenujejo deputatne). Mleko je vinicarjevo, teleta gospodarjeva. Mar* Ijiv viničarsživinorejec ima pri pogodbi olajšave. Vsak viničar sc peča s prcšičjc* rejo, kar mu največ ncse. Na vremenskc nezgode se ne ozirajo. Yinicar ni obve* /an plačati gospodarju odškodnine, ako j- toča ali suša uničila vinski pridelek ne gospodar viničarju, ako so njivc uni* čene. Glavni zaslužek gospodarjev je skupiček pri vinu, sadju in živinorcji. Posestniki * kmetje pridelajo povprečno 20—80 polovnjakov. V.w polovnjak (gol* her — Halber) ima 3 hi. — Iz sadja iz* tiskajo most (jabolčnik, hruškovec), iz sliv kuhajo žffanje, slivovec — prvovr- sten. Vino vcčinoma izvažajo v Av* strijo. Dalje prihodnjič 0 socialnem giba? nju viniearjev. Nasi ujetniki iz Rusiie še vedno vstajajo od mrtvih, vraeajo se v posameznih skupinah iz Sibirije (Om? ska, Tomska) preko Moskve—Varšave (Poljske)—Dunaja in Maribora v domo* vino. Križev pot, ki traja navadno cele tri mcsccc. Tz Sibirije po ruski svatiji zcmlj imajo vlaki strašne »zamudc« (po* manjkanje vozov, pokvarjene proge in druge ncrednosti). Rusi so zadržcvali naše inteligentnc ljudi, ki so jim poma* gali kot specialisti v raznih strokah (tudi kot boljšcviški komisarji). Odkar se pa bolj.šcvizcm blaži (ali bolje podira), sme* jo poljubno se vrniti. Marsikdo ima s seboj »coklo« — ženo Ruskinjo. Veliko |ih je, ki so ostavili doma ženo in deco. Štiri leta nimajo o njih glasu. Največ je Hrvatov in Banaeanov in nekaj Sloven^ ccv. Kdor je »znal<^, ni stradal. Lanska zima je bila strašno gladna, letos imajo v Rusiji sijajno letino. Da bi tudi želez* niski transporti bili sijajni! J>e tisoči na? ših sc klatijo po ruskih stcpah, ecle sku^ pine silijo pred zimo proti zapadu v do* movino. V Mariboru stopajo na domaca tla, ki jo nekateri poljubijo. Imajo eni na sebi še avstrijskc cape iz 1. 1914. Vsakcga premotrim, da bi uglcdal znan obraz. Pravijo, da Primorei potujejo preko Dalmacije—Splita in Trsta. PISMO gospodom županom in predsedtieicom vseh denarnih zadrug na Primorskem. V nuslednjem priobčujemo xe prcd pur iedni naznanjeno pojasni- Io poslancii Ščeka glede izinenjave zadružnega denarja. Pismo je sicer precej dolgo, toda uverjeni smo, da Lü bodo tuiši čitatelji radi velevaz- nosti predmcta, ki ga obravnava, ;•: /adovoljstvom vzeli v vednosi. Ostnne nekaierih izvajanj se nam je zdelo umestno priobčiti, kajti one izvirajo iz dejstva, da je bil napad ni: poslanca Ščeka potom »Zadružne zvezen v Trstu v »I:di- nosli«. naravnost brezobziren in brez pardona, še bolj pa iz dejsfva, dn se je na podhigi teh očitanj vprizo? rila proti posl. Ščeku po dežeJi na-* lavnost peklensku gonja. Uredništvo. Vaša pisma in vaša pogostna ustna popraševarija gledc na izmenjavo ono- stranskili naložb so mi priča, kako po- staja to vprašanje čimdalje bolj pereče in živo reže v gospodarstvo našega ljudstva. Ker mi preobilna poslanska opravila ne do- puščajo, da bi odgovarjal na vsa posa- mezna pisnia, sem sc odločil, da tern potom cnkr-it za vsclcj pojasnim to zad-vo. K le- nui sklcpu me jc še bolj spodbudil Pv.čki Prijatclj«, ki v svojem uvodnik/u pravi »ncka nas oni, koji su pozvani, da sc za- uzme za to pitanje, točno i potpuno izvje- ste, što su do sada učinili u torn pogledu, što misle poduzeti, da sc to pitanje prijc riješi.« Pučki ima prav, da tirja od po- slancev, naj povedo, kaj so storili in kaj hočejo zanaprej nkreniti. Za kaj bi se delo za kulisami zakrivalo? Naj se pokaže na oder, da bo ljmdstvo znalo pravilno soditi. Na Notranjskein in po Ajdovskem so na- mreč gotovi krogi Si rill obrekovalne vesti in večkrat so me prijatelji pozvali, naj pro- ti dotičnikom nastopim tisto pot, ki je v ta- kih slučajili običajna. Niscm slušal. Zato naj danes pojasnim, a za bodočc bom ukre- nil, kar bo potrebno. PRVA SKRB. Ko sem bil izvoljen za poslanca, sem smatral za svojo prvo dolžnost. da se bri- gam za izmenjavo denarja. Kako tudi ne, ko sem bil od mladili no«: v organizaeiji, ki je Si rila socialno izobrazbo, ki je vzbu- jala v članih misel za socialno dclo. Zato je moje načelo, da mora zdrava narodna politika sloncti na gospodarskem delu. PRVI DNEVI Svoje prve tedne bivanja v Riniti sum porabil izključno v to, da sem se seznanjal z laškimi poslanci. Če lioče človek delati, jnora dobro poznati okolico, ljudi, njih streinljenja, 11 j ill značaj, njih običaje. Iskal. sem stike povsod: v zbornici, v ka- varni, na ulici. V tein me je potrdil neki odličen Slovan v Rhnu, ki mi je pripon;- čal, naj prid.no občujem s parlamentarci in naj porabim vsako, tudi najinanjšo pri- liko, da jih seznanjain z našimi primor- skimi razmerami. Govoril sem jim o na- šem narodu, o njcgovi izobrazbi, uospu- darstvu, o vojnih poskodbah, o neizmen- jancm denarju. Ze par dni bivanja v Riniu, je zadostovalo, da sem bil do dna prepri- čan, da četvorica nič, prav nič ne opravi, ako ne išče stikov in pomoči pri drugih to- variših. Ko v Rimu nastopaš za kakšno ree, to ministri ne vpra.šajo po tern, ali imaš pravico, ali je tvoja /a- hteva upravičena, pač pa se informirajo, koliko vas je, s kakšno liiočjo da razpo- lagaš. Stirje možjc ne pomenijo nič. Tre- ba pomoči, trcba zvcz. KAJ TEDA.1? V dveh tednih sem nil dobro znan in opazil sem, da se ncka tore skupine za nas zaniinajo! zlasti socialist! in ljudovei. Inform! rail so se o vprašanju izinenjave. Obečali so pomoč. Besedo so držali. 7a\\ sem večino pisanih dokumentov j^lcdc na svoje korake zavrgel, le nekaj sem jih po naključju ohranil. Due 10. septembra 1921 sem prejel sledeče pismo: »Ljudska sKan- ka. ¦ Glavno tajništvo. Rim, 10. 9. 1921. (jospodu poslancii $čeku. Proxim Vas, da pridete k meni v pondeljek cb 16'50, da se podava k predseduiku mimistrov. Z vdanimi pnzd.ravi, Sturzo«. V pondeljek me je četrt pred omcnjciio uro Don Stnir- zo vzel v avto in ob točnem času sva bila v čakalnici. Vse čakajoče stranke so se morale prcd Sturzoni umakniti. Vstopila sva. In predsednik Ronomü je na lieu me- sta napisal list zakladnenni ininistru, naj se vprašanje izinenjave prouči in pravično reši. VELIKE TEŽKOCE Kar ovira v Rlimu vsako delo, je lii- : tro menjavanje ministrov. Ta minister obljubi, čez par tednov vlada pade in na- stopi drus minister. In človek mora vsc napore ponoviti. Človekiu se kr(xii kakor zi- darju, Dozida en meter visokc, pa se zid posnje. In zid a skraja. To jeinlje človeku I veselje. Zato pa mora biti človek oboro- žen s poffumom. In ta mi, hvala Boriu nikdar ni zmanjkal. PRVI BOJI Zakladni mlinister je pisal v Trst po informaeije. l^rvi začetek obrekovanj proti našemu zadružništvu. Vlada je bila informirana, da so bile naše zadru^e ves denar davno že izmenjale in da bi liotele ; vlado zopet izkoristiti. I Posledice prvega obrekovanja so bile hude. Najpoprcj se je rešitev vprašanja zavlekla. Dobil sem pismo od zak'ladnega miniistra: »Dra«;i kolekra, pror.ičil sem vprašanje izinenjave. Nekatere (;kolisčine mi niso se jusiw in zato sem ukrenil, da se izvršijo nemudoma neka poizvedovanja. Potein ne bom mudfil čiinprcj rcšiti vpra- šanja. Udani Giuseppe de Nava.« V tern | pismu, zlasti v l^odčrlanili besedah, je ra- zviden uspcJi obrekovanja S tern obre- kovanjem sem prišel pri vladi na sum, da pedpiram goljiife in kar je še liujše, sem spravil v zadreuo vsc one prijatclje socialistc in ljudovce. ki so se bili zavzeli za naše /adni.ii'e. fin eel mescc sem se trudil, pisaril in delal, da se obrekovanje zavrne. Zato sem moral z Rima v Trst na flavin civilni komisarijat, potem kza- kladneinu nadzoriiiku Cappellu (pr.ca je ii'ospod Doktorič). In zo])et v Ri;n. Tnisi je vodil uspeli. In zoi)ct je zasin.il žarek upanja. NOVA OVIRA Ko je vlada izračunila in videla, Ja .ure /a nad .30 niilijonov, sc je vsotc pre- strašila. Jela je zateuovati, kolebati: ».le prcveč! Ne zmoremo take vsote!« Laški tovariši so mi nasvetovali, naj bi zahteval za enkrat le nekaj, od tega ali onega za; voda. Ako mi to uspe, so rekli," se bom skliceval na prvo izmenjavo in tako na- prcj. In mislil sem si: j)rcšibek seni, da bi čez r.et stopnie likrat skočil. Zato boin'sto- pil najprej na prvo in ko bom na prvi stal, pojdem na drr.itfo. A kolebal sem, predno sem se zato odlcčil. Kasneje sem se spomnil ueke drii.^c zadeve, ki jo jc bilo trcba rešiti tudi siopnjema in ne vse na en mail. Šlo je namreč za slovenske sole v monfalkon- skeni okraju. Mi imamo pravico do šti- rih š(rl, a bilo ni nobene. Z dr. Pod^or- nikom •:ciii zulileviü seveda vse štiri šcle. Vlada nam je ponujala izprva samo eno. Ali naj bi bila odtfcvorila: vse ali nobene? Ne, menila sva: Dobro jc, da se ena otvori, ko bo ta otvorjena, bova nadalje tirjala. Tudi pri izmenjavi ni kaza.lo drugače nastopiti. Da bi pa ne inisiili, da sem se zato odločil sam, brez sloven- skih tovarišev, einenim, da je to sklep vse^a kluba. Dr. Pod^ornik, ki je pred- sednik kluba slovenskih poslancev, in l>a u'. Lawencic sta v tern smislu pri mi- nistru De Navi intervenirala. Se boljši dokaz zato je sledeče pismo dr. Pod^or- nika. name naslovljeuo: »SpoTočil sem Zadnižni zvezi v Trstu na tozadevno vprašanje, oz. u'. dr. Agnelcttn, da smo v decemberskem zasedanju intervenirali v ministrstvu zaradi izinenjave denarja na sploh, in zlasti takrat vporubili sluatj (}o- riškc zveze, katere imodna resitev naj bi bila ugodno nrejiuUcijelna tudi zu vsc dru- ge slučaje, in da bo po ugodni resitvi sin- j čaja Goriske zveze trebu iwdaljevuii | vkciic za druge zavode.« j Zahtevali smo izmenjavo za Goriško zvezo kot or^anizacijo, ki je bila doslej najvee storila za izmenjavo, kot or.^a- nizacijo, ki je edina kaj resnega ukrenila. ¦ NAOALJNJE i)EL(). A vse to je bilo premalo. Obrnil sem j se na poslanske klube. Imam šc prepis pi- sma, ki sem tfa ]x>slal tovarišcm socia- listxnn, ki jih je bilo 126, Cilasi se: »Vodstvu socialiistične skupine v zbornici. V novih pokrajinah obstoji mnoRO poso- jilnic po sistemu Reiffeisen, katerih člani so izključno mali knietje, delavci, mali o- brtniki. Centrala teli zadrug je bila v Ljub- Ijani, kjer so iinele naše zadruge svoje j prill ranke v zalo.yi. Ko so laške čete za- sedle našo pokrajino, ic najvišje ixwcljstvo dne 31. 3. 1919 izdalo odlok glede izinen- jave avstrijske valute v laško po ključu 60 od sto. In zares se je izmenjal ves de- nar, ki je ležal v inozeinstvci, Trentincem, Tirolcem in to že 1919. Denar našili za- drukr pa je se vedno onostran meje in do- slej vlada ni dovolila, da se izvrši, kar je sama v dekretu zalitevala. Zadru^e se na- hajajo kajpada v obupnem po'lo'zajUv ker je njih kapital mrtev. Krivica, ki nam jo dela vlada, je še očitnejša, ko poniisli- iiio, da v odloku 27. novembra 1919 tirja i vlada od zadr«ur, da izplačujcjo upnikom | za vsako krono 60 laskih stotink. Zadru- | ire urcdo polmnu nasproti. Z ozirom na I navedene razlo^e, in ker i^re za koristi { vbogega ljudstva, naprošam kliib, da se zavzame na merodajuih inestih, da se ! krivica odpravi.. •:» ¦ Z vso hvaležnostjo sem dolžan pri- j znati. da je klrab storil več kot svojo dolžncst. Videmski socialistični poslanec Cosattini. ki je kakor znano, že 1919 v paiiameiitu protcstiral proti prcganjanju I in tri>inčenju naših ljudi, se je z vso odločncstjo postavil na stran našega rev- I neffa ljudstva (altroche slovenski ban- l kirji in vsi oni, ki z bankirji drze!). Bil i je osebtio |)ri ministm in pri genera I nemu i iiadzorniku. Nisem se omejil na to, da sem se obrnil na obe največji stranki na sploh, temveč sem njune posamezne čla- ne poscbej in večkrat obdelaval. (jroii- se spominjam konferiral trikrat in w pro- sil, naj govori pri vladi. Posredoval je za nas poslance Degaspcri, Mi^lioli in sko- ro vsi ljudovei. §li bi predaleč, ako bi ho- j tel vse podrobno spisati. Omenim naj še, \ da sem zakladnega ministra De Navo na- skočil, kjer se mi je nudila prilika. V par- j lamcntu, na hodnikih in na cesti. Pisal j sem mm — ne pretiravam prav nič — o- ! koli 30 pisem. Mož se me je kar bal, ko | sem Ra srečaval. Tako so se vršili na j vlado pritiski od vseh strani. Ko je socia- I list Cosuttini interveniral pri zakladnemu podministru... je.podminister dejal: »Ne razumem, odkod vsi ti pritiski za iz? menjavo. Ne mine dan, da bi kdo nc priporoeal te zadeve«. ' PROPAGANDA DOMA Si)oredno s propauando v Rimu ss je vršilo delo v domovini, da bi imela a.i^itaci- ja v Rimu večjo oporo. In to vse po dolo- t ceneui Likcijskem načrtii. Shodi, scstauki. i resolucije, pisma,1 tck^rami, pritiski na ci- I vilne komisarje itd. so bill na dnevnem redu. Dočim so pcklicane or^anizacijc mirno spale, da bi se o volitvah zopet j zbudile, so bile edino kmetske-delavske • zveze, ki so zares vršile svojo dolžnost. i livaležno se spominjam Kg. Doktoriča, dr. iMtcžnika, dr. Besednjaka, ki niso nikdar odrckli svoje pomoči Vsak čas i so bili na incstu Kjc so bili sedaj oni,1 ki | sedaj 1c kritizirajo in obrekujejo in k več- j jemii pošiljajo kako pismo v tržaški dnev- j nik? Pred božičem 1921 je Rcnomi obly.i- I bil utfodno rešitev. Ne bom navedel vseh | ])oti, ki sem jih tnejtem naredil pri sena- j torjih, ininistrih in drujfod. PEKLENSKI NACRTI Nasprotniki zadrug so informirali vla- do v Rimu, da so naše zadru^e protilaške, da niso hotela denarja izmenjati, ko je bil čas, ker da so pričakovale srbsko vojsko itd. Z eno besedo: Zadru.ire so pro- ti državne. Kako dokazati nasirrotno? Zo- pet h inspektorju Cappellu v Trst, k Mo- sconiju in zopet v Rim. V Rimu so se l)repričali, da so zadru.ue pravočasno vse storile, da bi se denar izmenjal. Ako do tetfa ni prišlo, ni krivda na njihovi strani, anipak na vladni. Zadrujrc so protidržavne? Dokažite nasprotno! Takrat sem študiral in prišlo ! mi je to-le na cun: Zadru^e, oz. njih zvc- j za naj se včlani v kako državno nadzve- zo, kar bo tudi iz gospodarskih razlogov koristno. Razum mi jc jrovoril: če so bile liašc Zadir.ižne zveze preje r>nd Av- j strio včlanjeno v dunajskem »Genosscn- schaftsverbandu«, zakaj bi danes ne sme- le vstopiti kor^ članice v kako rimsko nnd- zv^ezo? Takrat sem se bal to miscl na I ulas povedati, ker so V Trstu narodni vo ditelji pro^lasevali vsako tako jTospodar- sko pametno misel za protinarodno. Prepričan sem, da je tržaška na- rodna politika v letih 1918, 1919 in 19^0 v ffO'Six)dar^kcm oziru noizmcrno škodo- vala našcmu ljudstvu. Ker sem s-e bal javno povedati svojo misel, sem jo šmnil v uho odboru Goriske zveze. In odbnr io pristopil k državni n ad zvezi. Vlada je dala nalojr, da se izmenja ' 1,800.000. To je bil uspell i^rimerncffa na- črta in vztrajne.ua dela. Korak naprej ti je moral zveseliti vse one, ki so mni pri sreu koristi nase^a ljudstva. Ta korak je vzbudil nevoljo pri onih krcRih, ki niso za zadruge zjrlasili niti s prstom in so v prijateljskih zvezah z ban- kami. Zato je bila bankirjem in njihovim pristašem odslej nalo.ua sledeča: ubiti z obrekovanjem v ljudstvu zaupanje do vseh, ki delajo za zadru.ue, da bi (a\\ mo- gW potem neovirano, brez kontrolc in brez kritike delati lx.litiko v skladu z ban- kami. ISTRSK1 IN NOTRANJSKI GLASOVI V tistem času sem ]>iejei par pisem od hrušiškcua župnika, .uospoda Hr.išota, cne^a izmed največjih zadružniih jdelav- cev na Primorskein. Pred met njcjcoveKa pisanja je bil približno ta-le: Kaj bi se dalo ukreniti za izmtnjavo istrskc zveze, ki je v Trstu, ali in kako je nastopati? Taka pisma sem dobil s Postonjskesa, s Krasa in dru^od. Gospodu Hušotu sem vcčkrat cdut-voril ustno, pismeno in po telefonu. Rekel sem mu, kar tudi danes ponavljam: Treba je pričeti akcijo, toda primerno akcijo. To akcijo more izvesti politična or.uanizacija. Dasi jc vprašanje izinenjave za nas gospodurskega značaja, postane takcj, ko se v Rimm sproži, či- sto folitično vprašanjc. Politična vpra- šanja pa mora reševati politična or.uani- zacija, t. j. društvo »Edinost« v Trstu. Za- družna zveza bi iincla le dati podatke, kriti morebitne stroške za večjo propa- tfando, a vsc driiRO je nalo.ua politične or- Ranizacije Dragi gospod župnik, poveni Vam odkrito, da ne zaupam tržaškemu vodstvu; še več, prepričan sem, da Tr- žačani ne bodo storili, kar bi morali. Vzro- ki so ti-le: 1. Gospoda v Trstu premalo dela, je lena. Poslala bo en telegram, šla na cn siiod, napisala protest in dosti. A to, gospod župnik, ni tikcija, 2. Vržite sedanji odbor, društva »Edinosti«j ker ima pre- malo smisla za socialno delo in prav no- bene.ua razumevanja za ljudske potrebe ter preveč sorodnih zvez z bankami. Tu ni srednje poti: ali z ljudstvoin ali z ban- kami. Zberite v cdbor prav malo advoka- tov, zato pa več izobražencev, ki žive na deželi med ljudstvom, t. j. lučiteljev, du- hovnikov, uradnikov in pa precej kmetov in delavcev. Ti po-slcdnji znajo uajbolj, kjc tišči žulj naše Ijudstvo. Sedanje vod- stvo v Trstu nima absolutno nobcucga smisla za socialno delo med ljudstvom. zato vidite, da ne vodi nobene ljndske go- spodarskc politike, anipak le nacionalno- frazersko. To je inoja odkrita in rcsnična beseda. Vse drugo je igračkanje, zguba poti in časa. Zato Vam odsvetujem. da bi šli v sedanjih razmerah v Rim, ker se bo- ste vrnili brez vsakega vspeha. Tako približno sem odgovoril gospo- du žr.ipuiku liušotu. On ni bil prepričan o mojih besedah. Zato jc hotel poskusiti. Z dr. Agnclcttom sta sla v Rim. Go- vorila sta s Facto, ki ju je seve pfijazuo sprcjel. Tako kakor pač znajo Rimljani: »Faremo tutto«. Kajpada se je zgodilo, kar sem gospodoma napovedal. Zavrgla sta le par stotakov in naredila utrmlljivo pot. Eno je gotovo: da je postal gospod Huso za eno skušujo bogatejši. In to me vcseli. Največji in zadnji napud. V tistem času so jeli širiti novo bajko na Primorskein. Pravljica se glasi takole: V nekem mestu je živel človek, Sček po imenu. Bil je rirnski pcjslanec. Nekoč je bil poslan v Rim, da ^se ondi pogaja za iz- menjavo deuarja za vso Primorsko. Me- sto da bi se ta človck boril za izmenjavo vsega denarja, je rekel v Rimu: Ako iz- meniate denar Goriške zveze, je s tern rc- šeno enkrat za vsclej v|)rašan'je izinen- jave.« Ta ])ra\ljica je posebno šla k srcci drju Agnelettu, ki jo jc priopvedoval svo- jirn prijateljem ter jo celo zapisal v »Edinost«. Gospod je župani! Šalo na stran! Zadeva je resna. Ali imam jaz prav, ki tnlim, da je pravljica izmišljena, ali imajo prav oni. Ako ima jo nasprotniki prav, potem sodite in obsodite me; ako na imam jaz prav, potem tirja prnvie-- nost, dn dobim zado\čcnje. Dokler so sir ill vest ustno po dc* želi, sem mirno prenašal in vse potrpel. Moja tišina je povzroeila, da sem danes ro Notranjskcm in po Krasu razlajan. A moleati ne morcm, odkar so priolv ci'i r'otieno pravljico v »Kdinosti«. - Ne eudim sc, da so tržaški voditelji siri* li in objavili dotično vest, zakaj oni morajo in morajo tako delati, da zakri* vajo svoje bankirstvo. Toda ko bo na* rod zvedel za njih zahrbtno delo, bo za* grahil bič in jih bo pregnal iz dcžele. Ne bom se obotavljal nikdar lopati z vso silo po narodnih izkoriščevalcih. V kratkem nridc dan, ko bom iz cele Pri* morske zbranim županom, učitcljcm in duhovnikom, kmetom in dclavccm z do? kiv/A, ki scin jih prejel dircktno na mini; strstvih v Rimu in Belgradu, obraeunal ^ gospodi izkoriščevalci. Takrat bo na* rod videl, kdo je delal za ljudstvo in kdo no; takrat bo narod vedel, kdo jc dclal Za narod in kdo je delal za svoje žepe in palace; takrat bo narod vedel, kdo "e delal za zadrugc in kdo za banke. Sedaj pa, kaj je z vestjo, da sem iaz dopustil, da se izmenja denar Go* liški zvezi pod pogojem, da ne bomo nikdar vee tirjali nadaljne izmenjave? kaj jc na tern? Jaz sem takoj zaeel iskati avtona pravljice. Govorili so: Tako se je Seek izrazil nasproti ministru. Ko sem iaz vprašal: Nasproti kateremu ministru? ven z hncnoni! so odgovorili: »Ne naspro- ti ministry, ampak rekli ste nekemu Brocchiju v Rimu. Nato sem jaz vpra* šal: «Brocchija sem spoznal šele spo* mladi, a denar je bil po zimi izmenian. l\i roi.iimo koj v Rim, takoj jutri, bo* mo govorili pri Broechiju«. Nato je go* spoda prestrašena rekla: »Nismo Broc* chija mislili, to je bila pomota, mislili smo nekega Conti*Ro:ssinija«. No, (iobro, sem si mislil, imenitno, zakaj s Contijem vobee nikdar nisem «ovoril o izmenjavi. Takoj sem pisal komendatorju Čonti*Rossiniju, ki je Ücneralni ravnatelj zakladnega ministry stvu in ga vprašal, kako je on mogel podati dotieno izjavo, drju Agnelettu ali komu drugemu. Gospod je bil na počitnicah in moie pismo j^a je iskalo. One 2}. oktobra 1922 sem prcjcl slcdeee pismo: »II Direttore generale del Tesoro. Roma 23 ottobre 1922. Onorevole signore. In relazione alia sua domanda circa cambi di eorone de* Positate oltre confine- da istituzioni del* la Venezia Giulia, debbo dichiararLc che non rammento di averne trattar.o con Lei. Con osscqui obbligatissimo Conti*Rossini«. Slovenski se pismo glasi: «Gkivni ravnatelj zakkidu«. Rim, ±j. oktobra /922. Spoštovani gospod poslanec! Z o* zirom ml Vaše vprašanje glede izme* njave kron, ki jih imujo zurudi Julijske Krajine nalozene onkruj meje, Vum moram izjuviti, da se ne spominjam, da hi bil z Vami o tern razpravljal. Z odličnim spoštovanjem Conti* Rossini«. Evo Vam, gospoda v Trstu! S tem Vam so usta zaprta. Ne samo, da se nisem nasproti g. Rossiniju ničemur od* Povedal, ampak niti govoril nisem / njim. Gospodje župani, sodite, kje je o* Hrekovanje in kjc poštenje. Kako pa to, se bo marsikdo vpraša), kako to, da je mogla iz ust drja. Agnelet ta, ki ga vendar poznamo za pravične* «a človeka, taka beseda ^ sumnieenja? Ali ie to storil iz zle volje? Ne, nikakor ne, ker je zares pravi* čen mož in poštenjak. To sem dolžan javno priznati, ker noeem, da bi na ko* «a krivicoma senca padla. V rešitev za* Monelke naj služi sledeec pojasnilo. Prav danes je bil prijatclj tržaške gospode Pri meni in mi dcjal, da je v prisotnosti «ospoda župnika Hušota čul dr. Agne* letto dotieno vest iz ust dr. Rybara, ki ie bil tedaj v Rimu. Gospodje so se nadalje sklicevali na gospoda Božo Milanoviea iz Istre. Gospod Milanovie je trdil, da sem jaz izmcnjal denar Goriški zvezi le zato, ker sem /rtvoval ves ostali denar Primor skc. Zato da ima dokaze v rokah. Obrnil sem se na Milanoviea in ta mi je izjavil, da je sJjšal o tem le govoriti po Trstu. O doka:dh pa da ne more biti niti govo* •a. Tako je torej tržaška gospoda! Gospodje, ta je lepa! Ravno taka, kakor tista o Francki, ki je rekla Pen* ^i, da bi svojo laž opravieila: »Jest ni* ^ni djala, da si ti djala; iaz sem djala, ^ a si ti diala, da je on djal«. Iz tega razloga nikdar ne horn rekel, da ie gospod mene obrekova), temveč ttn pomilujem, da sc da tako lepo na- farbati..... Rcsnica pa je sledeea: 1) da nisem '*¦ R "harem nikdar govoril o izmenjavi denarja. 2) da sem drja. Brocchija šele yec niesecev \:o prvi izmenjavi sp:,ziuil 'n da >. njim nikoli nisem spregovoril () tem vprašanju. 3) Rossini je jasno v pismu novedal. Resnica jc tudi, da se nisem nikdar, niiyjer in napram nikomur izrazil ka* Mir mi očitajo, pač pa je res, da sem sc tudi kasnejc boril in se zdaj borim za nadaljno izmenjavo tako kakor nihee drug na Primorskem. Kdor želi doka* zov, naj sc oglasi! Vedno na razpolago. Tržaški »Zadružni zvezi« pa pripo* ročam, da naj ne dela več takih brez* uspešnih potovanj v Rim. Kdor hoče iti v Rim ter z ministri kupčevati, mora s seboj vzeti vsaj nekaj zrnc politične veščine. Zakaj ko bi »Zveza« poslala v Rim tudi najbolj zakotnega kraškega občinskega odbornika in ko bi ta slišal stavek, ki je mene ösumil, bi bil rekel: Poeakajte gospod tukaj, jaz grem v Parlament po Sčeka in potem bom ra* doveden, če boste tudi pred njimi to in to rekli.« In s tem bi dotični odbornik še tisto uro spoznal resnico in bi bilo pri* hranjeno toliko in toliko obrekovanja po Primorskem na naslov osebe, ki bi zaslužila vse drugo. Pa poreee kdo, ali ni mogoec da se je dotični uradnik vendar tako izrazil? Prav lahko! Minister ali njegov zadnji uradnik se mora ljudi odkri/ati. In ko je dr. Agneletto v Rimu rekel: »Ven z li* rami«, moramo vedeti, da doktor ni stal pred vaškim tejicem. Ko je dr. Agneletto zahteval milijo* ne, ki se jin vlada brani dati, je moral uradnik nekaj reči in mogocc je, da je rekel: »Ja, gospodje, ko smo izmenjali »Goriški zvezi« smo mislili, da je vse izmenjano«. To je mogoce. A gospod doktor bi sc ne smel s tem zadovoljiti. On bi bil moral naprej siliti. Gospod doktor, v Rimu so res pravi tički. Sieer na sem mnenja, da tistih in ni* ti slienih besed ni izrckel nobeden mini* ster ne uradnik gospodu dr. A&neleitu in g. župniku Hušo. Gospoda sta one besede čiila od kake četrte, ali pete o? scbe. A takih floe ne smemo raznašati kakor babnice, dokler ni zadeva razias* njena. Tako pa ste meni naredili ncpo* pravljivo krivico. Zakaj Vase hesede so dale povod do vsakovrstnih tohna- čenj. Le povprašajte, kaj ljudje o meni govore, le poglejte dotični elanek v »De* lu«, ki piše o bogatenju. Gospodje, kdo prevzame ta greh nase? Jaz še nikdar nisem bil gmotno tako brez sredstev, kakor sem danes. T(j je moja iskrena izpoved, ki sc je nc sramujem. Bridka čustva me spreletajo, ko sem napisal prejšnji stavek. Na naslov »Dela« pa le to opazko: Gospod ured* nik! Ko so Vašega pristaša, komunistič* nega poslanca Tuntarja o priliki as ere bolniške blagajne po vseh listih blatili, tedaj sem jaz, njegov nasprotnik nalašč vprašal komisarja glede Tuntarja in ko mi je garantiral l^ostenje Tuntarjcvo, sein bil jaz, ki sem zahteval in doise^eh da je »Gor. Straža« priobčila notico pol* nega poštcnja. To sem storil ne kot Tun tarjev kolega, ampak zato, ker se mi ne zdi vredno eloveka, da bi kradel bliž* njemu poštenje. A viv gospod urednik »Dela«, vraeate na ta način mojo korekt nost? Tudi ko bi ne bil prinesel goren jih dokazov, bi bili morali v Trstu vedeti, da je vest lažnjiva. Skoro vsak mescc za* htevam izmenjavo. Zakaj me v Rimu ninče ne odvrne s stavkom »saj ste se odpovedali«? Denar je bil menjan /)o- zimi 1921, pa prečitajte pismo od dnc 18. junija 1922, ki ga hranim: Pismo »Sfalnega odbora za zaščito vojnih oškodovancev«: Iz pisma navajam v slovenskem prevodu le tiste točkc, ki se tieejo iz* menjave: Gorica, 18. junija 1922. Čaštitemu gospodu poslancu Virgiliju Ščeku — Rim. Izražam Vam v imenu odbora naj* bolj živo zahvalo za krepko in trajno podjioro, ki ste jo dali kornisiji, poslani v Rim, da zastopa pri merodajnih o* blastih zahteve vojnih oskodovancev...... Kar se tiee prosnje, naj zakladno ministerstvo pospesi zakasnelo izmenja* vo avstio*ogrske valute. Vas spomnimo na razgovor, ki smo ga imeli z Nj. Kks. ministrom Peano*m in drugimi uradni-- ki istega ministrstva, kateremu razgovc^ ru ste tudi Vi prisostvovali z živim za^ nimanjem. Zdi se nam umcstno, da so nadalje vztrajate in pritiskatc v tej stvari, kajti lc tedaj je možno, da pri* demo do odločitve.« Z odličnim spoštovanjem prodsednik arhitekt Luzzatto.« Vprašaino tržaško gospodo: C) kak* šnem denarju sem razpravljal z minis* trom PcanonV mescca junija? Morda c denarju Goriške Zveze, ki jc bil že iz- menjan? Potegoval sem se za še neiz* menjan denar, radi katerega me danes blatitti in obrekujete. Mesto zahvale grdo obrekovanje!! In tudi od junija dalje sem vodil v Rim deputacije zastran izmenjave in nikdar in nihee ni na ministstvu kaj ugovarjal. . In ko bi vse to ne zadostovalo, evo naslednje vrstc. IZJAVA. V elanku »Zamenjava nalo/b na- ših zadrug« objavljena v »Edinosti« 29. 8. t. 1. piše tržaška Zadružna zveza: »In* formirani smo bili, da je naša italijun ska vlada izrecno odklonila prevzeti na* se potom mednarodne pogodbe z Jugo* slavijo obvezo za zamenjavo naših na* ložb v lire po 60% in da se je sklicevala pri tem tudi na dejstvo, da je dotični poslanec takrat, ko je zahteval zamenja- vo zneska 1,800.000 kron za Gorišk > »Zvezo« izjavil, da z zamenjavo tegtanovitcv Narodncga sveta. Priča je celokupno društvo v Gorici, brez razlike mišljenja. Druga je: denar. Ako hocemo iz* vesti veliko akcijo, trcba denarja. Skun* no blagajno imamo. Blagajnik je dr. Wilfan. Ljudstvo je zbiralo od vinarja do vinarja. Trst noče slišati. Pred 14 dnevi je dr. Wilfan rekel v Goriei: Nič Vam ne dam, skrbite zase. To je neza? slišan absolutizem. Ko so čuli o tem sta* ri Goričani, je prevzelo nekatere ogor* čenje, drugim pa so silile solzc v oči. Na neštevilne moje ustne in pismene toza- devne zahteve Trst ne da ocigovora. Se* veda bom prisiljen, objaviti vsa pisma. l:i jih k srcči šc hranim. Na vsak način bo -treba obračunati s tržaško gospodo Trctja potreba je, da bi morala »Kdi- nost« v slueaju borbe za izmenjavo disciplinirano pisati za zadrugc, in pvoti bankam. Afera »Jadranske banke« je slcpcem odprla oei, da so videli, na ka* teri strani jc bil na.š skupni dnevnik. Odločno proti zadružništvu v priiog bankam. Da bi »Edinost« pisala v smi* slu zadružništva, sem nrediožil v Trstu, naj bi sprejeli v easopisni konsorcij, v katerem so zastopane banke, vsaj prilič* no zastopnikov delovnega ijudstva: uči* tclje, duhovnike, delavce, kmetc. Pred* log so dosledno zavraeali. Pisma lira* nim. Torej garancije ni nobene. Mogoec bi se dalo nekaj storiti. Sestati bi se mogli zastopniki obeh zadružnih zvez tcr zastopniki istrskega in goriškega društva. To so vendar močne orgaiiiza* cije. Srcdstva naj bi nudili obe zvezi. Potreben pa jc kak odločen korak za* stran dnevnika. Ko bi ta korak uspel, bi šli lahko tudi preko tržaškcgfa društva. A preko dnevnika ni mogoče. Ako to vprašanjc ni rešcno, so vsi koraki le po* lovični in celo brezuspešni. Menim torej, da bi bilo treba čimprej sklicati sesta* nek za ustanovitcv Nar. Sveta. Ker že Trst noče, naj osnujeta istrsko in goris« ko društvo Narodni Svet. To sc lahko v nekaj dnevih zgodi. Takoj nato naj pride do sestanka z obema zvezarna. Potrcbc Ijudstva so velike, zato je trc- ba takoj na delo! Seek V i r g i 1 i j. Domace novice« f Judrunski almumih za leto 1923. izide do konca tckra tedna. Vscbuje 47 raznih prispevkov, znanstvene in Icpo- slovnc vsobinc, pole«: 8 umctniških priloK. Stal bo L. 6.60 broširan izvod. Prednaro- čil je toliko, da se je bati, da kmalu p :ide. Prednaročila sprcjema tudi knjiRania K. T. D. v Oorici. Naročitc sc na^lo ua Almanah, če ga hočetc dobiti. — Opczar- jamo vas tudi na knjitfo: Stanko Majcen: Za novi rod. Ali ste jo že kupili? + »Slovenka.« Z novim letom začne izhajati v (lorici nov žcnski list, ki bo krasno opremljen in urejevau po vzoru velikih svetovnih ženskih listov. Vse pred- priprave so že dokončanc. Obilo odličnih sotrudnikov in sotrudnic nam je že posla- lo svoje prisi)evke. V kratkem naznanimo vse podrobno. + »Delo«, glasilo slovcnskih komu* nistov na Primorskem po fašistovski re* voluciji še vedno ni začelo izhajati. Tudi komunistični »Lavoratore« v Trstu še ne izhaja. Natančnega vzroka se ne ve, domneva se pa, da so bili stroji tiskar- nc, v kateri se oba lista tiskata v Trstu, deloma poškodovani. + Osebna vest. V četrtek, dne 9. t. m. je bil promoviran na kr. univerzi v Padovi doktor j em prava g. Venceslav pi. Reya, sin veleposestnika in biv. mno* golctncga župana g. Antona pi. Reya iz Kozane. Mladi doktor je moral 1915 vsled vojne prekiniti svoje gimnazijske študije v (jorici ter oditi s starisi in o* stalo družino v begunstvo. V Siciliji se je začel učiti italijanski jezik, v katerem se jc tako izpopolnil. da je zaniosel v 1. 1918 na gimnaziji v Vogheri polo/iti gimnazijsko maturo z odliko. Šc vedno kot begunec sc je vpisal na univerzo v Paviji in po povrnitvi starišev v domo* vino je nadaljeval II., III. in IV. letnik pravnc fakultete v Padovi. Mlademu doktorju naše častitke! POJASNILO. Kritik Kolcdarja »Ooriške Matice^ piše v »Ooriški Straži« dnc 8. nov. 1922: »Kmctski vremenski prerok (pravilno kmetiski ali kineuki!)!! — Ali je pa to res? Po Pleteršnikovcin slovarju je kmet- ski najbolj pravilno. Dr. Brcznik pise v »Sloviiici« str. 188: »Beseda kinet ima pridevnik kmetiski (iz podstavc kmetič) ali pa kmetski (ne kmecki)!« —S tem p:1 nočeino rcči, da ni kmecki tudi v navadi ampak lc, da je kmetski popolnoma nr;i- vilno. Glede Koledarja sc nam svetujejo sta- re, nianj znane cpskc pesmi. Urednistvc je stalo do sedai na stališou. da jc Koludav ieten časopis (Calemlarium) in ne stiMjj- znanstvena knjij^a in tudi nc izključm lc- poslovcn list. Vanj spadajo tudi reči. k; stoje na višini šaljive.tra lista, kakor m. pv erozni strah iz »dobe in pod obe« našcR,- jerkiča. To ni epos! Stare epske pcsnii Ir menda po tem našcm nazoru nc spad.ils \ Kolcdar, k vcčjcmu zuodovina o njih po stanku »li osodi itd. ali epske pesmi /dru žene s to zjfodovino ali pa tako stare ep- ske pesmi, da hi za nas bile novost, ker hi. jih dru.iiod ne motfli dobiti. Toliko v pojasnilo! Uredništvo »Goriške Alnticc;-- Dr. Andre} Pavlica. Goriške novice. + »II. Sestunek čhmic »Splosnegti slovenskegü x ens keif a društva« v Gori« ci bo v ncdeljo dnc 19. t. m. ob 2 uri popoldne v Trgovskcm Domu. Na dnevnem redu je predavanjc. Dclilc se bodo nabiralne pole za Božičnico, in do* loči se potrcbno za Miklavževo priredi* tev šolskim otrokom. SJovenke, priditc pomagat dejansko in z dobri.m svctom! K obilni udeležbi vabi — odbor. -\- »Nuvtiden človek« — to lepo veseloigro v trch dcjanjih Branislava Nu.šica vprizori v soboto dne 25. novem* bra »Dramatični krožek« v Gorici v ve* liki cvorani »Trg. doma«. Opozarjamo že dunes na to predstavo ki, sodec po prcc'prjp- avah, bo najbolje vprizorjena. Na oder se je na novo vpeljala električ* na raznobarvna razsvetljava, ki je za upri?.oritüv vsake i^re neobhodno po- trcbna. »Nuvuden človek« je ljubka trode* janka primerna tudi za naše podeželne odre. Zato opozarjamo naše režiserje, da si jo oglcdajo. Navaden človek« — veseloigra ki z la' kim ironizmom biea platonično lju- bezen mladeqa dcklcta, ki si predstav* lja pesnika kot nenavadne.ua eloveka, je spisal znani pisatclj in dramatik Bra* nhV/ Nušič, kojega dela so se" igrala že na vseh jugosJpvanskih odrih. V soboto dne 25. t. m. posetite vsi prc stavo v »Trg. comu« v Gorici. DopisL ŠEMPETER PRl GORICI. rPu se ustanovi v najkrajšem easu Športno društvo »Zvezda«. ŠTANDREŽ. V soboto zvečer — na Martinovo — so Štandrežani spet pokazali svojo dovršeno igralsko, csobito pa pevsko zmožnost. I<*ra »Dve ta.šči« je bila igra* na ze'o dobro. — Druga šaloigra »Med* ved snubač«, je bila tudi zelo dobro podana. Najveeje odobravanje in po* hva'o pa je žel Rihard Orel s svojo so? lopevko t*c;e. Emico Hobau. Ljubki so« pran mladega dekleta s spremljevanjem klavirja v spevih »Lej^ijonarjev«, Ada* mieevcga »Jezdeea« in Vilharjcvc »Ru- žice« je vzdignil na višek zabavo tega veeera. V nedeljo, dne 19. t. m. ob 4. u= ri popoldne, se bode veseliea ponovila. PODOORA. (Predstuvci.) V nedeljo, due 12. t. in. jo podgorska mladina prired'ila šaloigro: »Nava.den člu- vek«, ki jo je spisal Branislav Nušič. Vsi igralci so dobro in častno pogodili svcje vloge. Med igro je bil vzoren red. Občin- stvo, ki je povsem napolnilo dvorano, je z napetim zanimanjem sledilo prizorom duhovite šaloigre. Med odmori je igral uo- riško-niirenski godbcni krožek. T/udi ta zasluži vso pohvalo za lepo godbo. Ugaja- la je občinstvu tudi dcklamacija »Jefteje- va prisega«. Cast vrli podgorski niladini in godbc'tiemu krožku! PEČINE. (Smrtna kosa.) Dne 10. novembra je v 58. letu sta- rosti, preminnl bivši poscstnik — vdovcc France Laharnar iz Peein li. štev. 46. 2c lani ob košnji mu je seneni voz potrl nogo, vendar je še dobro okrcval, tako, da je še za marsikatero delo ptijel. Pred par tedni pa ga je bolczcn vrgla na posteljo, iz ka- tere ni več vstal. Naj Ti sveti večna line, ostalini sorodnikom naše sožalje! IZ HRUŠICE V ISTRI. Na veliki cesti iz Trsta v Reko so se zadnji čas zclo pomnožila razbojništva. Roparji čakajo celo podnevi zlasti radi v borovcu pod Hrušico. Pripomiujaino, da so ravno vrh tega borovca Francozi pred sto leti imeli vešala za take tiee. Še zdaj se ta vrh imenujc »Oavgji vrli«. Toda ba- rabe se ga nič več ne boje. Podobna čaka- Hšča imajo na raznili krajih vse tja do »Požganc mandrge« nad Trstom. V lita- nije bomo morali vnaprej dostaviti pro- šnjo; »Cestnih roparjev, reši nas, o Oo- spod!« fiodijo pa tudi po liišah denar po- birat. Tako so neki dan šli skozi Poljanc in pobirali »za brezposclnc« po 50 L od hi~ še. Dejali so, da so fašisti, zdaj da je nji- hova komanda in gorje tistemu, ki bi se upiral. Za nabrani denar so priredili pics in pojedino na Oolcu še tisti večer. Za drug dan so zopet naročili veselico in šli pobirat v Male Ooče; potem pa v Hrušico, a lc po 10 lir. Tu se ijin je nesreea zgodila. Hrušica ima prokleti telcfon, g. naduči- telj je poklical orožnike in dobrodclna ak- cija se je končala v podgrajskih zaporih namesto v gostilni na Golcu. Ljudje bi še raje videli, da bi se končalo na (lavgjem vrhu. Po Pregarjah pa so neki podobni fa- lotje strašili ljudi, da lx) fašistovska vlada oropaUi podgrajsko Dosojilnico, zato da naj vsi Intro denar dvignejo. 'fako se ta- tovi nadejajo, da. bo lahkoverni kmet skril denar v skrinjo in čakal, da pridejo tudi na Pregarje pobirat za »dobrodelne namene«. Marsikatcri jim je nasedel sam sebi v škodo. Pametni ljudje vemo, da prava vlada ninia nič cpraviti z barabami, žcliino saino šc to.' da bi jih polovila in ostro ka- znovala, naša hvaležhost ji ne odide. Vrtojba — (Zahvala) — Kitratorij obrtiiü-niadaljeyallne sole ise usoia izreči islkreno zalwial'o za blagodušon dar 1000 (tisoč) lir kii ga je blagovoli'lo naSkazati uglcdmo Stavbeno drustvo v Goreniji Vir- toibii kot oodpioro zia ustanovne otrošlke naše sol Enalka presrč/na zalnvala naj vcilja tudi za Stavbeno zadrngo v Dolenijii Vr- toibi iki nam je iv enak namein zpiačala pileincnit dar 2000 (dvatisoč) lir. Sfremi podpoirami nam je biilio miogočeino. da sc je mrvi lötmiilk sole žc lletos otvoril, dnsii nismo še dob/ili od piriistojniili oblasti lobl.iubljcnih ^»•isDevkJov vzdirzeivain.ie solle. Sc emlkrat kličemo obecna udedirnna zadrugaina, hvoilia tisočerna zia plemcnita daröva. Prosvetna zyeza. Socialno-pedagoski tecaj pri Sv. Križu. Kakor smo že poročali, je priredila »Prosvetnu Zveza« iz CJorice v Sv. Kri« žu velepomcmbni tečaj, ki ie trajal šti* ri večere. Izredno navdušenje udeležen« cev in skrbno pripravlieni ^ovori preda« vateljev so spremenili ta družinski te? eaj v pravo ljudsko univcrzo. Tečaj se je otvoril v nedeljo 5. nov. popoldne. Pri otvoritvi, kakor tudi pri pozdravnem vceeru je sodeloval vrli »Godbcni krožek« iz Gorice. Otvoril je teeaj gosp. predsednik društva v Sv. Krizu Leopold Pavlič. Vodstvo tceaja je bilo poverjeno u. tajniku »Prosvetne Zveze«, ki je razjasnil program in pred? stavil udeležcncem predavateljc. Ciovo? iili so pri tecaju sledeei j4ospodjc: Dr. Brumat, Dr. Brajša, L. Kemperle, St. Stanič,- gč. IJcscdiijakova in dr. Bitcz- nik. Vsebina teeaja jc bila razdeljena v tri dele: prvi del o družini soseski in društvu je obravnaval L. zvezni tajnik Terčelj, dočim so si ostali predavatelji razdclili tvarino o vcrski vzgoji in raz- pravljali o društvenem razvoju in delo- vanju. Pevski pouk je prevzel Uosp. so« list J. Bratuž, ki je naravnost vzorno vo« dil skupno petje in prckrasno prepcval solospeve. Celotni t{»čaj je imel sliko, družinskih večerov, pri katerih se jc vrstilä res na tvarina i: prijetno zabavo. za katero je skrbcl pril.jubljcni »zeleni car« u. Kemperle. Udelcžba je bila oi^romna. Povprce.- no je obiskovalo tečaj okroß 180 fantov in deklet. Med udclcženci smo opazili g. župana Črnigoja, dr. (llaserja, inž. Rustja, veliko društvenib predsednikov in nepričakovano veliko fantov in de* klct iz Sv. Križa, Vel. Žabelj, Ustja, Stomaža, Skrilj, Dobravelj, Kamenj, cg- lo iz Batuj in Černič. Tečaj so z zani- man j em obiskovali tudi j»ospodarji in t,fo spodinje in se silno pohvalno i/razili o njem. Polej* predavanj so se vr.šile red no vsak večcr praktične skušnje v vodstv-n, scj, zborovanj, petja in dramatike. Zad* nji večer, katerega se je udeležilo o* krotf 350 ljudi, so sc vršili javni nastoni, pri katerih so bili odlikovani naslednii udelcženci: Stanko Troha, K. C>i^oj, Ma- rijan Vrtovec, Leopold Pavlič, Albin Vrtovec, Marica Cißoj in Karol Bolja. Zadnje^a vcčcra se je udcležilo cclokup- no mestno starešinstvo z ^. županom, župnikom in odlienimi ^ospodarji. Vtisi, ki jih jc zarisal tcčaj so mo^očni. V teh dneh se jc pokazalo, da je v mladini ve= liko navdušcnja in talentov. Oastitamo fantom in dcklctom in žclimo, naj bi se v kratkem zdramila tudi dru.Ua okrožja. z Udelcžanci socialnosvzgojne.ua te* caul v Sv. Križu se najlenše zahvalimo »Prosvetni Zvezi« iz (lorice, za krasne poučnc vcčerc, ki smo jih doživcli nre« tekli teden. Zelimo vsi, naj nas »Pro* svetna Zvcza« zopct v kratkem obi.ščc, Svetujemo vsem društvom po Goriški, naj ne zamude ugodne prilike in naj čimpreje povabijo <**4. predavatclje ter naroee socialni tečaj. Nc bo jim žal! Vsem gtf. prcdaavteljem iskrena hvala in na zopctno svidenje! Bog živi! z. Šturije pri Ajdovščini. V nedeljo, dne 19. t m. ob 3. uri poi)oldne se vrši v prostorih »Slov. izobraževalnega društva« (pritličjc Posojilnice) prcdavanic o socija- lizmu. Predava govornik »Prosvetne zve- ze« v Oorici. z Prosvetno okrožje Idrija si je dne ' Hrovait in odborniik Fil. Šinkovec. Okro- zije obscga drustov v Spodnji. Idrij, Idirij, Črnem Vrhu in Gorah Snujejo se izo- braževalna društva v Godoviču in Le- dinah. Po božiču piiredi okrožje socialno- pedagoški in poiitični 'tečaj: Ki gavodi' »iProsveitna zveza« iz Coricc. Opozarja- mo člane iin čilanicc že «sedaj na ta vel-e- vaŽTiii tečaj, )kii se bo vršilo ;v Idriji. z Pevski oddelek »Pncxsvetnc Zveze«, ki ga tvoirijo-'gg: ikomponist Kogioü, N. Vio- dopivec, D. Dokitorič Dr. Hrumat in J. Braituž je imel pretekli iteden sejo, kateri je odikionil pozvati vsc pevskc zboirc naših društev, da mu pošljejo sta^istilko čJanoiv in vaj: Tozadevni formular se dopošljc vsem zborom. V načrtii je ustanovitev: Oiglansike sole v Cioiici, kjor se bodo ve- sitaili peivo'vodjc, občindki in diruštveni tajmiki. z Dramatski oddelek« Firosvcitne Zveze« cpozarja vse režiserje podcžcl>:kih društev, naj se obračajo na tajništvo glc- de iger. kupletov in tcčajev. Tiijništvop poislujc v via Carduccii 4. (loiiica. z. »Godbeni krožek« v Gorici, Mircn, katerein načciljuje g. diirigemit J. Pctrovič ise je (k'üri^ora'tiivno piriglasil li »Prosvetni zyezi«. Godba šteje 45 članov in sodelljuje pri društvcni prjreditvali. Nasitopil ije ikiožcli pisi i>rcivosu A. B. na Sveto. gono, v Sv. Kmižu in Podgoiri Rc- dne vaje lima vsak itedem trik/rat. z S. K. S. Z. v Ljubljani. v kitcri so včlainjena ikosit ižobraževahia društva v Slovcnijii, 'obhaja te dni ;sdarskcga doma« so priredili Molic- rovo šaloigro »Namišljcni bolnik«. Poleg neprisiljenega izvajanja vlog so nas zlasti zanimalc oblöke 17. stoletja, v katerem sc vrši dejanje. Gledalci so z veliko pozorno- stjo in z vidnim zanimanjem slcdili igri do konca. — Žal, da so nianjkale |)cvskc toč- ke, ker je naš pevovodja g. Gabrijcl «bo- ld. — Isti drarnatieni krožek priredi spet prcdsta\ro v Cerkncni o priliki socialnega iečaja, da se pokaže šc bolj bratska vza- jeinnost med idrijskim in našimi društvi. Kako je ta vzajemnost i)otrebna, čutimo zlasti pri dramatienih prireditvah, ko nam nianjka igralnili oblck. Zclo potrebno bi bilo ustanoviti zato okrožni odbor za vsa naša drustva. K tcimi naj jr/morc tudi so- cialni tečaj. Prosveta. p. P. Hugolin Suttiwr: 1. Dvanajst napevov za lavretanske litanije za ljudsko petje in orglje 1921. — 2. Svetniške in prazniške pcsini za nicšani zbor in orglje: 1. Sv. Stefän; 2. Sv. Trije Kralji. 1920. — 1. Sv. Jožef; 2. Vnebohod; 3. Šv. Vid; 4. Vnebovzetje: 5. Angeli varihi; 6. Vsi sveti. Toplo |)riporočamo te pri nas nialo ziiane skladbc cekvcnim zborom. p. Knjige druzbe sv. Mohorju: Mo- horjeva dnižba v Prevaljih — begr.mka iz Celovca. je izdala za 1. 1923. slcdcčc knji- gc: 1. Kolcdar za L 1923. letos v vcčjcm in lcpšcm fonnatu z razno vsebino; 2. Dr. Ivan Pregelj: Peter Pavel Glavar, lan- špreski gospod, zgodovinska povest; 3. Fr. Ks. Mcško: Mladim sreem III. zvczek, povestiee z ilustracijaini; 4. Dr. Janez Kv. Zore: Življenje svetnikov. Udov goriške nadškofije jc bilo v letu 1918. — 6423; v letu 1922. — 2602 udov. Društva. d. Miren. Slov. izobr. društvo v Mir- iiu vprizori v nedeljo, dne 25. t. rn. üb štl- rih popoldne v dvorani g. Marni(?lja šalo- igro v treh dejanjih »Španska mulia«. Pridite domačini in sosedje! Smcha bo dosti! Ajdovščini« vprizori v soboto, dnc 18. t. m. ob 8. /uri zvecer in v ncdeljo, dnc 19. t. m. ob 4. uri pop. burko v treh dcjanjili xLumpacij vagabund ali Tropercsna de- teljica«. Ta žc precej stara burka, ki sc je tudi že igrala po mnogih vcčjih odrili z ve- likim vspehom, ni sicer bogata na. dejanju in tudi nima nikake književne vrednosti. zato je tem bogatejša na dovtipih, ki gle- dalcc neprenelioma šcgačejo v grlo in si- lijo v krohot. In ravno s tcin namcnoin, da ugodi tudi onim, ki si želc enkrat pošteno nasmejati. je sklcnil krožek vprizoriti to bu.rko. d. AidovšaiUL »Oramatični ki(;žck v LISTNICA UREDNIŠTVA. Zopet se nain je nabralo toliko i.ii.* diva, da moramo kljub prilot/i mar^ikaj odložiti za prihodnjo številko. Prosi/no zü potrpljcnje. Zasti naši fantje-voj:i'nol: nili, ako bi vse priobčili. Iz tega sc jas* no vidi, kako vise n< vrste............}. ZOUBILA SE JE v petek, dne 10. t. m. lovska psica, rujavo barve, ki sliši na iine *Lca«. Kdor bi jo našel uaj jo izroči g. Jo- žcfu Maraž, trgoveu v Steverjanu prot» d(;bri nagradi. HRANILNICA IN POSOJILNICA V BUJAH, r. z. z n. z. vabi vsc svoje članc na redni občni zbor, ki se bo vršij v nedeljo 26. novembra 1922. ob 3. un popoldne v cerkvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstvu- 2 Odobritev računov. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi občni zbor nc bil sklcpčcn ob določcni uri, sc vrši pol ure kasncJc občni zbor veljavno ob vsakem števi^1 navzočih članov. Načelstvo- ZAHVALA. Rodbini Jakončič-Targioni se zahvaijujete gio- boko giniene usem, kateri so na razen način izkazali sočutje povodom britke - nenadomestne izgube, ki jih je zadela. V Gorici, dne 13. novembra 1922.