f^ajrečji atoenski dnevniki | ▼ Združenih državah I" Vdja za vse leto • ■ . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n U^rsloivenskihidelavcc^^rAmerikL the larmt Slovenian Daily n 1 the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. VELSFON: C0RTLATOT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21,1908» at ths Post Qffloe at Ntw York, H. Y„ underlet of Oonffrsss of Itareh 9,1879. NO. 176. — ŠTEV. 176. TELZTON: COETLAHDT 287«, NEW YORK, FRIDAY, JULY 29, 1927. — PETEK, 29. JULIJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNHC XXXV, Anglija opravičuje svoje LORD READING ZA OŽJE STIKE MED ANGLIJO IN AMERIKO Lord Reading, prejšnji angleški podkralj v Indiji, poziva k spravi med Anglijo in Ameriko. — Rekel je, da ne zasleduje Anglija v Ženevi nikakih imperialističnih ciljev. — Pogajanja glede Tangerja. LONDON, Anglija, 28. julija. — Markij Read ing, prejšnji poslanik v Washingtonu, je bil glavni govornik na banketu, ki je bil prirejen na čast ame riškim urednikom, ki se mude v Angliji na obisku. — Prepričan sem, da skuša vlada njegovega veličanstva priti z vsemi mogočimi sredstvi do spora zuma glede vprašanja, ki je sedaj predmet številnih razprav, — je rekel ter imel pri tem v mislih sedanji razoroževalni spor v 2enevi. — Vlada njegovega veličanstva ne govori le za eno stranko. Stran ka> kateri pripadam jaz, namreč liberalna, je zvezana z vlado v želji, da se doseže dogovor. — So pa ljudje, posebno v Ameriki, ki so mnenja, da nas navdajajo imperialistični cilji, a ti ljudje se grdo motijo. Vsaka vlada, ki je sedaj na krmilu v Angliji, skuša ohraniti mir sveta ter bo vedno skušala preprečiti vojno. Lord Reading je povdaril dejstvo, da sta angleški in ameriški narod nastopila skupaj tekom svetovne vojne ter rekel, da sta še sedaj edina v delu za mir. Nato pa je nadaljeval: — Prepričan sem, da je vam v Ameriki in nam v tej deželi poverjena velika misija in ob istem času tudi težka odgovornost. Mi lahko dosti storimo. Težko je pretiravati to, kar lahko dosežemo. ROMUNSKA KRALJICA - VDOVA BO OBISKALA AMERIKO Prejšnja romunska kraljica Marija namerava zopet obiskali Ameriko, a bo {prišla kot privatna oseba, kakorhitro bo doba žalovanja končana. Kralj bi bil pred smrtjo rad videl Karola. BUKAREŠTA, Romunska, 28. julija. — Bivša kraljica Marija je sklenila zopet obiskati Združene države. Včeraj je izjavila, da namerava odpotovati, kakorhitro bo doba žalovanja za kraljem Ferdinandom končana. • V pogovoril s poročevalcem je' NEMŠKEGA AER0PLANA izjavila kraljica, ki je že nekoliko EKSPLOZIJA okrevala od prvega vtisa Ferdi-j nandove smrti, da hoče potovati! ob prihodnji priliki kot privatna oseba, vsled cesar bo lahko šla kamorkoli bo hotela in počela, karkoli bo hotela, ne da bi bila obre-J * . v menjena z državnimi in občinski- Aeroplan Zračne HailSe mi sprejemi ter prepiri med svojim spremstvom. — Tisoč in tisoč stvari nisem' videla in nebroj je ljudi, s kateri-) mi se nisem sestala tekom prvega i obiska, — je izjavila kraljica. —' Videti hočem eno vaših velikih na-' rodnih političnih konvencij in mi bo čas dopuščal, tekom pri AMERIŠKI POSLANIK NA IRSKEM Sterling je bil imenovan ameriškim poslanikom v prosti irski državi. -Cosgrave Je izjavil, da je ponosen na irsko armado. DREYFUS ZA S ACC A IN V ANZETTIJ A Znani francoski kapitan, ki je preživel pet let na Hudičevem otoku, se je pridružil francoskemu komiteju za Sacca in Vanzettija. — Francoski komite j, katerega tvorijo odlični Francozi, bo prišel v Ameriko. PARIZ. Francija, 28. julija. — Alfred Dreyfus, umirovljeni podpolkovnik francoske armade, ki je i preživel pet let na Hudičevem otoku v francoski ruTOTTXT T I Guiani, bo mogoče prišel v Združene države, da se ZaVZame Za Sacca in Vanzettija, ki sta obsojena na smrt. moz, je povedla Frederieka A. Sterlinga, prvega merwkega poslanika pri prosti irski državi v pa- obdolžen radi skozi Dublin. Tri kompanije infanterije z na Dreyfus, ki je bil, veleizdaje, kot znano, je sprejel članstva pri komiteju, kojega namen je nuditi vso mogočo pomoč sajenimi bajoneti so predstavlja-'obema delavcema., le častno stražo ob vhodu v vlad-' — Pravica za Sacca in Vanzet-no h'®0- Jtija, — je soglasno z izjavo Drey- Vojaška parada je imela v prvi fusa edina stvar, ki ga je napo-vrsti namen pokazati ameriškemu'tila, da je sprejel mesto pri komi-poslaniku stalnost razmer v de-jteju. ž^li- Dreyfus živi v samoti. Ko je — Ljudem ni treba misliti, da sprejel poročevalca, mu je rekel: je bil umor irskega ministra zna-' ~~ Prosili so me, naj se pridru-menje obnovi jen ja neredov, — je'žim komiteju, ki bo odpotoval v je eksplodiral, ko je pri-|rekel predsednik Cosgrave časni-!zdmžene države ter eledal na to, gfgj. _ p^t liudi le bilo ' arskim Poro5evaleem- — Tukaj-'da se ne bo zgodila nobena postav- 'šnje razmere niso take kot so bile(na krivica in jaz sem to povabilo pred par leti. Imamo armado 10.sprejel, tisoč disciplinarnih mož in ras-ventega civilno stražo, ki šteje s edem tisoč mož. Irska sodišča poslujejo, in sprejete bodo nadaljne odredbe, da se zagotovi javno var- ubitih tekom prve nesreče v tekočem letu. RUSIJA POLNA NALEZLJIVIH JSOLEZNI Ameriški zdravnik je izjavil, da divjajo po obširnih ozemljih Rusije malarija, jetika in tra-homa. BERLIN, Nemčija, 28. julija. — če Prva resna nesreča v tekočem letu na zračnih potih Lufthanse se liodnjega poletja, bom vprizorila Je pripetila včeraj popoldne, ko jejnost. potovanje ob času, da se bom mo-'eksplodiral neki potniški aero-i Izvedelo se je od oseb, ki so v gla udeležiti ene teh konvencij, jplan, ko je zadel ob zemljo tekom I tesnih stikih z vlado proste Irske, Kraljica je tudi izjavila poroče- prisilnega pristanja med Casselomjda goji slednja povsem upraviče valcu, da upa najti dovolj časa, da in Giesen. Trije potniki in posad-napiše knjigo glede svojih vtisov ka dveh mož so zgoreli. v Združenih državah in glede ameriškega naroda. — Odnesla sem s seboj domov Vzrok nesreče še ni znan. Aeroplan so zapazili, ko je letel 'zelo nizko nad Amonebergom. Ko — Ce bi se naša pota, — kar pa Bog varuj —j nebroj prijetnih spominov na svo~ je dospel preko griča, se je zdelo ločila, bi pomenjalo to, po mojem mnenju, veliko]t^lU^^; ~ * oHvHcem- da sk'™ raj,i pilot nesrečo za ves svet. Banketu je predsedoval lord Birkenhaed. PARIZ, Francija, 28. julija. — Francosko-špan-ska pogajanja glede Tangerja so dosegla popolno mrtvilo ter bodo najbrž prekinjena v teku naslednjih treh dni, razven ce bo španski ministrski pred sednik, Primo de Rivera, izpremenil svoje neizprosno stališče. Francoski zunanji urad je pripravil poslanico, v kateri bo informiral španskega diktatorja, da so vsa nadaljna pogajanja v sedanjem položaju povsem nemogoča, razven če bi izpremenil svoje sta iti' V V javila kraljica. — Napravila pa primerno sem par pomot, katere hočem po- pristal. mesto, kjer bi lahko Soglasno z onimi, ki so v tesnih stikih s tem vprašanjem, so bile španske zahteve pretirane in naravnost nemogoče tekom dolgih naporov, da se doseže temelj, na katerem bi se Španski lahko priznalo polnejšo mednarodno kontrolo nad Tanger-jem. Primo de Rivera, ki si želi zunanjih zmag radi domačih problemov, je pričel takoj z zahtevo, naj se vključi Tanger v špansko maroško ozemlje, a Francija je odgovorila na to z odločnim: Ne. Temu je sledila prošnja, naj se da Španski izključno kontrolo nad policijsko silo v ozemlju, vsled katere bi bila policijska sila neodvisna od mednarodne kontrole ter bi obstajali njeni poveljniki izključno le iz Špancev. Francoski odgovor na to je bil zopet odločni Ne, nakar se je pričela serija prikrith pretenj, katere so opisali avtoritativni krogi kot "skrajno pretečega značaja**. Prva teh pretenj je bil predlog, katerega so splošno ponavljali v Madridu, in ki je kmalu dosegel ušesa francoskega zunanjega urada, da bo Španska, če ne bo Francija zadostila njenim aspiracijam glede Tangerja, izročila vse špansko ozemlje v Maroku Italiji, vsled česar ni dobila Francija neizmerno bolj hudega soseda v Maroku kot pa je španska. . Kmalu nato je slišala Francija, da bo Španska praviti tekom prihodnjega obiska. Glede zadnjih ur pokojnega kralja je izjavila: — Pred par tedni nazaj sem do-jbila par katalogov in semen od poljedelskega departmenta Združenih držav ter razpravljala s kraljem, kako jih bom zasadila na na-|ših vrtovih, katerih ne bo nikdar več vidal. Povedala je tudi poročevalcu, da bi kralj pred svojo smrjo rad videl sina Karola, da pa tega ni mogel storiti vspričo njegovega obnašanja in njegove odpovedi na vse prajviee prestolonasledstva. Odločni boj premogar-jev. INDIANAPOLIS, Ind., 28. jul. Kljub lakoti, brutalnosti in sodnij-skim poveljem vztrajajo organizirani premogarji v poljih mehkega premoga v boju proti zahtevam lastnikov premogovnikov, ki skušajo znižati plačo. Uradniki United Mine Workers pa niso izgubili poguma. Boj traja že od 1. aprila ur,prej. V južnem Ulinoisu zahtevajo krajevne unije stroge odredbe proti članom, ki sprejemajo delo v neorganiziranih rovih, posebno v Kentuckyju. Zračna zveza med Cleve-landom in Detroitom. CLEVELAND, O., 28. julija. — Dnevna zračna potniška služba bo uveljavljena med Clevelandom in Detroitom s 1. septembrom. Potovanje bo trajalo poldrago uro. Potem ko se je izognil nekemu avtomobilu za par inčev, je pristal na cesti in kakorhitro se je dotaknil tal, je izbruhnil v plamene. Trije ljudje, ki so se nahajali v aero-planu, so bili vrženi skozi okna, a vroči plameni so preprečili namen rešilcev, da se jim približajo. Pilota Rudolfa Doerra, enega najbolj zanesljivih in preizkušenih pilotov zračne črte, in dr. Milcha, ki je član vremenskega urada, so prevedli v bolnico, kjer sta umrla še tekom večera. Edina nesreča, ki je tudi škodovala rekordu zračne Hanse v preteklem letu, je istotako stala pet človeških življenj. Aeroplan, ki je takrat letel ob baltiški obali, je zadela strela ter je pade Ina tla. na upanja, da bosta zopet združeni severna in južna Irska, ko bo vlada južne Irske definitivno dokazala svojo zmožnost, da zagotovi stalen režim. Stara sovraštva niso tako močna kot so ekonomske potrebe, in Ulster Čuti že sedaj finančno breme vzdrževanja dveh vlad. Povečanje baltiškega brodovja. KODANJ, Dansko, 28. julija. — Stokholmski list Tidningen je dobil iz Moskve sporočilo, da namerava sovjetska vlada povečati baltiško brodovje z zgradbo štirih kri-žark, treh torpednih čolnov in sedmih podmorskih čolnov. LENINGRAD, Rusija, 28. jul. a, jetika in trahoma divja- V komiteju, kateremu pripada IJ0 P° sovJ*ski Rusiji, - sesedaj Dreyfus, se nahajajo števil-ino z lzJavo dr- Horsl^v Gantt-a, ne odlične francoske osebe, kot,mlad^a zdravn*a « Charlotte-prejšja ministra Malvy in Lou-)vllle' Va' ki ra™°kar zaključil cheur ter predsednik francoske obšil™ ^ede zdravstvenih in delavske federaeije, Jonhanx. POSLEDICE P0V0DNJI sanitarnih razmer v sovjetski Rusiji. Dr. Gantt pravi, da je v sedanjem času več kot štiri milijone slučajev malarije v sovjetski unj-ji, kar predstavlja štirikrat tako veliko število kot pa v časih pred V vojno. Število seb, ki bolehajo na Injlll II(jetiki. šteje na milijone in nepr?-jstano narašča. Več kot pol milijo-I . ~ |. . jna Rusov trpi na trahomi ali egip- Dclgotrajiu nalivi SO po-.tovski očesni bolezni, dočim je v VZroČili V Indiji Velikan-. Združenih državah komaj tisoč sko škodo. — Dosti lju-jslll5aj'ev te bolezni- di je utonilo." ' ?a drT strani pa kaie števiI° * hnLoTni iri e« —i- pred LONDON, Anglija. 28. julija. bolezni, ki so prevladovale revolucijo odločno nazadovanje. V xr i * • v.T . .te bolezni so vključene koze, legar, Neko nepotrjeno poročilo. l2 Ahme kolera in infIuenca dabada, v okraju Bombay, naana-| Umrljivost otrok gp je nja, da je v mestu Maroda izgubi- u An tol,„ . , . . ,„ _, , v... . .. v _ , do take točke, da je le 1/7 smrt- lo avljenjeJisoc ljud,, ko so b.le nih sluf.ajev na tiso5 roJstev " j razPoki">Ja zidov petnajst Xjestviea rojstev T Mosltvi znaša kvadratnih milj obsegajocega vod- Veiika stavbinska delavnost. WASHINGTON, D. C., 28. jul. Soglasno z nekim poročilom Federal Reserve Boar da prekaša sedanja gradilna delavnost vse dosedanje. V poročilu se glasi nadalje, da je ta delavnost v glavnem posledica grajenja javnih poslopij. nega reservoarja preplavljene številne vasi v okolici. Zveza med Maroda in Bombayera je bila prekinjena. Wells je osmešil Baldwi- Katastrofa je bila posledica velikanskih nalivov, ki so povzročili veliko škodo tudi v Gudšarat in Katiavar. Tamošnja bombažna polja so bila popolnoma uničena. Železniška zveza je morala biti vsled nalivov popolnoma prekinjena. Tudi iz Rangoon, Burme in drugod se poroča o nevarnosti povo-denj na in Mussolini ja. LONDON, Anglija, 28. julija. H. G. "Wells, znani pisatelj, je objavil novelo, v kateri smeši Bald-wina in njegove ministre ter ostro napada Mussolinija in fašizem. Mussolinija imenuje v svoji noveli šarfatana, komedijanta, uničevalca in kanibala. Italijo opisu je kot ječo, polno kazni in muk. ANaročajte se na "Glaj Naroda tri deset na tisoč, v primeri z le 21 na tisoč v New Yorku. Dr. Gant pravi, da so boljševi-ki značilno napredovali v javnem zdravstvenem delu, posebno glede skrbi in zdravljenja mater in o-trok. Posebno je pohvalil tudi ruske zdravnike, ki so pokazali resnično značilno posvečenje v svojem delu, vspričo skrajnega pomanjkanja denarja. SporočH je, kako je potoval neki dobroznan ruski zdravnik na razdaljo šestih milj skozi sneg in led, da pomaga nekemu bolniku ter je dobil kot nagrado le par funtov moke. Wisconsin bo se nadalje suh. MADSISON, Wis., 28. julija. — Predlogi, da se državno prohibi-cijsko postavo preklice ali pa iz-premeni v toliko, da bo dovoljeno pivo z 2.75 odstotki, so bili veeraj odklonjeni z veliko večino. lik del dežele nezavarovan ter zopet podvržen pret-nji neprijatelj8kih domačinov. Konečno pa so izvedeli tudi francoski trgovci, *P _______da namerava naložiti SpaAska prohibitivne davke »matrala najbrž za potrebno da umakne svojih jna uvoz francoskih avtomobilov, kojih letni biznes 80.000 vojakov tz Maroka, Vsled česar bi ostali ve-jna Španskem predstavlja 400,000,000 frankov. S e zn a m To je seznam, ki pokale, koliko ameriftega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v atari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali linth. Podatki so veljavni do preklica, ki ae po potrebi objavi um tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpožtevali svojo ko* rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji lira 1MB. .... B00 .. .. $ 9.40 Lir ...... 100 .. .... $ 6.10 Din. .... 1,000 .. .. $ 18J0 Lir ...... 200 .. .... $11.90 Din. .... SpiOC .. .. 9 46.29 Lir ...... 300 .. .... $17.56 Din. .... 5,000 .. .. $93.00 Lir ...... 600 .. .... $28.75 Dim. .... 10,000 .. .. $182.00 Lir ...... 1000 .. .... $56.50 Za pdUJatv* ki v XMraJar «11 pa DratM Ur dovolMao pinlM m Tlim In pi trn* ■Ju t aainjfc M «Mg M Posebni podatki. PRANK SAKSER STATE BANK 82 Corthndt Street, OOmiRDT MR New. York. N. X. . ii&rt V '^Ai.irV jMtfnte« ... 'i,-. . • . V . ■ . ■ ...... .ji, ,4 f, T H »J GLAS NARODA, 29. JUL. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president.__Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers. 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Njegov stari oče Ferdinand ni imel nikdar prave moči. Niti tega mu niso dovolili, da bi se poročil z žensko, ki jo je ljubil. Marijo je vzel proti svoji volji GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. 'la celo leto velja list za Ameriko in Kanado ................—......$ dve žen ski društvi in eno moško, namre<" milijonar in veleposestnik, kojega volji se mora na R>- Sv. St. 42 K. s. K. J: n. munskem zaenkrat vse uklanjati. Josip Retelj. naročnik. NOVICE IZ SLOVENJE SI Mlad fant se je ženil. Pred poroko se je hotel še enkrat naužiti veselja. Petdeset dolarjev je vzel v roko in odšel na holadri. Vso noč se je zabava.1, zjutraj js še! mačka prepanjat na Coney Island. Večinoma vse barake so bile še zaprte, toda pred nekim šotorom je sedala stara, sivolasa ve- V Ljubljani je umrla zasebniea'deževalka' ki je iz kart V^roko- vala bodočnost. Fant ni bil praznoveren, toda bil je mačkast in zato jo je vpra- Smrtna kosa. 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876_ _ ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADA V kanadski provinci Ontario je začela dne 1. junija vlada prodajati alkoholno pijačo. To se je zgodilo vsled prepričanja in dejstva, da v današnjih razmerah ni mogoče nasilno uveljaviti popolne proliibicije. Sodeč po današnjih prejemkili, bo prodala vlada rsa-ko lefo za trideset milijonov dolarjev dobrega piva, vina in žganja. In pri tem bo napravila pet milijonov dolarjev čistega dobička. Tudi v času proliibicije so ljudje v Ontariju potrošili nekako trideset milijonov dolarjev na leto, toda pili so slabo robo, profit so pa butlegarji spravili. Kjerkoli se vrši postavna trgovina z opojnimi pijačami, ne moreta uspevati butlegarstvo in munšajn. Nadalje izjavljajo kanadski uradniki, da je sedaj dosti manj pijanosti kot je je bilo pod prohibicijsko nadvlado. Pa še nekaj je treba omeniti: — pijača, ki jo vlada prodaja, je čista, brez primesi strupov in je strokovnjaški napravljena. V Kanadi je bilo kmalu konec prokletstva, K je ne-izvgiben spremljevalec proliibicijskega gospodarstva. Zadeva je bila poverjena najvišji instanci — naro dii. In narod je izrekel svojo končno in odločilno besedo. Leta 1919 je bity nail štiristotisoč glasov večine za uvedbo popolne suše. Do leta 1926 se je narod "naslajal" na posledicah svojega sklepa. Lani decembra meseca se je pa zopet vršilo javno glasovanje. 240,000 glasov večine je bilo za razveljavljenje odredbe in za uvedbo vladnega monopola. Tudi v Ameriki bi bilo tako, če bi ne imela Anti-salon-ska liga večjega vpliva kot ga ima narod. menjeno društvo si je pred nekako 30 leti postavilo svojo lastno dvorano. Za takratne razmere je odgovarjala v vstakem ožim. ali v Antonija Pichler. tridesetih letih so-se razmere znat-! — V Celju je umrl po daljšem no predrupačile in tndi društvena bolehanju mesar Anton Pleterskv. T j "" " Hrooklyil, H. Y. feelo spraševanje in pripovedova- dvorana ni več odgovarjala. Za to — V Ivanjkovcih je nenadoma| ™ . t mesečni seji klubafnje prijateljev in znancev, doma jo bomo sedaj prenaredili in po- preminul oskrbnik Rado Zemlji*J 0u* razloziIa karte po nmi, pa prav do stare daljšali. Cena popravka bo okrog ki je bil nslnžben pri Lovni Peto- ?"J . ?a JP. ro*°' za je vsaka $9000. Ko bo vse delo dovTŠeno, varju. Bil je simpatičen mladenič t . m °J ' ** nam, ka- bo naša dvorana ena najlepših v in v svojo vinorejski stroki izred- » . . ko lepo je bilo, ko so "žegnali" pri naži naselbini. «no marljiv delavee ~ "T ~ T 3e J-f Sv. Trojici nove zvonove, da toči j Tukai ie nrilično veliko Sloven- v ui j * i t , Debelo je zazijal, potrdil, da se w ... .. ,r lUKaj je print no veiiKO oio^en | _ Bledu je umrla Ivanka ženi in dobil raunani* v haho v Mocdiuku Mroveova Cdka vsa-'cev. Večinoma so doma iz Belekra- Kokaljeva. Bila je plemenita slo-l^7novma We "a ko nedeljo dobro pivo m vmo ter jine, le par nas črnih Kranjcev je vwwka žena< bl ^ w • 1 Zn0vma ^arte, za- da nova vrhniška godba izborno raztrešenih med njimi, pa se prav najboljšem duhu vzgojila ,td- dobro razumemo, saj Belokranjei hčerke. Med došlimi je bil tudi moj nek-1 so jafco gostoljubni. Kamor pri-( dan ji sošolec Frank Hodnik iz'dem, sem dobro sprejet in vsak gmrtno ponesrečil "Waukegan, IU., s svojo družino .'prinese na mizo kar ima najbolj Pogovorila sva se o onih lepih ea-'dobrega in najbolj močnega v svo-' Dne 6- iu,»ja se je smrtno pone-,lu- Prvo ,eto boste morah iiostI sih, ko smo na Jelovškovem ko- jj kleti. , , Rrečil nad 60 let stari posestnik N. PotrPetl- TrP^l» boste nidl zolcu postovke lovili, ter kako smol Do pred TOjnega časa se niso v Napast, doma v okolici Sv. Lov- in treti° leto- Potem' n0' Potem bo ustavila kazalec časa. Zdi se pa, sp v ^roških letih bojevali z brid-'spiošnem preveč zanimali za ame- ren<*a Pri Ptuju na Dravskem po- l,a boljše. da beži čas še veliko hitreje, ko«e|kimi lesenimi sabljami in trdim^riško državljanstvo ker so yečinp- Peljal se je z vozom iz Ptuja' Povejte mi, zakaj bo pa po bliža ločitev, ko vidi človek da bo(kamenjem za posest Sv. Trojice ma vsi svoje domačije v sta- in s*a z nj'ni na vozu še dve treh letih boljše0 — jo je rado-treba zapustiti prijatelje, ki so ti med važani in brežani. Kam pa v ri domovini in so mislili, da se za pospodični. V vasi Jurovce, blizu v^no vprašal ter primaknil še nol Pri zadnji J. P. D. je bilo sklenjeno, da se!od Kurje vasi priredil piknik 31. julija v gozdu šrarige. Zanimala nas nad "Revnim Lazarjem". malenkost. Povedali so Pričetek bo ob 12. uri dopoldne. Ki-r bo preveč vroče za doma kuhati, naj vsak rojak pride s svojo družino k nam in bo lahko pri nas kosilo dobil. Odbor bo dobro pre-skrbel za prigrizek in ža suha grla. Toraj na svidenje v nedeljo dne 31. julija! Odbor J. P. D. Orenwich, Conn. Ni je moči na svetu, katera bi v htevala se pol dolarja in začela svoje prerokovati: — Ženite se. In oženili se boste. (Žila mu je močno utripala). Oženili se boste, pa še prav kma- prijatelji, ne samo na videz, ampak tudi z dušo in srcem, ki so ti prijatelji od začetka, ko te dodo- resnici spada, menda še danes ni nekaj let povrnejo na svojo rodno gostilna Pen. je imel srečati potni dolarja. Zato. GNILE OPORE NAGNITEGA FAŠIZMA Nekateri naši ljudje na Primorskem niso več kraškim skalam podobni. Proti vsem pravilom nature se je granit njihovega značaja začel izpremenil v smrdljiv loj. In tako so svojevoljno, da, na svojo lastno prošnjo1, postali iz Brezelov — Breeelli-ji; iz Čenelčev — Canci-ji; iz Kuljatov — Gugliatti-ji;, iz Koejančičev — Cociam^i-jj-iz Legovičev — Lego-ti; iz Liznikov — Lisini-ji; iz Cot i če v — Zotti-ju; in tisti, ki so bili še včeraj Žužki — s j danes Sussi-ji — žalostna jim majka! To so najnovejše opore fašizma. Cinile opore nagni te ga fašizma. ŠE ENA O ROMUNSKEM KRALJU Takoj po svoji inavguraeiji je rekel petletni romunski kralj Mihael: Pojdiva d6mov, mama, lačen sem." Magari da bi vladal ki*alj Mihael tako dolgo ko»^ jc-vladala kraljica Viktorija, ne bo nikdar imel boljšega govora kot je bil ta. Romuniji ne vlada kralj. Nikdar ji ni vladal. Vlada ji plemstvo, ki je preostanek fevdalne Evrope. Kralji, kraljice, princi in prineezinje so le lutke. Dobro plačane lutke. Govore jim pišejo drugi. Edinole kralju Mihaelu je prišel inavguracijski govor iz srea. Časopisje poroča, da govori Mihael francoski, nem-šjri in angleški. Romunščine najbrž ne zna. Saj mu ni potreba. Romunska kraljevska gospoda ne pride v domači deželi nikdar v stik z ljudmi, ki so vešči samo romun-s%ine. Njegov stari stric, prvi romunski kralj, je bil ubogi h&henzollernski princ, predno ga je romunsko plamestvo odločeno kljub vsem vojskam. grudo. avtomobil, ki vozi na progi Ptuj-) Pri kapljici izbornega newyor-( Svetovna vojna je pa naredila ^ova cer^PV in obratno. Konji so dezevalka. mu je odvrnila ve-ker se boste po treh da se namera- letil1 že vsemu hudemu privadili. bra spoznajo ter ti ostanejo trdni ?ana in p0g0V0ru 0 domačih no- veliki preobrat. Razmere so se kaza,i žp 0(1 da1e in vztrajni kakor skala ali hTast vj^ nam je pas ie prehitro pote- predrugačile in poslabšale vaJ° sPlaiitK zato šofer z avtom do časa ločjtve in še vnaprej ter kaJ> ter smo se podali dobre volje v stari domovini, in tukajšnji ro- obstal, a kmet je hotel z vozom mi- Ta je iz današnjega modernega ne samo kadar potreba nanese. Od k počitku. jaki so 2a zmprom opilstili misel mo avta, ne da bi izstopil, dočim sveta takih prijateljev se eloveic loci z Dnigo jutro prpd razhodom sem na povratek. Tukaj so si skoro vsi sta obp gospodični izstopili iz vo-težkim srcem. M še prosil, ako bi prispevali vsaj zgradili ali kupili krasne domove za- Kon-ii so se k,iub stoječemu« Došla so že povabila za odhod- nekaj za dom ubogih slepcev v- in dobili svoje državljanske pra- avtn »plašili, potegnili kmeta Xa- viee. Le ene stvari je nam manj kalo in to je politične organizaci — Kako je, kako! — Hvala, meni je dobro. Toda moj oče se mi smili. — Zakaj se ti smili? — Ker mora dve ženi preživ- pasta pod voz, nakar mu je kolo odrezalo eno nogo. Avto je pone je. Jaz sem uvide!, kaj nam manj- srečenca prepeljal v ptujsko bolni- ]jati ka, ali da bi bil jaz začel, nimam eo- kJPr Pa Je ie tekom noi:'i r>od | — Česa ne poveš? Pa že vsaj ni potrebnih zmožnosti in potrebne |bigainist, pa že vsaj ni dvakrat nice. Za to nedeljo prijatelj Maks Ljubljani,' čemur se je vsak rade na pohanega zajca (ima namreč volje odzval, lepo urjeeno zajčjerejo), drugo Prispevali so po en dolar slede-zopet Mr. John Svetli-n v Brooklyn či: za privatni piknik na Long Island, Mr. Praik Hodnik, Vrhnika^___________ _______________ __________ tretjo bratranec Martin. Bratra- Mrs. Mary Hodnik, Vrhnika, Mr.'energije za tako delo. Sedaj se je Motociklistična nesreča pri Kranj-'poročen? nec Otrin hoče, da pridem za en Martin Zelene, Žiri( toda vrhniški pa dobilo par podjetnih in pogum- ski gori. | — O, to ne. Toda jaz sem se 0- teden k njemu na farmo Celo so. državljan), Mrs. Jennie Zelene,'nih mož in pred kratkim so vsta- T m . . , . 'ženil. Preživljati mora svojo in sedje M. in Mrs. E. Schohn tu v Vrhnika. Miss Mici Smrtnik, Vrh-lovili slovenski političen klub. ka- T .T°nej<>' Sm k?varnarJa v moj0 ženo. Greenwich želijo napraviti malo nika^ Mr. yiado Premru, Vipava t,ri je v kratkem času prispel do Je n»»™Vl\ sk^no si * odhodnico. Pa kako vsi, ko je sa- in jože Zelene, Vrhnika. llepe-a števila članov .Kramar&eem z motornim kolesom mo še tri nedelje do adhoda. I Kot že omenieno bila tike ?orp nroti Kako ne bo torej tesno pri sr- ta že izročena upravi Glas Naro- /dravliam in mu želim veliko n T • • • , , m • , ko s, bliža ločitev « tako d., želeti je edin«, da hi „ rojaki ^ &«» I W v ,W delo- l"**1™-* ^ "t' S'"' tt* jr— . . ........ ........»|j"ia. -ci-iiiH. ua oi ^ siogi aeio- razsvetljave s kolesom v obeest- s kolesa. Pri padcu je dobil težje, toda ne smrt- Fžal jena ženica je rekla možn: —Z fno besedo, ti si strašen mož. In mož ji je odvrnil: — Ti si pa strašna ženska — s tavžent besedami. V nekem starokrajskem časopi- glico Edina tolažba je, da se čez slepskega doma ob vsaki priliki vaH za napredek slovenske našel- , rtT1 nekaj mesecev zopet vidimo. spominjali . bine. Ako bomo v slo?i in zkupa-'" 'f' ^e O priliki zadnjega dopisa sem Zadnjo nedeljo smo se pa prav nju drug v drugega delovali, že P J . f n poslal na upravništvo Glas Na- dobro imeli na izletu Slovana pri Mtko ^^ fesen postav^imo^TT™ ^^ ° T^ roda $7.00 za slepski dom v Ljub- Mr. John Pirnatu v S. Xorwalku 7otga loX v mLT Z b?°Jar° ^T ^T-ljani, ni pa bilo priložnosti za o- na njegovem prostornem vrtu. ^o ^ kl ^ pis, o kakšni priliki se je nabralo, Ljudi je bilo več kot se jih je pri-| ^km bi pa ielrf sp • .la/ ^ro rešilni avto,| Tempotom svarimo vse, ki ši- in kdo je prispeval. .čakovalo, toda vsak je bil dobro-' . ' ? * - - • Ti S katenm 80 T°nejea 1701,001 pre" r,J0 zlaffan0 ?ovorico- Tiampet'- da Ko je priplul 21. junija v Xew'doSel in dobro postrežen, za kar rČ^lZZl ZTl^ 7 ^^ lb° imela za^avonošinja našega York novi francoski parnik lie de posebno priznanje tudi Mrs. Bar- ° ^ društva nezakonskega otroka, naj France in smo pričakovali na po- bi Pirnat Z. » siovensKin nstov v Amen- Motiy ^^ Lizike yra^ove prenehajo s tem grdim opravlja- Ikl- To ne P186111' ker sem zastop-l......................Zastavonošinja našega dru znancev, je izgledalo| Tudi tam se je nabrala lepa svo-^ ker ^ kim,pozna vp ki so jo našli ob sokolskem telova-' —«ru-va newyorako Wooll- ta za sle^ki dom. Vse se d. stori-" o pišeL dišču v Tivoliju, še vedno ni po- St? ne " ,mela 7bene?a je po morju. Mali via- ti, kjer je vsaj malo dobre volje.'^™^ ČTZ msnien. Kakor ie iznovedal Tlain- ?!e ^ (lrUpa molu svojih znancev, je izgledalo kakor da plava worth poslopje čilci, ki so ga tiščali na svoje me-' Torej prijateljem in znancem/ro£njk sto, pa so sopihali kakor včasihjod katerih se mi ne bo mogoče o- pozdrav slovencem iostn-cug skozi Raskovee. sebno posloviti, kličem tem potom: Parnik je bil ves v zastavah, Z Bogom, ostanite mi zdravi in na ameriških in francoskih. Enako je veselo svidenje! bilo na pomolu vseh v zastavah. Da je bilo vse tako okrašeno, je bil poleg tega, da je parnik priplul prvič v New York, glavni iz izkušnje, ker sem že 20 let na- jasnjen. Kakor je izpovedal Hajn ' rihar. pri katerem je službovala Lizika kot sestra njegove žene Anton Hren. M. Zastavo nosi prva zastavono- šinja. druga zastavonošinja je pa v. . __ , , .. samo njena spremljevalka, vsled- Ltzika odšla z doma, ne da bi re- . kla besedo. Storila je to že večkrat česar je treba smatrati našo zastavo za neomadeževano. Vsakega, ki Jože Zelene Smoky Fall., Ont./tanada. ^- K0'^0 ~ I»licii- t)0 še nadalje širil te lažnjive go Jože Zelene. ,.„ ..j, ^ Je ,,, ^adenU; v pro-, ^ r ^ Wata naio M5ta Večkrat eitam kak dopis, v ka- fctovoljno smrt radi nesrwne lju-f , .. , BteelftAiL Pa ... . ... . , , . ..................... vo, bomo sodnijsko zasledovali. ^ ^ Iterem se rojaki pohvalijo in nada- bežni, ki jo je gojila do kljueavni-...........Preteklo je že več kot leto dni ]je ve-krat fitam da hodij() neka. farja Franca q h Noye vasi pri vzrok, da je pripeljal seboj tako ko sem se zadnjič oglasil in sem ^ ^ obisk v sfari kraj Sre(Vn Vičll, ki ga policija doslej še ni mnogo \ rhnieanov, vračajočih se obljubil, da se še oglasim. Čas pa je ^ kateremu dopUŠi:.ajo de- mogla zaslišali. Šele po tem zasli- od tam 12 obiska. , ,hiti z veliko naglico in tako je pre- narne razmere Xudi jaz bi ^ rad §anju bo mogoče ugotoviti, kaj se Tako se je naprimer razjezil za- Ko je bil pregled kovčkov in teklo leto, ko niste čitali dopisa iz ^ y domovino? pa niti toliko je med zaljubljencema odigralo konski mož nad svojo boljšo polo-drugih reči končaj se je cela druž- naše naselbine. Da pa ne bodo ro- .am da bi šifkapto Tukaj zadnje dnl vico _ Zdaj pa imaš vrapa že ba podala na dom Martina Zelenca jaki po drugih naselbinah mislili, |__ v Woodside, L. I. Odbor Izobraž. dr. v K. * Človek ga včasi nehote polomi. I da spimo spanje pravičnega, ho-Po malem okrepčilu pa se je pri- čem dokazati, s par vrsticami, da posadilo na jpreštol,^ \ ANGLESK0SL0VENSK0 BERILO Engluh-Slovene Reader i Sestavil dr. F. J. KERN CENA • poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za licence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). NaroČila pošljite na: "GLAS 82 Cortlandt Street NARODA" New York, M. Y. ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE, ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI KRAJ. BODISI V DINARJIH, LIRAH ALI DOLARJIH; — 1 POTOVANJE V STARf KRAJ IN DO-PREMO SVOJCEV OD TAM IN ZA NALAGANJE DENARJA NA OBRESTI PO 4%, MESEČNO OBRESTOVA-NJE, se obrnite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Stmt : : : r H$w York, N. Y * AL' rr >•. .-• -t.^ tri tedne te prosim, da mi zaši-ješ luknjo, pač nič in nič. Ko sem bil v nedeljo na pikniku, sem pa S poročni prstan izgubil. Ti si kriva, L... ^nevi se bo končala brez vsakega , uspeha. ^ g j Poglaviten vzrok tega je dej-2 stvo, ker gospodje, ki se je udele-I žujejo, hočejo druge razorožiti, ne| S" pa sebe. samo ti si kriva ... * Na daljne^ Severu živi narod Eskimov. Eskimi imajo svoje $ege in navade in svoje "postave. Postave so stroge. Laž naprimer kaznu-jejo> smrtjo. Zata ni čuda, da ni proizvedel dosedaj narod Eskimov še> nobenega dipjomala. * Odkar imamo prohibicijo je poleti mokrota neznosna. ajgggS: frl TiVir- ■ — ^ , . GLAS NARODA, 29. JUL. 1927 S .1» u...... . .. NAJNOVEJŠI BOMBNI AEROPLAN Gl'Y DE MAI PASSAXT: Margarita dp Therellp jp umirala. Bilo ji jp še le 56 Ipt, a v.-n-dar bi ji prisodil najmanj 7~>. Dihala jp težko, bila je bleda ko zid, M rasna mrzlica jo jp tresla, lica ji jp trgalo, oči so bile izbuljene, kakor da vidi grozno prikazen. Njena sestra Zuzzana, do.spt let starejša, je klecala pri postelji in plakala. Na mizi sta goreli dve svp-či. Čakali so duhovnika, ki naj bi prinpsel umirajoči zadnjo popotnico in jo spovedal. Izba je bila mračna, kakor so \,sp. kjer leže umirajoči. Na mizi so sp valjale stpklpničiee z lekar-stvi, po kotih je ležalo razmetano perilo. Strašna smrt je prežala ne-kje v kntu na svojo žrtev, Prefpklast obeh sester je bila bur. na. Starejšo sestro Zuzzano je ljubil nekoč strastno mladenič, ki ga jc tudi ona ljubila. Bila sta zaročena in čaka sta, da nastopi dan svatbe, ko je Henry de Sampierre nenadoma umrl. Nepopisna je bila žalo&t mlade neveste. Prisegala je, da se nikoli np omoži. In res je držala prisego. Obleka jp žalno obleko in nikoli več je ni slekla. Mlajša setra Margita, stara 32 let, je prišla npkpga jutra k nji, vrgla se ji je v naročje, rekoč: sp-Ktrica, nočpm, da bi bila ti nesrečna. Nikoli, nikoli te ne jjapustim. Tudi jaz se ne omo/.im. Ostanem i ?0|0V0 sp opominjaš.... Ilenrv... pri tebi vedno, vedno. , Zuzzana je zadrhtela in .se ozrla G in jena Zuzzana je božale se-j na sestro. Margita je nadaljevala: strieo, verjela ji pa ni. Toda de-1 — y.SP mbraš izvedeti, drugače, kletce je držalo obljubo in ko je od. mP no boš razumela. Bilo mi je 12 raslo, so ji roditelji zaman prigo-;iet, komaj 12 let, saj se gotovo spo-varjali, naj se omoži. Bila jp lppa. j minjaš? Bila spm razvajpna, poče-zelo lepa. 0«l>lovila je mnogo snu DVE SESTRI in začela s prsti mečkati odejo, kakor da hoče zamašiti v nji luknjo. Župnik Simon se je približal, jo prijel za roko, jo pobožal po čelu dpjal j-rijazno: — Bog vam odpusti, dpte mojp. Rod it p pogumni in govori tp. prišel je čas.... Margita jp drhtela po vsem telesu. Nervozno je premetavala odejo in komaj jp spravila iz spbp bese- dP: — Sedi, sestrica, poslušaj. Župnik se je nagnil nad Zuzzano. ki je še vedno klečala ob postelji. Dvignil jo je, posadil v fotelj. prijel obe sestri za roke in spregovoril: — Gospod, pošlji jima moči. u-smili se ju! Margita je začela govoriti. Besede so se ji težko izvijale iz grla. — Odpusti, sestrica, odpusti mi! O, ko bi vedela, kako sem se vsp življenje bala tpga trpnutka! Zuzzana je zaihtela, rekoč: — Kaj naj ti odpustim, dušica? Vse si mi dala, vsa si se mi žrtvo-\ala, angel si. Toda vMargita jo je prekinila: — Tiho bodi, tiho bodi! Pusti me govoriti do konca, ne moti me.... To je strašno.... pusti me govorili do konca, ne gani se, dokler ne po vein vsega.... Čuj.... Spominjaš se, vina, rek'x": To je izborno. Se-li spominjaš, kako jih jp imel rad, te kolače ? Bila sem strašno ljubosumna.... Dan tvoje svafbe se je bližal. C stala sta še dva tedna do odločilnega dne. Bila sem vsa iz sebe. Dejala sem si: Ne. ne sme se oženiti Zuzzano, nočem, da bi poroči i njo! Z menoj se mora poročiti, ko odrasem. Nikoli ne najdem moža. ki bi ga tako ljubila. Nekega veče* ia, deset dni pred tvojo svatbo, si se izprehajala z njim ob luninem svitu pred cerkvijo.... in tam doli.... tam pod toplom.... te je objel.... ob. jel____ z obema rokama.... tako dolgo.... Saj se gotovo spominjaš.... Bilo je menda prvič, da tp je tako strastno objemal.... da. Ko si stopila v salon, si bila tako bleda. : — Videla sem vaju, bila sera skrita. Hotela sem se osvetiti. Ko bi le mogla, bi bila vaju ubila. Mislila sem si r Nikoli se ne poroči z Zwzzano, nikoli ! Nobene ne sme Vzeti ! Bila sem zelo nesrečna. In naenkrat sem ga začela strašno sovražiti . — In kaj misliš, kaj sem stori* la ?.... Čuj! Videla sem vrtnarja, ko jc pripravljal strup za stekle pse. S kamnom je razbil steklenico in po ložil razbito steklo v kos mesa. Vzela spm mamici stekleniČico, jo razbila in spravila koščke stol-čenega stekla v žep. Drugi dan, ko m pekla kolače, sem jih razrezala ? nožem in potresla z drobnim steklom. Pojedel je en kolač, jaz sem pojedla drugega, ostalih šest sem pa vrgla v jezero. Čez tri dni sta UNMHWOOP • UMMKWOOO, K- T. vidite v sredi tla sliki Ima dva motorja po šest sto konjskih moči ter lahko vozi seboj 2400 futov boiub. GR1G0JE BOŽO VIČ: . Pod gostoljubno streho. o snu- njala sem lahko vse, kar mi je pri-! poginila dva laboda. Se spominjaš? bačev, ki so ji ponujali roko in sr- ^jo v glavo. Ali se še spominjaš. O, ne govori, le poslušaj. Samo jaz ce. Ostala je raje pri sestri. | kako so me snubili? Čuj.... Ko je nisem umrla.... toda vedno sem boži vel i sta skupaj dan za dnem. prišel prvič, je imel svetle škornje, i lehala.... On je umrl__saj veš.... Bili sta nerazdriržni. Vedno in pov- p^j pretvezo, da je prinesel papa-i čuj.... to še ni nič.... najstrašnejše sod sta hodili skupaj. Toda Margi-jmi novine, jp razjahal svojega vran-. špip ji la je bila vedno otožna, kakor da ea se gotovo spominjaš?.... Nc ji je sestrina žrtev zagrenila že „0vori.... le poslušaj me. Ko spiu ga itak tpžko življenje. zagledala, spm žp na prvi poglpd Zdaj jp umirala ona prva. Ze norela za njim, tako mi jp bil všeč. štiriindvajset ur ni spregovorila. Ves čas. ko je govoril, sem stala šele ko so za žarel i prvi žarki vzhaja jočega solnca. je dejala : — Pojdite po gospoda, moja lira se bliža. Ostala je ležati na hrbtu, drhtela je po vsem telesu in se zvijala v krčih kakor da ji gredo od srca strašne besede, ki jih ni mogla izgovoriti. Njen pogled je bil poln proze tako, da jo je bilo strašno gledati. Njena sestra je klečala ob postelji in bridko plakala. Vmes so se čule njene besede: — Margitica, sirota, uboga moja Margitiea. Na hodniku so se začuli koraki Vrata so se odprlli. Na pragu se je pojavil ministrant, za katerim je vstopil župnik. Ko ga je umirajoča opazila, je sedla, odprla usta, za-mrmrala nekaj nerazločnih besed skrita v salonu. Deca je originalna in.... grozna. O, da mnogo sem razmišljala o tem! Prišel je večkrat.... ozirala sem se po njem hrepeneče, z vso dušo. Za svoja leta sem bila velika.... in mnogo bolj navihana, kakor so mLs-slili domači. Zahajal je k nam če.ito. Mislila sem samo nanj in nepresta no^sem šepetala: — Ilenrv..,. Henry de Sampierre ! Potem so govorili, da se poroči s t*'>oj. O, kako sem se mučila, o, sestrica, koliko sem pretrpela! Zahajal je vsak dan po obedu. Pekla si mu kolače ,ki jih je zelo rad je-: del. Kolače iz moke, masla in mleka. 0. vem, dobro, kako.... Tudi jaz sem jih pekla, kadar je bilo treba. Pojedel je navadno vse naenkrat, potem jih je žalil z vrčem pride.... Vse moje življenje je bilo strašno trpljpnjp. Noč in dan sem se za-vpdala. da ti moram povpdati grozno resnico, pa si nLspm upala.... Tn zdaj sp bojim, strašno se bojim, da ga zdaj, zdaj zagledam.... Odpusti mi. drugače ne morem stopiti pred njegovo obličje. O, gospod župnik, recite ji, naj mi odpusti! Brez odpuščanja ne morem umreti.... Zuzzana si je zakrila z rokami obraz. Mislila je nanj, ki bi ga lahko vse življenje ljubila. Oh, pa je moral siromak pre^odaj v grob! Župnik je naglo vstal in zakli-cal z drhtečim glasom: — Gospodična Zuzzana, vaša sestra umira! Tedaj., je Zuzzana razprostrla toke, se, vrgla na umirajočo sestro in vzkliknila: — Odpuščam ti, odpuščam ti, i; .tyili/T dragica.... T tej povesti opisuje odlirrii srbski pripovednik patrijarhahw življenje in izredno, pri nas domala že izumrlo gostoljubje v srbski hiši ob Ibru. Povest, ki se godi še pred balkansko vojno. nam razkriva preprosto, a dobro in plemenito dušo srbskega ljudstva. Na Tabalijskem hroku smo raz-jezdili utrujene konje in se brž vlegli v globoko senco na krasnem travniku t ik I bra, da bi se nam odpočilo telo in oči. Solnce se je nižalo k zatonu. Za nami je bila visoka Štavica. pa strmo Rogozno. ki sm > ga bili prav kar zapustili. .A pot navzdol v I-bersko dolino ogreje človeka na svojevrsten način rskajp.za hrbtom, ki jih jp mukoma preplazil. mu vitega stiskanja zoprnp jeklene cevi. Med potjo lahko kramljamo med sabo. Peketali bodo naši v konji v odmerjenem teku. a pene bo-vila zdaj temu. zdaj onpmu. In bo do odmevale od pesmi, ki se bo iz-štimela kakor Berhnovo borovje 111 zvenela kakor bi brenkal na srebrne strune. In ko bo petje utonilo tam v daljavi med čermi in bukovimi šumami in se zlilo z glasovi pokrajne. se bomo prebudili na sedlih, vdihnili planinski .zrak in vzkliknili iz polnih psi: Olie! — daj nam prostora in prostosti, divni, ubogi Kolašin! Okrog nas .so >e zbrali pastirji. Med njimi je par starcev, ki so prisedli. da bi m prižgali pipo in vprašali po novicah. Posedli so tu- bude spomine na preteklost, na di odrasli, ki nosijo or »žje, med- ■ r. POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATEUEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25- 8 strešico x& slovenske • črke č, M $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. 4i: t i 1 r SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 CorUandt Street, : " : New York," tf. Y. „ . Jll. 1..WWHW Skrivnosten xlocin v Starem Be-čeju. Lani v novembru je v Starem jBeč^ju na tajinstven način izgi-,nil bogati posestnik Mihajlo Sa-ibi. Člani njegove obitelji so zatrjevali, da se je odpravil v Rusijo, (toda orožništvo je uporno dalje (vodilo preiskavo. Te dni je po tru-(da polnem izsledovanju res nailo I truplo pokojnega Mihajla zakopanega na neki njivi, ki pripada k njegovemu posesstvu. j Radi umora je orožništvo takoj I aretiralo ženo pokojnega in njegovega sina. Obenem pa posebna I komisija proučuje, kako je bil sta: tri Mihfiljo ubit in odnesen na njivo. gosli, na njihove }nv»mi o junakih, ki so s svojimi konji vred vzeli na se vse tegobe take pot. preskakovali junaško kot volkovi po vrtoglavih stezah, samo da bi se prerili v širok svet in svoboden prostor. — Pred nami je zdaj oboje. Mokra, ki jo na gosto obdaja borje in smrečje, se voljno spušča k vijugastemu Ibru. S travo porasli hii-bi so ozaljšani z majhnimi, razmetanimi vasmi, ki so polne življenja, pesmi in skromnosti pravih goreev. Ibar, nekako utrujen, odkar se je trudoma preril skozi temne soteske Miljine Glave, se vali navzdol in svoj bister tok. Dovolj so ga davile zadovoljno izliva V'š?č6ko korito granitne skale; zdaj je podoben komaj rešenemu mučencu, ki si izteza život in ražmahuje izmučene u-de. Vseokrog so zelene senožeti, goj sti logi, pašniki in njive, senčnate goščave in grmičevje, kjer je zrak poln vonja po zreli travi in planinski mačešici. Zdi se, kakor da bi bil kdo začaral okolico v bujno zelenje, tako te vabi k sebi in ti razveseljuje dušo. A od zgoraj veje k Ibru čudna sapa, ki napolni človeku prsi in uspava ves utrujen život. Tn občutiš, da "si dospel v kraj, kjer utegneš biti svoboden; prekoračil si mejo, po kateri si koprnel ves božji dan; v kraju si. kjer. bo tem ko so se mlečnozobci spošljivo poslavili za laj in zvedavo motrili na.v« konje in opremo. Zdaj pa zdaj je kateri prijel za pušlu>, si jo ogledoyal in vprašal, kako iieki se z njo baranta: njegov*tovariš pa je pokleknil na tla. pretipava! naše redenike in prešteval žolta.ste patrone. Jeli smo se posvetovati, ali naj pojdemo dalje in na katero stran. Noč se Je bližala, a neš vasi so bile daleč. Kb so pastirji razbral«, kaj se menimo, so nam koj ponudili gostoljubje. Sleherni nas je Intel prepričevati, da je njegova hiša v bližini in la je dal Bog hiši soli in kruha toliko kot zemlja sena in .ječ. mena za konje. — Nj res, pri moji v«ri. Pa' u-kažite pri na.s — je rekel ves1 zar-jtlel neki deček, ki ga je bilo sram. da je izpregovoril jired starimi. Boječ se bržčas, da nas ne" vzame pod streho kdo od sosedov, je ja-drno zgrabil mojega konja za uzdo in nas pogledal tako plame-neče. kakor da veli: Dokler sem jaz živ, ne pojdete na drugo stran! — Jaz sem vnuk Blagoja Ivo-matoviea iz Vtikojeviča. Tam-le zgoraj nad stezo je naša hiša. Čisto blizu. Ukazujte! OtK-udovali smo gostoljubnega j gorskega dečka. Pa navideznem p- rt-č, sprejeli pod streho petorieo mož s konji; ne za navadnega gospodarja in niti lie za takega, ki je splošno znan. čigar hiša slovi kakor hotel v-krajih, ki so bližje prometu. Ali Stanišo ni bilo prav nič '.trah: vidi se — pozna deček red svoje hiše. In zares. Pojavil se je domačin, dostojanstven starce, Bla-aojp Komatovič. Zjasnil se mu je obraz in zaokrožil v širok smeli. Zadovoljno je pogledal bodrega vnuka. Starec vstopi k nam. nas Spoštljivo pozdravi in povabi, naj .stopimo s konjev in ukazujemo v hiši. ki je božja in njegova. Zdelo se nam je. kakor da ni bil navaden ko-laSinski gospodar, ki morda že od božiča prodaja najlepše glavp .svoje črede, da kupi in na samarah pripelje s kosovskih ravnin merico žita. marveč kak škotski plemenita!, ki /. običajno gospodsko kretnjo veleva, da naj se spusti viseč most in odpro gostoljubne duri .stari nskega gradu. Iz hiše so .-topili vsi ostali odrasli prebivalci. Medtem, ko smo se mi vsedali na nizke tronožnike pred hišo. j..o ti ljudje molče, po nekem starodavnem ^posvečenem običaju odvedli naše konje. Izmed žensk je pristopite k nam stara domačiea Hijjps. pozdravila, hvaleč Boga. da >ino srečno prlsjieli v njihov dom in proseč odpuščanja, da bomo v njihovi hfŠi revno prespali noč na fWili preprogah. — Ali iz srca vam nudim soli in kruha — dobro nam došli! Postregli so nam s kavo. Domačin nas je jel vpraševati po novicah. Zrli smo, kako se spušča tih poleten večer. V hlevih se pomirja goveda, a v hiši pripravlja noči-šče za goste. — vse v nekakem .slovesnem molčanju in pri neki docela uživljeni delitvi dela. Zdelo sp je, kakor da ne bi hodili okrog nas domači ljudje, marveč za svečanost rejše pa nas povpraašjo o naših' svojcih, pa o sorodnikih, ki jih i-majo po iiaSih vaseh. Kmalu se vse to pomakne v spodnji del slavnostne .sobp. Ondi so se pastavili vsi po vr>ti: snažno oblečeni, krepki, zdravi: zro nas tako prijazno, kakor da bi bili ujec ali brat .najstarejše s i n ail e v zadrugi. KazjKilože-nje je mirno in vedro. Kakor da si na kakem praznovanju — a prišel .si v hišo nenadoma, nepovabljen in nenapovedan. Domaeinova vnukinja, dekle, ki je skoraj že gcnlno za možitev, nam še enkrat postreže s kavo. Pozna se ji. da je dedova ljubljenka .n razumen otrok. Ded ji pogosto kaj namigne, hoteč. da bi sprego vorila kako bese lo z nami. Dekle vse srečno odgovarja, (lovori zvočno, nekam pojoče in poudarja posamezne zloge. To lahko zmerom opaziš pri ženskah naših go.cev. kj zvesto varujejo barvo svojega narečju kakor vse druge svetinje običajev in starih izročil. Drusra .snaha. soproga prvega domačinovega vnuka, sramežljivo streže za doma-činovim hrbtom. V roki drži raz-žarjen ogelj. nataknjen na majhne klešče in prijazno ponuja gAs'r.m in domačim, da .si prižgo .svalčice. V prijetnem kramljanju smo je-lva opazili, kdaj je drugi domačinov sin postavil na .sovro posodo na tri oke. (Oka, prvotno naziv za turški funt.) Domačiea je brž za njim prinesla sklede s sirom, kaj-makom (sir iz smetane) in strdjo. Najstarejši sin je snel čepico, na-točil majhen kozarček žganja, se poklonil in ga ponižno ponudil o-četu. Le-ta je snel z glave fes. vstal in vzel kozarček v roko. Držeč ga na dlani desnice in z levico na prsih. >e je poklonil in mi ga ponudil z izvežbano kretnjo, izražajoče spoštovanje in zadovoljstvo srečne-da domačina: — Sprejmi, prosim, po redu in posebej najeti sluge. Iz sob so pri-* običaju! našali snažne preproge in odeje. — Bog daj srečo! — sem odvr-brisače in prtiče. kozarce in pašo-1 nil. ne da bil sprejel kozarec, do. Žvenketali so čisti piskri. do-| Z enako kretnjo in z enakim r>e-bro poeinjeni kotli, težke sere.ske■ >e0 se mu zahvalili na moi način. dokler ni dejal zadnji med nami : — Boir daj srečo! Bfig in doma- >klef>klonil. Tedaj je hišo. Vstopili smo v čisto in dobro'vzravna^ hrbet in s kozarčkom v Obsojen okrajni glavar. Iz Mostarja poročajo: Y procesu proti okrajnemu glavarja Aliji Alajbegoviču je 1. julija bila razglašena razsodba. Alajbegovic, ki j je poneveril 45,000 Din. uradnega | denarja (škodo je poravnal) je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. NAROČAJTE SE NA kak znanec terjal račun za tvojo(botavljanju in zahvaljevanju smo glavo, če ti jo nenadoma požanje| sprejeli njegovo. ponudbo. Vzpeli zahrbtna sila iz skrite ^oščavel | na konje jnj0f[je^li..4lali • V Kolašinu smo.... j Staniša Komatovič je kar žarel od Kaj to znači, umeje"zgolj oni, ki 'ponosa in dajal' videz odrastlega ga je nevolja prisilila, da pod via- ^ domačina. Z drobnimi koraki je hi: do Abdula Hamida vtakne svojo, tel pred nami in kazal pot. Zavili glavo v torbo in krene mimo zlo- j smo z glavne steze po serpetini nav. glasnih vasi Če reka r p in ^Ouiš v. kreber, ir? se. iLstavili pred hišo. De-Baski oblasti ali 1st in ice v Meto-' ček je zavpil nad psi v verigah, ki hiji. Človek čuti, da se mu zdaj ni J .so zagnali strašen hrup, nato pa se treba bati za zadnji ostanek člo-;je postavil pred duri in vzkliknil veškega dostojanstva; četudi pade, bo padel kot mož in ne kot kauri n ali parija. Da. Tu nam ni več tre- resno, po običajih tega krajo. — Kje ste? Pridite in sprejmi- ba, da se plazimo kakor volkovi drug za drugim ,molče, oprezno in v neprestani bojni pripravljenosti. .1.. te goste!.... Urno!.... E, težko sem jih napotil k nam.... Opazoval sem dečka. Zanimalo me je, kaj neki poreko starejši rod- Mirno obesimo puške na ramena ali binski člani: bo li grajan ali pa jih brezbrižno položimo v'naročja; pohvaljen zasffan sVojegi nepre- GLAS NARPD^ri krx-! mišljenega dejanja. Ni bila lahko razsvetljeno sobo v prvem nadstropju. Polovica sobe je bila postlana s fpravkar nanošenim praprot om. ki so na njem ležale kosmate odeje, pestre prepjo^e in jm-haste blazine. Na drugi strani je stala vzdolž tik zida nevisoka sov-ra. narejena iz javorovega lesa, lepa iu polnoma snažna. Na čelu mize je stal naslonjač, spodaj pa - ovčjimi kožami pokrite klopi. Na sredo sovre so postavili svečnik z veliko lojnico, kruh in kup nadrobno st,ol<*Ype ^li. Na steni sta viseli dve svetiljki, dalje si videl ondi orožje, dolgo pipo z ustnikom za sva-či^fe rA" Velike, ze počrnele gosli, preko katerih je bil obešen žolt lok iz drenovega lesa. V sobi je vonjalo po kadilu in posušenih bazilikah, a od prtov je dišalo po pšeničniei, ki jo dajejo Kolašinke med perilo in pražnje prte, da dobe prijeten vonj. Vsak predmet je bil na svojem mestu, vse je očitovalo snago in okus. kakor da bi bil v cerkvi. ne v kmetski sobi. Preprosto m seljaško, vendar pa mirno in odlično. Sprejel nas je najstarejši sin, bi ga oče očividno že pripravlja, da mu izroči hišo. denarnico in svečo. (Svečo zažiga gospodar kot glavar zadruge ob velikih praznikih). Preoblečen je. Najprej je ve. lel, naj nam polijejo roke z vodo, nato pa nas je povabil, da zasedi-mo prostore za sovro. Stari Blago-je se je slovesno vsedel v naslonjač, ves nasmehljan in zgovoren, kakor da bi bil stalen gost na velikih rou-tih. Tedajci da z roko znamenje. Moški vstopijo. Medtem so se očividno že preobleki v vsakdanjo, vendar pa snažno obleko. Vsi nas ponižno pozdravijo, starec pa vsakega posebej predstavi in-pove, kaj mu je po rodu in kakšno delo o-pravlja v zadrugi. Potlej se pojavi domačiea z ženami in dekleti. Mlajše nas poljubijo na roko, sta- roki obš.-l celo .skupino v znak. da nudi tudi onim. ki jih dotlej ni vabil. Vsi prisotni .so se mu poklonili in šejietajc odvrnili: — Bog tlaj srečo! — Eh, daj vam Bog srečo in blagoslov! — je izpregovoril domačin s povzdij-njenim glasom, kakor da bi držal kelili na oltar-skih vratih. — Vsem se klanjam in prosim odpuščanja.... Prekri« žajmo se in se spomnimo Boga.... Prva časa — da bi nam bila sreča obilna!.... Srečen večer in srečni bodite, naši gostje! Da ste se potrudili pod to zakajeno streho, da bi nas razveselili — naj vam Bog povrne z obilno mero radosti in veselja. Karkoli ga prosite, vse naj vam da. Nam na nocojšnjem zboru in slehernemu bratu Srbu: doma, na poti, v hlevu in (Nadaljevanje na 4. strani.) POTREBUJEM 1 krajčara za francoske doge; plača najboljša. Obrnite se na: Jacob Merle, P. O., Salus, Ark. IŠČEM SVOJEGA BRATA JANEZA CANTA, doma iz Želim-Ije pri Ljubljani, ki ga pogrešam odkar je pred 17. leti šel v Združene države. Če kdo kaj ve o njem, bom hvaležen, če mi poroča. — Alojzij Centa, Poljanska cesta 52, Ljubljana, Jugoslavija. (2x 28&29) EDINI zastopnik i n založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK ■ v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn, H. T. PlilTK PO CKNIK. rir 19 /Nadaljevanje.) SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ttretanle parniko* - Shipping Hem* Zemljevidi : Slovenija .................. Jagoafevija Canada ....................40 Zdnrfenlk driav, veliki...........4* ^hkiM,^ Irt iMa ' * 'a " ' " * * ^ Calendar tan. Wyoming. — vsaki po Zemljevf«: minela, Pennsylvania, ta, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New Y«fc— m. Velika stenska mapa Evrepe .. — Kot na dan tvoje poroke, — je hitro posegel vmes Orso, ki ji je hotel preprečiti dokončanje stavka. — Jaz ^e ne bom poročila, — je rekla Colomba, — ali le z mo Žem, ki bi izpolnil tri stvari___ Pri tem je opazovala z istim mrkim poledom hišo svojih sovražnikov. — Vspričo tvoje zunanjosti, Colomba, se le čudim, da nisi že davno poročena. Pojdi, pripoveduj mi kaj o svojih snubačih. Serenade, katere ti prirejajo, boin gotovo še čul. Samoposebi umevno pa morajo biti lepe, da ugajajo tako slavni "voceratriei". — Kdo bi si želel ubogo siroto za ženo? In nato bi bil mož, radi katerega bi odložila žalno obleko, kriv, da bi oblekle ženske na oni Strani žalno obleko. — To meji že na norost, — si je mislil Orso sam pri sebi. Da pa se izogne vsaki nadaljni razpravi glede tega, je rajše molčal. — Dragi brat, — je rekla Colomba z nežnim, prikupnim glasom, — tudi jaz imam nekaj zate, kar bi ti rada podarila. Obleka, katero imaš 11a sebi, je preveč lepa, da bi jo nosil tukaj na deželi. Če bi hotel v svojem lepem jopiču v gozd, bi bil v dveh dneh raztrgan. Ta mora biti spravljen, dokler ne bo prišla Miss Nevil. Pri i oh besedah je otvorila omaro ter vzela iz nje popolno lovsko obleko. — Tukaj, ta jopič iz žameta sem napravila zate in tukaj je čepica, kot jih nosijo naši gizdalini. Že dolgo je tega, ko sem napravila vse to. Poskusi, če ti pristoja. Pomagala mu je zlesti iz zelenega žameta, ki je bil opremljen ob straneh z velikanskimi žepi. Na glavo mu je posadila priostreno čepico iz črnega žameta. — Izgledam kot kak bandit v kakem pariškem predmestnem gledišču, — je rekel Orso ter se ogledoval v majhnem zrcalu, katero je držala Saveria pred njim. — Izgledate tako reden. Ors Anton, da se ne more nikdo primerjati za vami, — je zagotovila stara dekla. Orso je sedel v svoji novi obleki k zajtrku. Tekom slednjega j? sporočil svoji sestri, da je prinesel s seboj v svojem kovčegu večje število knjig in da je njegov namen dobiti še nadaljne iz Francije in Italije. — Dosli boš morala namreč dohiteti, — je rekel, — kajti prava sramota je, da ne ves ti, Colomba, kot odrasla deklica niti tega, kar je znano na kontinentu že otrokom, kakorhitro se jih spusti iz rok dojilje. —Prav imaš, brat moj, — je rekla Colomba, — jaz vem, da mi dosti manjka in nobene stvari bi ne videla rajše kot to, da se kar največ naučim, posebno če bi mi hotel dati ti par navodil. Poteklo je par dni, ne da bi prišlo ime Barricinijev preko ust-ni<©Colombe. Znala je obdati svojega brata z vsakovrstnimi majhnimi pozornostmi ter obrnila zelo pogosto pogovor na ^tfiss Nevil. Orso je dal svoji sestri francoska in italijanska dela, da jih Sita in prav tako pogosto ga je ona presenetila z ostrostjo in pravilnostjo svojih pripomb kot svojo globoko nevednostjo glede najbolj pripro-stih stvari. Nekega jutra, po zajtrku, je odšla Colomba za nekaj časa ven Mesto da bi se vrnila, kot ponavadi, s knjigo in papirjem, je imela kot se je zopet prikazala, mezzaro na glavi in izraz na njenih potezah je bil resnejši kot ponavadi. — Brat moj, — je rekla, — prosim te, da me spremljaš na neki poti. — Kam pa hočeš iti? — je vprašal Orso ter ji ponudil roko. — Ni treba, da me vodiš, brat moj. Prosim pa te, da ne pozabiš vzeti s seboj puške in taške s patronami. Možki naj nikdar ne zapusti hiše neoborožen. — To je dobro čuti. Dobro je ravnati se po modi. Kam pa greva? „ « , x „ , Ne da bi odgovorila na to vprašanje je potegnila Colomba neja mezzaro krog svoje glave, poklicala psa z dvorišča ter zapu-, ^ eerinrenih pesmi za razne prili. stila s svojim bratom hišo. Hitrih korakov sta Šla skozi vas katero ke cerkTeneSa leta ........... sta imela kmalu za seboj. Nato sta zavila v neko zaseko, ki' se vije Skozi vinograde. Psa je Colomba poslala naprej z znamenjem/ kate-i ro je pes dobro poznal. M 2M razglednice: Zabavne; Različne, dočat ...... Newyoribe. Različne, ducat .... Velikonočne, božične in novoletne dUCftt o • o o o o o •• o o • o o o • o • Iz raznih slovenskih krajev, ducat M Narodna noša, ducat .............44 Planinski pozdravi, ducat........ M posamezne po ...............M Importiiane prorokovalne karte ..L— note za klavir: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Klavirski album za mladino — (PavCič) .....................L— Tri skladbe za klavir (Adami?) .. .5« Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Moje sanje.......................20 Slovenske zdraviee. (Fleiscbman). — .21 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) m o o o o o o • o • • o o o • o e o•o• • • Veseli plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ...1,................. Ljubavno bhftetanje, Polka mazurka, (Jaki) .....*............... Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki) .... Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .................... Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... i At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) ..................... SAMOSPEVI: (Adaatt) ..........LSS Meh miAewMhti« .7$ it«t»*fi»4S - _ e MEŠANI ZBORI: Planinske. U. zv. (lekarnar) .. .45 Trije meSanf zbori. Izdala Glaabe-■a Matic« .....................15 POD GOSTOLJUBNO STREHO (Nadaljevanje 6 3. Strani.) BAZNE PESMI S 8PREMUEVA-NJEM: Domovini, (Foeriter)............. Izdala GGlasbena Matica. Gorske evetlk« (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz U ni nadetih rož, moSkl zbor z bariton solora in priredbo za dvospev' .......................29 F pepetaitni noti (Sattner), kan-tan ta za soli, zbor in orkester, Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovee), za moSki »bor In bariton solo ...........20 Kupleti (Gram). Učeni Mihec. — Kranjske Bege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki sknpaj ..1.00 K opleta Knza-Miea (Parma) .... .4« Nafii himni ,'MaraM). dvoglasno s spremi jeva u jem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE : h Pesmarica, uredU Hubad____2.50 3. Narodne pesmi (Gerblc) .....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (S vika rtič) U ln 3. zv. skupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesmi Beneiije .40 Aff .4« .40 •56 M notje za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi ........................ JS0 .50 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA- V AN JEM KLAVIRJA: Narodni zaklri. Zbirka slovenskih narodniL pesmi ...............90 Uspavanka......................70 note za tamburice: Slovenske narodni pesmi za raški zbor in petje. (Bajuk) ....1.30 Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk)............1.00 Na Gorenjskem Je fletno......i. L— note za citre: Buri pridejo, koračnica ...........25 Slovenski dtrar, (Wilfan) ......JZ5 Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. JS5 cerkvene pesmi: JO .50 (Orel) ..................... MALE PESMARICE: Št. l. Srbske narodne himne ... Št.la Sto čnti*. Srbine tužnl ... Št. 2. Zrinjski Frankopan....... Št. 5. V sladkih sanjah ........ Št. 7. Pri oknu sva molie slonela 't. Si. Pogled v nedolžno "ko .45 (Sattner) ....................M Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj .......50 Takoj nato je pričel letati skozi vinograde v eikeaku na tak SSZG* raein, da se je pojavil sedaj na tej, sedaj na dm»i strani. Od svoie' ritori. ^Foerster) ............. gospodinje se ni oddaljil za ver kot petdeset korakov in včasih je obstal. z repom mahajoč, sredi poti ter se ozrl nazaj proti njej. Svoje dolžnosti kot varuh je izvrševal v popolno zadovoljnost svoje gospodarice. — Kakorhitro euješ lajati Mušketa, — je rekla Colomba. — napni petelina na puški ter ne stopi naprej. Potem ko sta se po številnih ovinkih toliko oddaljila od vasi, da je ležalo za njima pač pol milje, je Colomba naenkrat obstala na'nekem mestu kjer je delala pot ovinek. Tam se je dvigala majhna, kake tri čevlje visoka piramida, obstoječa iz suhega dračja in svežih vejic. Na vrli« je molil iz piramide črno pobarven lesen križ. V šte-- M (Foerster) vilntli okrajih Korzike, posebno pa v gorah, je obstajal prastar, naj-,Mfci In honor«"si brz se iz poganskih časov izvirajoč običaj, da so mimoidoči vrgli na' (Pogachnik) mesto, kjer je izgubil kak človek življenje, na nasilen način, vejico Ut^?Ue pftW-al. kamen. V teku let, dokler je živel tragični konec ponesrečenega' v spominu ljudi, se je večal ta kupec od dne do dne. Reklo se mu je kupec ali "mucchio" tega ali onega, soglasno z imenom dotičnegai ponesrečenega. svoje "won. -troerswri ..............50 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Ge- nitori. (Gerbič) ...............50 Srce Jezusovo. 21 pesmi ha Cast srcu Jezusovem. (F. Kimavec).. M Slava nebeške kraljice. 20 Mariji. nih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ........ Hvalite Gospoda v 'njegovih svetnikih, 20 pesmi na Cast svetnikom, (Premrl) ................ 10 obhajllnih in 2 v tast presv. Sr. cn Jezusovemu. (Gram) ...... 12 Tantnm Ergo, (Premrl) ...... Missa in boftorem Sanetae Caecili- .40 JS M »o ...............4« Srca Jeznsevega (Foerster) ....................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kjrrie ..........................M K svetemu Rešnjemn Mean — (Foerster) Sv« Niktlaj £ešmiz notami: MEŠANI hi MOŠKI ZBflfel Priložnostne pesmi (Gram) ......1.10 Slovenski akordi (Atari«): L zv. ......................35 H. zveaek ...................15 Pomladanski odmevi. I. in IL zv^ - Tt^k IIMIMIMI|MMI.M*MM «45 ' .Ameriška slevehaM Bra CBetaer) LN Colomba je obstala pred to čudno piramido ter vrgla vejico, katero je odtrgala od nekega grma. k ostalemu dračju. — Orso, — je rekla, — tukaj, na tem mestu je umrl najin oče. Pojdi, brat moj, moliva za njegovo dušo! Pokleknila je in Orso je sledil njenemu vzgledu. V istem trenutku je zadonel počasnih udarcev zvonec v vasi, da naznani smrt nekega moža, ki je umrl v prejšnji noči. Orso ni mogel ie nadalje obvladati svojih čustev ter je "bruhnil v solze. Ko je poteklo par minut, je Colomba zopet vstala. Njene oči so bile suhe, a poteze njenega obraza strašno razburjene. Hitro je na- ■ ^^^^ifin^iSil' - ^ pravila 8 palcem Korzicanom tako priljubljeno znflmenje križa, s (Adamii) ..t...............7. Jfe katerim podkrepijo ponavadi slovesno prisego. it ir^šmuMk ti I1 tli imd Nato je potegnila svojega brata za seboj ter se vrnila po poti vL (Aofit) * V"V* M ___lf ,» . , . _ 1 1 t Dvanajst Mami. I. la IL sv. laaata Moke sta stoPlla v hl«o »n Orso se je takoj napotil v svojo solGlasbena Matica ..............M Par trenutkov pozneje je prišla tudi Colomba. Nosila je majhllO Ika-tulo, katero je postavila predenj na mizo. Odprla jo je ter potegnila iz nje okrvavljeno srajco. I — Poglej, tukaj, Orso, srajco svojega o?eta! —je rekla ter se Trgla m koloaA. v (Dalje prihodnjiS.) ! i ^kivl (parate) Glasbena Ifatjca ...... (hvčlč) r) 2. av.. • •••••• .i .15 .15 .15 •15 .15 .15 Št. 10. Na planine ...............15 Št. 11. Zveier .................. ,15 Št. 12. Vasovalec ...............IS Narodne pesmi za mladino (Ži-.... rovnik), 3 zvezki skupaj .......50 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjantit) .....30 Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ........................... Mešani in moški zbori. (AljaS) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam priiielji žar: Z vencem tem ovenčam slavo: Triglav ....... .40 0. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Geslo .........40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svr.dbl; Pri mrtvaikem sprevodu: Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hot! (mešan zbor); Ti osrečiti Jo hot i (moški zbor) ; Prijatelji in senca (rieSan zbor); Stoji, solnčice sloj; K met ski hiol .............40 spisi za mladino: (GANGL) 2. zv. trdo zveno. Pripovedke in pesmi ..................u......50 5. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e 8. pojesti ........................ro n. »v. rdo vrtano. Vinski brat .... j>0 0. tv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ....................... fO UmcinKke knjige s slikami it mladino: Pepelka; pravljica s slik trni ....1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami I— Sneguljčica; pravljica s slikami . .1.— Mlada &ieda ........ . ......1,— Tndjflo, pravljica s slikami____L— SPLOŠNA KN1ŽNCA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena truda, izvirna povest, 1QI str., broširano ..............'i.......35 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .................... .35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi. 184 str., broširano ..................... JO št. 5. (Fran MUčinskl) Gocpod FridoUn Žolna In njegova družina, veselomodre črtice L. 72 strani, broširano ...............25 Št 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. ...........35 Št. 8. Akt št 113 ...............70 Št 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, brc«............,70 Št 10. (Ivan Albreht). Aadiej Tern sue, relljefna karikatura ls minulosti, 55 str., broS. ........ J5 Št 11. (Pavel Golia) Pe(er&ovo poslednje sanje, božična povest v 4. Slikah, 84 str., broš.______ iS Št 12. (Fran Milčinski) Mogotal prsi sb, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str., broš. ..........JO Št 13. (V M. GarSin) Nadeida NBnlai' isi, roman, poslovenil tJ. Žun, II*? str.. broS. M Št 14. (Dr. Kari Engliš) Dwr, aarodno-gospodareki spis, poslovenil dr. Albin Ogrla, 230 atr„ brol. .........................JO Št 10L (Janka Samec) Ztrijolje, pesmi, 112 str., broS. ..........M St 17, (Proopor J&rimee) Vame v vfcafc povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str. ........JtO St 1& (JarasL VnABAy) na polju, v tujini in v daljavi, v ne vol ji in v veselju!.... Dal nam Rop, da bi se radovnli s srečnimi in .se oteli izpod sovragove oblasti, iz krempljev njegove proklete vere. dodeli nam Bogr. obilo n»irn in ljubezni, radosti in kreposti m \sega dobrega — nam slabim in grešnikom! Pozdravljen, ki sediš na častnem mestu in srečo ti bodi ta čast! Pozdravljen in Bog ti pomozi! Xismo mogli pripraviti starega Komatoviea, da bi .se vsedel. Trikrat po vrsti je šel mimo nas i: kozarčkom /ganja. Xatn ga je dal sinu. da je nadaljeval, sam pa nas je jel na vso moč gostiti in nam streči. Zdaj se je resno pogovarjal, zdaj zval rednše. (/.me, ki so v zadrugi na vrsti, da opravljajo različna hišna opravila), da prineso nove hrane, potem je veleval sinom, da na toče pijače in zopet je govoril nam. če«, vzemite in gostite se! In vsi, #ar jih je v hiši. so skrbeli veselo, kako bi bolj ustregli domačinovim ukazom in nas pogostili obilno in bogato. In vse je šlo po nekem v naprej določenem redu in vse bolj se je zdelo, kakor da nismo pravi popotniki. Videlo se nam je, da se vrši okoli nas nekak misterij. Tovariši so se počutili kakor v sedmih nebesih, ali meni je bilo kot bi sedel na trnju: venomer sem pazil, da ničesar ne prezrem iii da s kako neprevidnostjo ne zmedeni tc divne. starodavne liturgije naših goreev. Ves večer je potekel tako, da Rem si zares oddahnil, ko smo vstali izza sovre in se vzleknili na mehke odeje. Domač i nova vnukinja mi je prinesla čibuk in vrelo kavo, sin pa je postregel s sval-čicami. Zn. Trst: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Berengaria. Cherbourg; Ho ma. Napoli, (Jenov^i. Ufta v cmb dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradai, 47 itr.. brdL .. TO. 1* (Gertart BanptMO) TV ttb (fejttjft, m Mr, kni JLatm ŠL 20. (Jnl. Zeyer) Oampail In Komnraaald. japonski roman, Iz česlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broS. ............ .45 Št 23. (Sophokles) Antigone, 2a lna Igra, poslov C. Golar, 00 str., broširano...................... .36 Št. 24. (E. L. Bulwer) PosleAUl inevi Pompejev, I. del, 353 str., forO»*. « * *■«, ••tatssisssvttattf««* «89 St. 25. Poslednji dnevi Pompeja,.. .. II. del ...................... M št 20. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 st, broS..................... Št 27. (Fran Erjavec) Bmpo-alfnost in prabloni skrbstva'M brezposelne, 80 atr., broS. ......35 št 29. Tarzan sin opice.........9% Št 31. Baka roko ...... .......25 Št 32. Živeti ................... JS5 Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Voj. na x tagurta, poslov. An t. Dokler, 123 strani, brofi. .......... M V. 3d. (Ksaver MeSko) Ltofld, 144 strani ...................15 Št 37. Domače živali ..........JSŠ St. 38. Tarzan ln svet..........L— št 39. Ln Bokcmo •••*•*•••••• I.— št Št 47. Št. 48. Št. 49. Št. SO. Št 51. Št 52. Št. £4. Št 06. Št. 57. Št. 58. Št. 01. št. m. Št. 03. St. 04. MMerUinie ............. Tarzane re ilvnli ........ 39 Tarzanov ain ............90 Slika De Grafe........ lil To in onkraj Sotle Tarnam mlojioa (Slad (Hamsun) . (Golar) Bnrije in liljot. I. del. (Dostojevski) J« MUet. n. del .......... Jt lagot. m dei.......... JI štev. «5. Idilo«. IV. dri .......J« Stev. 66. lUmeto, ikosi uho iiruike, veseloigra........45 .1» Naročilom jo priložiti donmr, bodisi v gotovini, Money Order alt posine 'tnamk* po 1 al 2 centa, če pošljete gotovino, relsomandirajte pismo. Jr« Naročajte Ujig, taterih ni t cenifcs* Kmjif pohljamo poitmno prettč. V mačica je razdelila snaliam kozar-ee. .Jemale so jih po vrsti in nazdravljale s križem in po^dom, .skrivajoč se pred nami, da ne bi videli, kako pijejo. De«*ki so bili že svobodnejši; nit* niso «rovorili. ali kozarce so nagibali o<"itito in pili brez sramu. Poilej so dali domaeinu ^osii. Rekel je. da ne more ve<" peti, vendar pa jih je bil vzel v roke. Naslonil je spodnji del na prekn- j žani koleni in poteprnil ?. lokom po strunah, ln je zapel z frla.^oni, ki je grmel in butal. Klubovaino je omenil carja in cesarja, z nežno ljubeznijo pa one. ki se je od njih nadejal, prose<* Boga. da hi jim bil vedno na pomoe. Tedaj se mu je izvila iz ust in strun prekrasna rapsodija v iako eistem jeziku, da o takem nisem nikoli hp nil ne eital: ....Cesar je priredil velike dirke na Dunaju. To je latinska (Latin-ci so očeh južnih Srbov vsi, ki niso Balkanei.) zvijača. Rad hi namreč spoznal, kaki junaki in konji so tamkaj oh Sinjem morju. CV sarjevmu vabilu se je odzval t tuli Seko Radojieo. Odšel je z d una brez vednosti očeta Mi jata Aram-baše. V gorah na tretji jasi mu je nenadoma poskočil konj. Pod jelo je hajduk v temi medvedji koži za-krvavljenih oči pil vino iz meha. Spopad. Slednjič je razoroženega in prestrašenega Radojieo privedlo k zavesti vino, ki ga je hlastno pil iz mehu na hajdtikovih kolenih. Kakor da se ni nič zgodilo, ga vpraša hajduk, kdo je in kam je namenjen, ifijat ga je rešil neknč pred Turki; zdaj pojde tudi on na Dunaj, ker so Latinci stari, prebrisani sleparji. Prideta na Dunaj. Šiloma odpreta zaradi prireditve zaprte kn-me in po sili se vpišeta med dirkače. Razpeti motvoz se pre- j Reka — zdirjali so junaki, razdelje-. ni po deželah in po konjih. Spredaj brze Madžari in Nemci, Tatari in ( Turki in vseh sedeminsedemdeset ver s tolikšnim številom raznovrstnih konjev. Nekaj časa "Radojiea dobro dirja, aki kmalu ga prehiti skupina za skupino. Tedaj pogleda hajduk, ki je dotlej bežal za Ka-dojico, svoje opanke. Prereže z nožem konjevo podprogo, skoči na sedlo, vzame Radojieo kakor pero pod pazduho in glej prvi je bil na cilju!.... — Deda, ali je to res?" je vzkliknil mali Staniša, ki je na skrivaj prišel tik do preproge. Ali je res? Kajpada, res je — sem ponavljal drugega dne, ko sem dirjal navzdol ob obali Ibra. Bil sem poln ponaša in vere, eeprav sem povsod na poti srečava 1 močne in nadute namestnike in podrepni. ka Alija Drage. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parniklh: FRANCE 31. jul. — 27. avg. PARIS 6. avgusta. — 3. sept. NaJkrajSu pot po železnici. Vsakdo 1« v po.«ebnl kabini z vsemi modernimi udobnosti. — pijafa „-, „[avna fran. conka kublnja. Iir-dno nizke <-ena. Zajamčite ii prostor za prvo voinjo novega velikana ILE DE FRANCE 20. avg. VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York Pra? vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodata; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI "Glas Naroda". ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. 82 Cortludt St, Xew York Pozor atatelji. Opozorite trgovce in obrbiikt, -pri IcateriH kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogla^u-jejd V fiftu Ni* rodi", S tem boate Uprtva XjIm Naroda'. Kdor ]• namenjen potoritl t •Url kraj, je potrebno, da je poo-•en o potnih Ustih, prtljagi ia dm. flh Btrareh. Valed naše dolgoletna Izkninje Yam ml lamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, ▼edno le prrorratne brsoparnika. Tndl nedriarljanl aamcnfo po> toraU t itarl kraj, toda preskrbeti al morajo doroljenjb all permit la Waablngtona. bodisi » eno leto ali 0 mesece? ln se mora delati pro-tojo t saj en mea-c pred odpotora. njem ln to naravnost t Washington, D. O. na generalega naseli* Ikega komisarja. Glasom odredba, k! js stopila v ▼eljavo II. jollja, 1KI se nlkcmar k ro« ne pofflje permit po poŠti, ampak ga mora Iti IskaU vsak poallss osebno, bodisi t najbllfoji naselili* Od a rad ali pa ga dobi t New Yo-kn pred odpotoranjem, kakor kodo ▼ prolnJI zaprosi. Kdor potuje res brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost Kako ilobiti svojce b starega kraja. Kdor Ml dobiti sorodnik« aft svojce la starega kraja, naj naa prej pile za pojaanlla. Is Jngosla-rtje bo pripoŠfenlb v tem letn 670 priseljencev, toda polovica ta kv» te je doloCena za amerUke drSav Uane. ki Eele dobiti sem darila lx otroke od 18. do 21. leta to po ■ poljedelske delavce. AawrUkl dšarljanl pa emrnonje dobiti aaas lene In otroke do IS. le. U brea da bi bill iteti v kvoto, pa. tmtrno pa Je dalatl proOnjo v Wi kaH Kant FRAKE SAKSER STATE BANK