MAJ 1993, ŠT. 5, LETO XX.
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA
OBISKI PREDSTAVNIKOV IS IN UPRAVNIH ORGANOV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE LITIJA
Predstavniki IS občine Litija in upravnih organov so v mesecu marcu tega leta podobno kot v preteklem letu, obiskali vse (18) krajevne skupnosti na območju občine Litija. Na željo vodstev krajevnih skupnosti so bila srečanja v večernih urah na sedežih krajevnih skupnosti. S strani KS so se srečanj udeležili predstavniki Svetov KS, vodstva gradbenih odborov in v večini primerov delegat zbora KS občine Litija. IS in upravne organe so najpogosteje zastopali predsednik IS Slavko Rokavec, načelnik oddelka za urejanje prostora Marjan Mali in upravni delavci, zadolženi za to področje.
Osnovni namen razgovorov je bil pregled planov, ki so si jih KS zadale za leto 1993. Predstavniki KS so predstavili svoje plane in utemeljevali razloge, zaradi katerih so se odločili posamezne naloge uvrstiti v plan.
Glede na znano dejstvo, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vseh načrtov v letu 1993 ne bo mogoče uresničiti, so se predstavniki KS opredeljevali do prednostnih nalog.
Predstavniki IS so pojasnjevali težave, s katerimi se srečujejo pri uresničevanju nalog. Eden od namenov sestankov s KS je bil tudi oceniti, za katere naloge je, glede na gmotne možnosti, pričakovati uresničitev še v tem letu, oz. katere bo nujno, časovno odložiti. Prav ti dve okoliščini (zagotovljena sredstva in nujnost čimprejšnje izvedbe posamezne naloge) sta vodili k odločanju o sestavljanju prednostnega vrstnega reda nalog.
Poudariti velja, da so razgovori potekali v mesecu marcu, kar je časovno sovpadalo z javno razpravo o sprejemanju občinskega proračuna.
Ob zaključku obiskov je IS pripravil pregled planov oziroma posameznih nalog in jih razvrstil na štiri skupine, in sicer investicije:
- za katere so že sklenjene pogodbe z izvajalcem in so finančna sredstva zagotovljena,
- za katere so sredstva predvidena v proračunu občine Litija in Skladu stavbnih zemljišč občine Litija,
- za katere bo IS skušal zagotoviti sredstva pri ministrstvih R Slovenije in,
- za katere bodo sredstva zagotovili uporabniki sami.
Že bežen vpogled v pregled planov KS za leto 1993 kaže na to, da krajani daleč največ pozornosti posvečajo komunalni infrastrukturi, v prvi vrsti cestam in vodovodom. Hkrati je v zadnjih dveh letih viden premik na ekološkem področju, saj so investicije, namenjene izboljšavi in ureditvi okolja, vse pogostejše.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da so občani presenetljivo
V V
veliko sredstev pripravljeni prispevati iz osebnih ali družinskih prejemkov za napredek na področju gospodarske infrastrukture. To zlasti velja za podeželje, kjer je predvidoma ta strošek na prebivalca višji kot v strnjenih naseljih.
Opisane teme razgovorov so bile res osrednje v vseh KS, nikakor pa ne edine. Vsaka sredina, vas ali KS ima svoje posebnosti in težave, ki jih bolj ali manj uspešno obvladuje. Tudi o teh rečeh je bilo spregovorjenih veliko besed in razmišljanj o načinu
reševanja ovir, ki jih premagujemo v vsakdanjem življenju.
Ocena predsednika IS in upravnih organov občine Litija je, da so bila srečanja s predstavniki KS zelo koristna, saj so bila v pogovorih razčiščena marsikatera vprašanja iz preteklega dela, hkrati pa so bili sprejeti dogovori o nadaljnjem delu in oblikah sodelovanja. Zaradi takšnih ugotovitev naj bi tovrstna srečanja postala stalna oblika sodelovanja krajevnih skupnosti z matično občino.
Oddelek za urejanje prostora
RAZLAŠČENCI, CAS SE IZTEKA!
Odločilni trenutek, da jasno postavimo stvari na svoje mesto je pred nami. Čas neusmiljeno teče. Rok za oddajo vlog (7. 6. 1993), in rok za zaščito denacionaliziranoga premoženja (5. 5. 1993 - in-fonnacija v DELU od 2.4.1993), se je zelo približal. Vloge za vrnitev premoženja moramo v tem roku vložiti. To je naša dolžnost in naloga.
Kaj pa občinski upravni organi? Kaj je z izvrševanjem zakona? Denacionalizacija je ZAKON, ki ga je potrebno, kot vsak drug zakon, izvrševati. Neizvršcvanje ali zaviranje izvrševanja zakona pomeni nedopustno in kaznivo dejanje in kliče na odgovornost. Iskanje izgovorov v pomanjkljivih predpisih,
Naslednja številka GO bo izšla v začetku julija.
Prispevke sprejemamo do srede, 18. junija 1993.
kompliciranosti zakona, nepopolni zasedbi komisij itd., pade na odgovornost upravnih organov. Naša dolžnost pa je, da si svojo lastnino pridobimo nazaj. Zavedati se moramo, da na teh in v takih razmerah, kot so, nikoli nihče, pa čeprav bi to morala biti država, ne bo vrnil premoženja sam od sebe. Lastnino si bomo morali vrniti sami!!!
Edina organizacija, ki za razlaščence nesebično skrbi, se bori in dela z veliko požrtvovalnostjo, je ZLRP (Združenje lastnikov razlaščenega premoženja). S svojo dejavnostjo nenehno opozarja na probleme vračanja lastnine in brani interese vseh razlaščencev. Včasih poziv ZLRP naleti na mlačen odziv celo pri razlaščencih samih. Zaradi mnogoterih ovir se pojavita apatija in vera v nemoč. Le organizirano, s posluhom za vsak apel ZLRP, za vsak poziv ZLRP, bodisi za javno tribuno, zborovanje, zbiranje podpisov itd., si bomo razlaščeni lastniki svojo lastnino, sicer mukoma, tudi sami vrnili.
Razlaščenci morajo potrkati na vsa vrata občin in terjati svojo pravico, zavedajoč se, da jim to pravico daje zakon. Zakon pa je v pravni državi sveta stvar. Odločba o denacionalizaciji, ki je utemeljena, je zakonska pravica, ki jo je žal potrebno nemalokrat od upravnih organov skoraj izsiliti.
Govoričenja o spremembi ali celo ukinitvi zakona so samo izgovori ali sanje tistih, ki še niso dojeli dejstva, da v doglednem času družbene lastnine ne bo več. Torej je ta lastnina, ki jo bo treba vrniti, in ki je bila ustvarjena preko več generacij, lastnina bivših lastnikov. Tu ni in ne more biti nikakršnega dvoma.
S posluhom za apele ZLRP in budnim spremljanjem dogajanj, z aktiviranjem članstva ZLRP, smo zagotovo močnejši. In samo kot taki smo sposobni odvzeto lastnino tudi dobiti nazaj.
ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA SLOVENIJE Predsedstvo
Letošnjega prvomajskega praznovanja ni pokvarilo niti nestanovitno vreme. Na predvečer praznika in na praznično dopoldne so oživela tradicionalna zbirališča ljudi, bodisi na Grilovcu, Sitarjevcu in še marsikje drugje. Svojevrsten pohod sta si zamislila Beno Se-devčič iz Litije in Lado Podkrajšek iz Šinartna, ki sta se kar s hoduljami povzpela na vrh Sitarjevca. (Foto: T. Medvešek)
ZNANJU PRVO MESTO
Eno izmed osnovnih vodil proračuna občine Litija za leto 1993 bi vsekakor moralo biti vlaganje v znanje, saj lahko predvsem nova znanja zagotovijo uspešnejši družbeni razvoj. Tako je bilo z dodelitvijo sredstev, namenjenih amortizaciji in nakupu opreme v osnovnih šolah in knjižnici, na seji izvršnega sveta v aprilu J 993 omogočeno, da se bodo v vseh štirih šolah (v Šmartnem, Gabrovki, Litiji in Gradcu) opremile sodobne računalniške učilnice.
Nakup računalniške opreme pa ne bo omogočil le spoznavanja naših otrok z mamljivimi čari računalništva, temveč tudi uporabo računalnika ob samem pouku (tehnični in likovni pouk, slovenski jezik). Šolam bo omogočil tudi organizacijo računalniškega opismenjevanja tako učencev kot tudi odraslih, kajti prihajamo v obdobje množičnih komunikacij, ko postaja pomembno merilo uspešnosti kvaliteta in hitrost informacij.
V okvir prizadevanj za uveljavitev znanja in razvoja naših otrok pa vsekakor sodi tudi nadomestna izgradnja novega objekta osnovne šole in otroškega vrtca na Savi. Močno dotrajana stavba je bila na osnovi strokovnih geoloških meritev v letu 1990 zaprta za šolski pouk, tako da so bili zasilno usposobljeni podstrešni prostori zadružnega doma na Savi, medtem ko je otroški vrtec že dalj časa deloval v sicer urejenih kletnih prtostorih zasebne stanovanjske hiše.
S sprejetjem letošnjega občinskega proračuna na zborih občinske skupščine pa je bila podana tudi finančna možnost začetka izgradnje šole in vrtca na Savi. Žal pa odobrena sredstva ne bodo zadoščala za dokončanje gradnje do decembra 1993 in za nakup šolske opreme. Zato bo treba gradnjo dokončati šele v naslednjem letu, pri tem pa še preveriti možnosti dodatnega financiranja šolskega ministrstva, oziroma katere izmed oblik kreditiranja, čeprav so tovrstne izgradnje zakonska obveznost občine.
Kljub temu je projektna in gradbena dokumentacija že pripravljena, saj je bil stari objekt v mesecu aprilu že porušen in je predvideno, da naj bi z gradbenimi deli začeli junija 1993.
Marko Povše
STRANKE SPOROČAJO
v v
PODPIRAMO ODLOČNA STALIŠČA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
1. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije postavlja javno vprašanje, v kateri točki svojega delovanja je vlada Republike Slovenije še kredibibia?
Kritična masa državljanov Slovenije, ki jo predstavlja stotisoč nezaposlenih, nadalje nezavarovani in sramotno nizko plačani delavci, neupravičeno prikrajšani upokojenci ter lačna in slabo oblečena mladina meni, da te kredi-bilnosti ni v nobeni točki več.
2. Združenje lastnikov nekdanjega zdravega slovenskega gospodarstva zato podpira Slovensko ljudsko stranko ter s tem njenega predsednika gospoda Marjana Podobnika v potrebi po takojšnji ustanovitvi preiskovalne komisije z nalogo, da prouči:
- zlorabe javnih in poslovnih pooblastil posameznikov in skupin;
- oškodovanja družbene lastnine v podjetjih, ustanovah;
- stanja v bankah, ki so v postopkih sanacije;
- stanja v slovenskih železarnah;
- stanja v nekaterih monopolnih organizacijah;
- morebitne vpletenosti politikov in političnih organizacij v sedanje katastrofalne razmere v slovenskem gospodarstvu;
- vpletenosti državnih organov.
3. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja podpira pobudo Slovenske ljudske stranke, naj bi preiskovalna komisija na podlagi svojih preiskav predlagala spremembe in dopobiitve obstoječe zakonodaje.
4. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja kritično ugotavlja, da prihaja v Republiki Sloveniji do
- intenzivnega, nenadzorovanega, protipravnega odtekanja slovenskega premoženja v tujino;
- nesankcioniranih divjih privatizacij menegerskih struktur v RS;
- splošnega obubožanja državljanov Republike Slovenije;
- odkrivanja novih in novih gospo-
darskih afer in škandalov, ki kažejo na vso gnilobo sistema;
- mafijske države z vsesplošnim neredom, kar se jasno odraža v
a) ohromelost sodišč;
b) skoraj popolni gluhonemosti policije;
c) medlosti Službe družbenega knjigovodstva;
č) kričečem molku tožilstva.
5. ZLRP Slovenije svoje trditve utemeljuje z naslednjimi ugotovitvami:
- s sprenevedanjem množice sedanjih - nekdanjih politikov ob pojavih odkritega gospodarskega kriminala;
- z izraženo javno podporo vriiov slovenske politike menegerski strukturi v Republiki Sloveniji;
- z nedelovanjem pravne države in naraščajočo socialno bedo;
- za načrtno zavlačevanim formiranjem finančne policije;
- z naraščanjem vsakovrstnega gospodarskega in splošnega kriminala in nasilnih dejanj;
- z grožnjami, tudi predsedniku SLS, gospodu Marjanu Podobniku po zaporni kazni;
- s svarilnimi in opozorilnimi dejanji tistih, ki imajo pogum o kriminalnih krajah obvestiti slovensko javnost.
6. ZLRP Slovenije z ogorčenostjo in zaskrbljenostjo sprejema infomtacijoo "izginotju" najpomembnejših breme-nilnih dokumentov v gospodarskih aferah, ki so bili v hrambi policije, preiskovalnih organov itd.
ZLRP pravzaprav zdaj razume, zakaj je prišlo do nenadnega in nenapovedanega menjavanja na čelu V1S.
7. ZLRP Slovenije upravičeno deli mnenje s tistimi, ki sumijo, da dokaze skrbno hrani ali uničuje sprenevedajoči se režim. Delno so dokazi in podatki v Beogradu, v tajnih uradnih listih, v Ljubljanski banki, ostalih bankah, Narodni banki, arhivih podjetij, pravosodja, sodišč. Dokazi so predvsem v tujini, kamor je nekontrolirano desetletja  odtekalo  narodovo pre-
POMEN 12. MAJA 1988
Mineva že pet let od ustanovitve Slovenske kmečke zveze, korenine Slovenske ljudske stranke. Pet let ni kratko obdobje v razvoju demokracije, čeprav se slabosti prejšnjega enopartijskega sistema odražajo še sedaj. Priče smo moralni degradaciji predvsein osebnosti, ki so okusile slast oblasti ne glede na politično pripadnost. SLS in prej Slovenska kmečka zveza tega privilegija ni izkoristila, saj je njeno prvo načelo zavezanost izpolnitvi svojega programa in jasna pokončna drža ne glede na viharje, ki vršijo z vseh strani. To je pa drža, ki jo spoštuje vse več ljudi. Zato menimo, daje prava alternativa sedanjemu vladnemu početju le narodno gospodarski in socialni program. Vlada zdaj načrtno uničuje kmetijstvo, dopušča divje lastninjenje, da bi s tem dolgoročno pridobila še ekonomsko oz. mafijsko oblast ne glede na slabe dolgoročne posledice za večino državljanov in narod v celoti. SLS seje prva odločno opredelila proti takemu početju in skupaj s kritično javnostjo zahtevamo, da se te stvari razčistijo po pravi poti. Tudi naše občine ni obšla divja privatizacija, zato naša podružnica zahteva, da se čim prej ustanovi občinska skupščinska komisija, ki bo v pomoč parlamentarni preiskovalni komisiji pri pravnem razkrivanju vseh teh afer. Če hočemo dvigniti prave moralne vrednote na višjo raven, je to nujno. In ko se po petih kstih ozremo po prehojeni poti (večstrankarski sistem, samostojnost države, zametki spoštovanja moralnih vrednot), lahko kljub težkim časom rečemo: "TO JE BILA PRAVA POT!" Žal pa naša država še ni izpolnila temeljnih pravic kmetov, čeprav smo prvi organizirano dvignili glas za Slovenijo.
Franci Rokavec
V organizaciji podružnice SLS Litija in sodelovanju aktiva kmečkih žena in mladine KS Primskovo in gasilskega društva Sobrače, bo 6. 6. 1993 tradicionalna vesela prireditev
LJUDSKI DAN
na Primskovem v osnovni šoli
Program:
- ob 8 uri: okrogla miza "Razvoj demografsko ogroženih področij"
- ob 10 uri: maša za domovino v župnijski cerkvi na Primskovem
- ob 11 : prireditev "Vrnimo življenje v slovenske vasi"
Po prireditvi bo ogled razstave domače obrti in kulinarike v primskovski osnovni šoli. Prireditev se bo nadaljevala z domačo veselico.
Vljifdno vabljeni!
moženje, v Švici, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Sejšclih...
8. ZLRP Slovenije se ne strinja s trditvami politične elite, češ, da si Slovenska ljudska stranka s sedanjim razkrivanjem tajnih podatkov (kriminalnih dejanj), nabira le poceni politične točke med volilci.
"Brezmadežna" vladajoča politična elita si z eventuelnim zakrivanjem svojega početja res ne more kovati političnih točk med volilci! Zato je zavist povsem razumljiva.
9. ZLRP Slovenije poziva vse ljudi dobre volje v Republiki Sloveniji, naj se upno ekonomski reokupaciji ter zabetoniranim instrumentom ropanja v nevidni vojni za ekonomske resurse, ki jih omogoča sedanji sistem, s čimer neupravičeno enim daje denar in realno moč.
10. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije ob koncu poziva vse tiste, ki jim kot nam in našim očetom ni bilo vseeno za gospodarsko usodo Slovenije, da se pridružijo naporom za vzpostavitev zdravih jeder v gospodarstvu, politiki, pravosodju, kulturi in še kje, v bolnem slovenskem telesu za skupni preboj v novo, očiščeno, evropsko deklarirano, demokratično pravno državo Slovenijo!
ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA SLOVENIJE Predsedstvo
KAM GRE SLOVENIJA
Ga. Metka Karner - Lukač je poslanka Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru, ki pokriva pri svojem delu tudi področje občine Litija. Obenem je tudi predsednica Delovne zveze pri SLS in zvesta zagovornica osnovnih pravic delavstva. Ob njenem obisku v Litiji smo ji za Glasilo občanov zastavili nekaj vprašanj, ki bodo zanimala tudi vas, spoštovani bralci.
Me
ZELENI IN DEPONIJA
Velikokrat slišimo in preberemo, da naj bi Zeleni stopili v bran tistih ljudi, ki žive v bližini možnih lokacij za občinsko deponijo komunalnih odpadkov in jih obvarovali pred tem.
Zeleni Litije pri vsem tem zahtevamo, da se v občini postavi in prične realizirati celovit koncept ravnanja z odpadki, kar pomeni naslednje:
1. Čim večja stopnja ločevanja odpadkov na izvoru in oddajanje v nadaljnjo predelavo, s čimer se količine odpadkov za deponiranje bistveno zmanjšajo.
2. Čim večje število ljudi, ki imajo organizirano zbiranje in odvažanje odpadkov.
3. Za preostanek odpadkov, kijih ni možno nadalje predelati in uporabiti, pa je potrebno odlagati na sodobno urejeno in varno ter nenehno kontrolirano deponijo.
Zeleni nikakor ne moremo pristati na nadaljnje onesnaževanje okolja z odlaganjem odpadkov vsepovsod na divje deponije, ki so večinoma prav na izvirih potokov, v njihovih vodotokih, gozdovih in drugih površinah, kar bistveno degradira slovensko naravno okolje tako vizuelno kot v smislu ogrožanja naravnih virov (vode, rastlinstvo, živalstvo, ljudje).
1. Kako ocenjujete zadnja    tudi na Investicijah, ki v času, ko
ne vemo, kako bi preživeli, predstavljajo "luksus", kot napr. nakup prostorov za službe vlade.
Izredna prisotna je težnja vladajočih, da se v vseh porah okrepi država, ki je sama sebi namen. Občutno deluje prav na tistih segmentih, kjer ne bi smela in ne deluje tam, kjer bi morala. To je po-kazalatudi parlamentarna razprav a o ustanovitvi komisije za nadzor nad oškodovanjem družbenega premoženja, ki je koalicija ne želi imeti, kajti bolj donosno jc nič vedeti in pustiti, da se po pozicij i moči uredi tudi lastništvo.
Poslanci SLS se zavedamo svojih predvoliltuh obljub, ki jih z velikimi napori in vsestranskimi ponižanji skuš;uno uveljaviti, res pa je, da imamo premalo glasov.
Mene žalosti in skrbi nadaljnji razvoj demokracije, tako v parlamentu kot v državi, kajti tako neznaten vpliv opozicije jc pot v novo obliko diktature. V kolikor ne bodo mogli delovati korekcijski vplivi ^••»^    / opozicije, bo naša družba še bolj
•^■f zbolela in postalo bo normalno, da
^E/gV» večina dobiva socialne prejemke,
Im ■ I manjšina pa izkorišča svoj položaj
I II in na tem bogati Socialni nauk Cer-
kve je za mene nekaj najlepšega kar mi je bilo dano prebrati, a izgleda, da bo ostal le v knjigi.
2. Kako ocenjujete gospodarske razmere v občini Litija in kako bi jih izboljšali?
Celotno Zasavje in deloma tudi Litijo bi imenovala "dolino izgubljenih priložnosti". Situacijo, v kateri seje znašlo gospodarstvo v občini, ne bo tako lahko rešiti, kot naivno pričakujejo mnogi odpuščeni delavci, ki upajo na nove zaposlitve. Seveda pa je to posledica nesposobnih poslovodstev v podjetjih iz prejšnjih let, ki so zasledovala kratkoročne cilje in niso poskrbela za dolgoročni razvoj kraja, predv-
dogajanja v parlamentu in kakšna je vloga SLS?
V parlamentu tečejo dogajanja pričakovano, kajti koalicijski partnerji predstavljajo poslušen glasovalni mehanizem, ki pritiska na glasovalne tipke enotno. Volilci smo se brez pouebe bali nasprotij med vladajočo levico in vladajočo desnico, kajti dejstva kažejo, da razlik ni. Tako so tudi delavcem in upokojencem s sprejemom interventnih zakonov popolnoma mirno odrezali še manjši kos kruha, namesto da bi predložili ukrepe, da bi gospodarstvo čim več ustvarilo. Prav tako bo sprejet tudi proračun za leto 1993, kjer odhodki javnega sektorja poberejo kar 49% BDP, zaradi česar ne bo mogoče zagotoviti izboljšanja stanja v gospodarstvu in pozitivnih rezultatov gospodarjenja. SLS se bo zavzela za to, da se celoUia javna poraba bistveno zmanjša, predvsem pa na definiranih postavkah, kakor
T
Zato smatramo in zahtevamo, da občina nadaljuje s prizadevanji, da se z odpadki ravna strokovno, organizirano in gospodarno in da se postopoma sanirajo vsa divja odlagališča odpadkov. Za realizacijo naštetih treh zadev pa jc v občinskem proračunu potrebno zagotoviti denar.
Zeleni Lilije
sem z uvedbo višjih oblik znanja v proizvodne programe podjetij, dokler je bil še čas.
Kmetijstvo, malo podjetništvo in uslužnostna dejavnost bi dali najhitrejše rezultate. Zlasti pomembno pa je, da šolani in sposobni občani ostajajo doma in tam ustvarjajo in vodijo, naj si bo kmetije ali podjetja in da v podjetjih in upravnih službah zaživi zdrava in familijama kadrovska konkurenca.
3. Imate kakšno željo ali sporočilo za naše delavce?
Želim jim največ, kar trenutno lahko imajo. To je delo in redno plačo. K temu lahko pripomorejo mnogo tudi samo, tako da svojih poslovodstev ne bodo z bojaznijo od daleč gledali in jim omogočili, da delajo, kar se jim zljubi. Delavci, bodite do njih pravično kritični in vključite se v proces varovanja vaših delovnih mest in kapitala, kajti jutri boste lahko že lastniki...
V parlamentu se bom zavzela, da se čimprej sprejmejo zakoni, ki bodo olajšali življenje slovenskega delavca.
Ga. Metka, hvala lepa za pogovor in obilo uspehov pri vašem nadaljnjem delu.
Franci Rokavec
Na praznik sv. Florijana, zavetnika gasilcev, so se zbrali v Šmartnem predstavniki gasilskih društev iz litijske občine in nekateri gostje. Najprej so domači gasilci prevzeli novo motorno brizgalno, ki soji "botrovali" Usnjarna, Kovina in Mesarija ter trgovina Pikapolonca, nato pa so prikazali mokro vajo na dvorišču Usnjarne. Ob 17. uri so se vsi gasilci z društvenimi prapori udeležili maše v župnijski cerkvi, ki jo je daroval domači župnik Franci Kadunc, po njej pa so imeli v lovski koči na Grilovcu še slavnostno sejo. (Foto: T. Medvešek)
DODELJENA SREDSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ
Iz razpisa, objavljenega v Glasilu občanov marca 1993, jc razvidno, da se iz občinskega proračuna v leto 1993 lahko subvencionirajo krediti, namenjeni za adaptacijo, izgradnjo ali nakup poslovnega prostora in nakup osnovnih sredstev. Prednostno se obravnavajo proizvodne dejavnosti, izvozno usmerjene dejavnosti, ekološko čiste dejavnosti in investicije v nova delovna mesta. Zato je Izvršni svet SO Litija v začetku maja obravnaval predlog subvencioniranja dela realnih obresti za najete kredite pri bankah in drugih finančnih organizacij alt za leto 1993. Pri dodeljevanju sredstev, namenjenih subvencioniranju obresti, je izvršni svet upošteval naslednje izločitvene in prednostne kriterije.
Kot prvi izločitveni kriterij jc upošteval vloge za subvencioniranje kreditov iz naslova demografsko ogroženih območij, ker gre za trenutno najugodnejše kredite z valutno klavzulo in komaj 4 % realno obrestno mero.
V drugi fazi je pregledoval kredite po namenih, opredeljenih v javnem razpisu. Sprejeto je bilo stališče, da odkup osnovnega deleža (lastninskega deleža) podjetja ne predstavlja investicijske dejavnosti gospodarstva, temveč gre za lastninjenje v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Odbitno postavko predstavljajo tudi že prejete družbene pomoči v obliki nepovratnih sredstev (natečaj 1000 novih delovnih mest, celostno urejanje podeželja, subvencije ali garancije Sklada RS za razvoj, itd.)
Zadnji izločitveni kriterij pa predstavljajo neproizvodne in suficitarne dejavnosti (npr. trgovine, gostinski lokali, frizerski saloni, avtoprcvoznišlvo in avtoklcpar-stvo).
Prednost pri subvencioniranju dela realnih obresti naj bi imele glede na razpravo v zborih občinske skupščine ob sprejemanju proračuna za letošnje leto in glede na razpisne pogoje proizvodne dejavnosti. Zanje jc bilo sprejeto 50% subvencioniranje obresti, tako kot jc bilo že za leto 1992.
V drugo skupino sodijo proizvodne storitvene dejavnosti, za katere je bil sprejet predlog o 40% subvencioniranju realnih obresti.
Od skupno 28 prosilcev jc možnost subvencioniranja obresti pridobilo 10 obrtnikov.
Milena Rappl
MI SMO ZAVEDNI!
Praznik dela je treba praznovati!
Tako so sklenili na litijski pošti in zamrznili pokojnine do 3. maja. Vendar ne vsem upokojencem, ampak samo tistim, ki živijo izven mesta.
Prav imajo! Cas je že, da se te stare nadloge preselijo na BOŽJO NJIVO in ne mučijo ubogih poštarjev, ki se z veliko težavo vozijo v avtomobilih od hiše do hiše.
No, plačo imajo redno in celo nadpovprečno, tako da so lahko praznovali. Upokojenci pa so imeli več časa za nabiranje regrata.
Pavla Cigut
PREŠTEVANJE PRORAČUNSKIH LUKENJ
Razprave o občinskem proračunu so vsako leto hvaležna tema za razpravo, pri čemer pa vsi pozabljamo vsaj na dvoje:
- daje že v letu 1991 postalo jasno, da v naslednjem nekaj letnem obdobju zagotovo ne bo ugodnega življenja pri državnih jaslih
- in daje vedno večji del občinskega proračuna stvar zakonskih predpisov slovenskega parlamenta.
Toda tudi v letošnjem letu se srečujemo z iluzijo o neznostni lahkosti bivanja občinskega proračuna, ki naj bi menda v celoti bil v rokah občinske politike. A da le ni tako in da je več kot 90 odstotkov občinskega proračuna že vnaprej določenih z obstoječimi zakonskimi predpisi, nam pove enostavna razčlenitev predvidenih odhodkov.
Njegov prvi del, ki predstavlja sredstva za delo občinskih upravnih organov ter drugih organov občinske skupščine in izvršnega sveta, se nanaša na financiranje tistih občinskih služb, ki iz dneva v dan z vsakim novim predpisom iz Uradnega lista postajajo vse bolj izvršilni organi slovenskih ministrstev in vse manj servis občanov.
Drugi del se nanaša na javne zavode s področja družbenih dejavnosti, ki opravljajo na podlagi Zakona o zavodih javne službe, ki jih jc Občina Litija na podlagi zakonskih predpisov kot ustanovitelj dolžna zagotavljati, saj ej njihov obstoj in delovanje nujen pogoj za izpolnjevanje zakonskih in ustavnih pravic državljanov.
Tretji sklop predstavljajo plačila storitev organizacijam s področja komunale, ki jih je kot del javne službe na podlagi zakonskih predpisov dolžna organizirati občina za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav in vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture.
Šele na zadnje četrto mesto lahko uvrstimo različne oblike dotacij, subvencij in regresov prostovoljnim društvom in njihovim zvezam, organizacijam in posameznikom, ki ne pomenijo sistemskega ali rednega zagotavljanja sredstev za njihovo dejavnost. Ker dotacije ne zagotavljajo sistemskega financiranja, so namenjene le delnemu pokrivanju stroškov, prav tako pa tudi ni zakonskih predpisov, s katerimi bi država tovrstne obveznosti prenesla na občino. Gre torej za nad-standardni, neobvezni program izven obsega javnih služb in se v okvire javne porabe lahko vključuje le odvisno od finančnih zmožnosti proračuna.
Četudi naj bi bil proračun v celoti pripravljen v skladu s strokovnimi merili in zakonsko predpisanimi obveznostmi občine, pa se ob končnem sprejemanju v njem mora odraziti tako naše vsakdanje življenje in njegove potrebe, kot bi na primer lahko bile tudi vsakodnevno očiščeni otroški peskovniki in igrala, ter volja in pripravljenost političnih strank na kompromisna popuščanja. Mar bo ob odsotnosti slednjega kot posledica na sami skupščini zmanjšanega obsega denarja za vzdrževanje javnih zelenih površin še več neočiščenih in slabo vzdrževanih otroških igral in peskovnikov?
Kdo bi to zmogel razložiti najmlajšim? Da so morda zakonske dolžnosti občine le mrtva črka na papirju in da trenutno obstajajo pomembnejše potrebe? Pa četudi sta kar dve od 6 političnih strank v pripombah iz javne razprave zapisali, naj bi zakonske obveze občine imele prednost pri oblikovanju proračuna!
Že ob seštevanju silno skrčenega minimalnega obsega izvajanja zakonskih dolžnosti občine se matematična enačba funkcij potreb in zmožnosti ne izide več. Vključitev zgoraj navedenega izvenzakonskega obsega odhodkov pa končni rezultat tovrstne računske telovadbe prevesi v ogromen proračunski primanjkljaj, kije že dosegel obseg treh mesečnih občinskih prihodkov.
Tudi primerjava litijskega proračuna s švicarskim sirom ne vzdrži več - švicarski sir ima premalo lukenj. Namesto zadovoljnjega nasmeha ob žvenketu denarja se bomo morali tudi tokrat zadovoljiti le s kislim nasmehom ob preštevanju proračunskih lukenj.
Marko Povše
Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR LJUBLJANA
OBJAVLJA
POZIV INVESTITORJEM NEDOVOLJENIH POSEGOV
V PROSTOR (ČRNIH GRADENJ)
V Uradnem listu Republike Slovenije št. 18/93 z dne 9. 4. 1993 je bil objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor.
Zakon v svojem 11. členu omogoča investitorjem nedovoljenih posegov v prostor (črnih gradenj), da v 90 dneh po uveljavitvi zakona pri pristojnem (praviloma občinskem) organu za urejanje prostora oddajo zahtevo za odlog morebitne prisilne izvršbe (rušitve črne gradnje oziroma odstranitve drugega posega v prostor).
Vloga mora vsebovati navedbo organa, kateremu pošiljate zadevo, katere se tiče, vsebino zahtevka, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, ime in priimek ter naslov vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Vloga mora bili lastnoročno podpisana, vsebovati mora tudi podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komunalnih priključkih in funkciji nedovoljenega posega, številko parcele, zemljišča, kopijo katastrskega načrta zemljišča in skico. Vlogi je treba priložiti dokazilo o vplačilu depozita v višini 2.500,00 SIT za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar skupaj ne manj kot 150.000,00 SIT oziroma, 150.000,00 SIT za druge nedovoljene posege v prostor, in sicer na žiro račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije številka: 50102-627-900-7407 - z navedbo namena nakazila: depozit za odlog prisilne izvršbe.
Višina depozita se na podlagi bruto etažne površine izračuna tako, da se površina objekta, ki jo omejujejo zunanje ploskve obodnih zidov, pomnoži s številom uporabnih etaž (vključno s kletnimi in uporabnimi podstrešji) ter z zneskom 2.500,00 SIT/m2. Višina depozita se revalorizira skladno z mesečno stopnjo rasti cen na drobno.
Ministrstvo za okolje in prostor poziva investitorje nedovoljenih posegov v prostor in vse državljane, da se seznanijo z navedenim zakonom in se ravnajo po njegovih določbah. Ministrstvo za okolje in prostor bo v najkrajšem možnem času objavilo podrobnejša pojasnila.
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Litija, 15. 5. 1993
NA CVETNO NEDELJO PRED 49. LETI
Veliko upanje na skorajšen konec vojne je na pomlad leta 1944 dajalo na stotine zavezniških letal, ki so skoraj vsak dan letela čez naše ozemlje. Navadno so okrog devete ure dopoldne letela proti severu, okrog poldneva pa so se vračala. Večkrat so nad nami grmela tudi ponoči. Težke zavezniške bombnike, rekli smo jim tudi leteče trdnjave, so na poti spremljali in varovali lahki in hitri lovci. Eskadiilam ameriških in angleških bombnikov pa seveda ni prizanašala ne nemška protiletalska obramba in ne hitra nemška letala - lovci. Tako se prenckatero zavezniško letalo ni več vrnilo v svojo letalsko bazo v Italiji.
Na cvetno nedeljo, 2. aprila 1944, ob pol enajsti uri dopoldne je na Vrhu blizu Martinovčeve domačije pri Sveti Trojici pri Domžalah menda že ob povratku, strmoglavilo od nemških lovcev poškodovano ameriško letalo tipa LIBERATOR. Bombnik seje vnel v zraku in se z južne strani zaletel v hrib. Tu blizu vikenda Slavka Zupančiča iz Dolskega rastejo sedaj tri breze. Bombnik sc je pri padcu na tla razletel na vse strani in nato zgorel. Korajžni domačini, ki so si ta izjemen dogodek prišli ogledat od blizu, so med razbitinami videli tudi zoglenela trupla, tu in tam pa tudi dele udov. Števila članov posadke, ki je v letalu preminila, seveda niso ugotovili. Po ne povsem zanesljivih podatkih so se štirje člani posadke iz letala spustili s padali. Če jc poročilo točno, so jih nekje v okolici Litije ujeli Nemci. Njihova usoda je povsem neznana. Nikoli se ni nihče oglasil, najbrž niso preživeli.
Če kdo karkoli kaj več ve o tem dogodku, naj, prosimo, sporoči uredništvu SLAMNIK Domžale Ljubljanska 69 ali po telefonu na št. 711-832.
Na kraju nesreče je Športno rekreativno društvo Sveta Trojica na cvetno nedeljo, 4. aprila, pripravilo razstavo ostankov tega bombnika in kratek kulturni program
Stane Stražar
OBČINSKI IZVRSNI SVET JE SPREJEL SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNITEV IN SPREMEMB PROSTORSKEGA PLANA OBČINE
Skupščina občine Litija je na zasedanjih zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela v juniju in juliju 1992. leta sprejela spremembe in dopolnitve dolgoročnega in družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-90-2000.
Osnova za izdelavo osnutka in predloga kartografske dokumentacije plana, ki smo jo takrat spreminjali in dopolnjevali, je bila spremenjena kategorizacija kmetijskih zemljišč na območju občine Litija. V kategorizaciji sami in s tem v zvezi tudi v planski dokumentaciji je območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč vnesenih nekaj parcel oz. delov parcel, ki so v bistvu stavbna zemljišča in v naravi že delno ali v celoti pozidana ali pa za to namenjena in za kmetijsko predelavo nimajo posebne vrednosti. Te parcele so:
pare. št. 1067/2, 1067/3 in 1028/4 k.o. Vintarjevec
pare. št. 667/4 in 667/5 k.o. Ribče
pare. št. 97/2 k.o. Kresnički vrh
pare. št. 889/3, 974 del (pribl. 800 m2) k.o. Jablanica
pare. št. 1090 k.o. Subraće
pare. št. 562,563/1,565 k.o. Kresnice.
V vseh teh primerih gre v bistvu za predlog popravkov namembnosti površin v kategorizaciji kmetijskih zemljišč in v kartografski dokumentaciji prostorskega plana občine.
Del območij na Litijskem polju in del med reguliranim potokom Reka in Zadružnim domom v Šmartnem vključujemo s predlaganimi spremembami in dopolnitvami v območje urejanja s prostorsko izvedbenimi akti, to je z zazidalnimi in ureditvenimi načrti. Namembnost zemljišč se ne spreminja, ostanejo obdelovalne površine. Ker se tu opravlja dejavnost vrtičkarstva, bo možno z vključitvijo območja v izvedbene prostroske dokumente organizirati obdelavo teh zemljišč pod posebnimi pogoji (zahtevek za ureditev enotnih vrtnih ut in živih mej, enotna razparcelacija, ureditev poti in dostopov, prepoved gojitve domačih živali v barakah i.p.)
Z naslednjim sklopom predlaganih dopolnitev in sprememb rešujemo probleme, ki so se nam v praksi pojavili ob obravnavi prostorskih posegov, vezanih na planska določila. Tu ne gre za spremembo kategorizacije trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ampak za razširitev ureditvenih območij naselij na zemljišča, kjer je gradnja po planu možna, vendar šele v drugi fazi. Ker so ta območja že pozidana ali pa tečejo postopki za pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo, jih je smiselno vključiti v ureditvena območja naselij, na katera mejijo.
Javna razgrnitev kart z vrisanimi dopolnitvami in spremembami ho v drugi polovici meseca maja in prvi polovici meseca junija v prostorih občine Litija in v prostorih krajevnih skupnosti, na območju katerih so predvidene spremembe in dopolnitve. V teku javne razgrnitve lahko občani pošljejo svoje pripombe in predloge Oddelku za urejanje prostora občine Litija.
V sredo, 2. junija 1993 ob 16. uri pa bo v prostorih občine organizirana javna obravnava, kjer lahko občani dobijo še dodatna pojasnila.
Viktor Sešok
KRATKA RAZLAGA NAJOSNOVNEJŠIH DOLOČB OZIROMA ČLENOV ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA 0 UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR (Ur. 1. RS, št. 18/93) IN ZAKONA 0 UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR (Ur. 1. SRS, št. 18/84,37/85,29/86 in Ur. 1. RS, št. 26/90)
Dne 9. 4. 1993 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. RS, št. 18/93). S tem zakonom se je sprememnil Zakon o urejanju naselij in dragih posegov v prostor (Ur. 1. št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. 1. RS, št. 26/90) in to določbe inšpekcijskega nadzorstva, kazenske določbe in prehodne in končna določba. Intervencijski zakon je bil sprejet zaradi nenormalno velikega števila nedovoljenih posegov v prostor oziroma "ČRN IH GRADENJ". Zakon je začel veljati 10.4. 1993.
Nedovoljeni posegi v prostor oziroma "ČRNE GRADNJE" so vsi posegi v prostor, ki so se naredili ali se delajo brez ustreznih dovoljenj, t.j. lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del.
Lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje si mora investitor pridobiti za graditev objektov in naprav ter za drage posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti. S tem je mišljena gradnja stanovanjskih, počitniških, gospodarskih objektov, razne spremembe namembnosti, širitev poti, cest, gradnja opornih zidov, vodovodov, kanalizacije, izkoriščanje peskokopov, kamnolomov... itd.
Za nekatere posege v prostor, investitorju ni potrebno pridobiti lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja ampak le odločbo o dovolitvi priglašenih del. Pri tem so predvsem mišljena tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov; postavitev začasnih objektov in naprav namenjenih sezonski turistični ponudbi in prireditvam, proslavam in podobno; postavitev spominskih plošč ter nagrobnih spomenikov in dragih obeležij, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del; pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin, (za te pomožne objekte je občina Litija sprejela Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin; Ur. 1. SRS št. 24/86).
Vse dodatne informacije v zvezi s pridobitvijo ustreznih dovoljenj, investitorji dobijo na Občini Litija pri oddelku za urejanje prostora. Jerebova 14.
Ko investitor pridobi ustrezno dovoljenje za poseg v prostor in, ko prijavi osem dni pred pričetkom izvajanja posega v prostor pristojnemu občinskemu ali republiškemu upravnemu organu (urbanistična in gradbena inšpekcija ter oddelek za urejanje prostora), lahko začne z izvajanjem posega v prostor oziroma graditi.
Če investitor zgoraj citiranih pogojev ne zadosti oziroma, čc nedovoljeno posega v prostor (v nadalnjem besedilu: gradi na "črno"), pristojni inšpekcijski organ ustavi vsa nedovoljena dela in odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor; če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkrili, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Napotitve za pridobitev ustreznega dovoljenja po novem zakonu ni več!
V primera, da sije investitor pridobil ustrezno dovoljenje, gradbena dela ali dragi posegi v prostor pa se izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v ustreznem dovoljenju, odredi pristojni inšpekcijski organ, da se izvedbena dela ust.. idijo s pogoji ustreznega dovoljenja.
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Ur. 1. RS, št. 26/90, 18/93) in 65. člena Statuta občine Litija (Ur. 1. RS, št. 5/93), je Izvršni svet občine Litija na 76. redni seji dne 6.5.1993 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka dopolnitev in sprememb Dolgoročnega in družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-90-2000 (dopolnitev 1993).
1. člen
Javno se razgrne osnutek dopolnitev in sprememb Dolgoročnega in družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-90-2000 (dopolnitev 1993).
2. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija in v prostorih tistih
KS, na območju katerih so predlagane dopolnitve in spremembe, in sicer 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. člen
Oddelek za urejanje prostora občine Litija organizira javno obravnavo, ki bo dne 2. 6. 1993 ob 16. uri v prostorih Občine Litija, Jerebova 14, Litija.
4. člen
Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek Oddelku za urejanje prostora Občine Litija, Jerebova 14, Litija.
5. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 352-2/93 Litija, 6. 5. 1993
Predsednik IS: Slavko Rokavec
Če pa se zgoraj citirana dela ne dajo uskladiti, odredi pristojni inšpekcijski organ, da se gradnja ustavi, dokler si investitor ne pridobi spremenjenega ustreznega dovoljenja. Če investitor nadaljuje dela, kljub izdanemu ukrepu ali, čc za urejanje prostora pristojni upravni organ spremembo ustreznega dovoljenja zavrne ali če investitor v roku ne zaprosi za spremembo (30 dni), odredi pristojni inšpekcijski organ, da se objekt ali del objekta na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v ustreznem dovoljenju.
Pristojni inšpekcijski organ odloča o zgoraj citiranih zadevah po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.
Spisi o zgoraj citiranih zadevali se vročajo na način iz 84., 85. in 86. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86). Za kraj vročitve po 84. členu prej navedenega zakona se šteje tudi lokacija nedovoljenega posega v prostor oziroma "črne gradnje", za mesto pribitja po 86. členu prej omenjenega zakona pa tudi objekt, del objekta ali vidno mesto na dragem nedovoljenem posegu v prostor oz. "črne gradnje", ki je predmet odločbe oziroma spisa. To pomeni, da vročitev velja za opravljeno, koje sporočilo, kje je spis ali odločba pribito. Poznejša poškodba ali uničenje takega sporočila ne vpliva na veljavnost vročitve.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. To pomeni, da kljub pritožbi mora črno graditelj v roku, ki je določen v odločbi, odstraniti črno gradnjo. Če tega ne opravi sam, črno gradnjo odstrani javna služba.
Odločba, izdana po 73. in četrtem odstavku 75. člena Zakona o urejanju naselij in dragih posegov v prostor, se šteje za posebno tehten vzrok iz drugega odstavka 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. To pomeni, da se lahko odločba vroči tudi na nedeljo ali na državni praznik, čc je neizogibno potrebno, pa celo ponoči.
Investitor "črne gradnje" ali če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča, je dolžan odstraniti črno gradnjo ali jo drugače sanirati, če ni možna vzpostavitev v prejšnje stanje. Ce tega zavezanec ne opravi sam, pridobi dovoljenje za poseg v prostor koncesionar v zavezančevem imenu in na njegov račun. Delovno organizacijo, ki je sposobna opraviti vzpostavitev v prejšnje stanje, določi vlada Republike Slovenije na podlagi koncesij.
Poleg obvezne kazni za prekršek ali gospodarski prestopek pa je investitor ali lastnik ali upravljalec zemljišča dolžan plačati nadomestilo za razvrednotenje in prisvajanje prostora. Nadomestilo črno graditelj plača na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni organ za urejanje prostora na občini Litija.
Ko "črno graditelj" ali če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča vzpostavi prejšnje stanje, se pravi, ko odstrani črno gradnjo ali drugače sanira prostor, čc vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno, povzroči onesnaženje, poškodbo ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na naravni in kulturni dediščini, je dolžan plačati odškodnino. Zahtevo za odškodnino vloži oškodovanec. Višino, trajanje in način plačila odškodnine določi sodišče.
Prvo nadomestilo za razvrednotenje in prisvajanje zemljišča ječrno graditelj v vsakem primera dolžan plačati in to v višini, ki jo določi oziroma predpiše Vlada republike Slovenije. Drago odškodnino pa le v primera, če to zahteva oškodovanec preko pristojnega sodišča.
V zvezi s "črno gradnjo" so prepovedana sledeča dejanja:
- priključitev na komunalne objekte in naprave ter draga infrastrukturna omrežja (kanalizacija, telefon, elektrika, ceste itd.),
- dodelitev hišne številke,
- prijava stalnega ali začasnega bivališča,
- vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastra in drugih geodetskih evidencah,
- njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih in drugih dejavnosti v njem,
- promet z njim ali z zemljiščem, na katerem je črna gradnja,
- sklenitev kreditnih, zavarovalnih, zakupnih, delovršnih in dragih pravnih poslov med živimi,
- odmera davčnih in dragih dajatev.
Vsa ta prepovedana dejanja se vpišejo v zemljiško knjigo.
Upravičenci imajo za plačilo stroškov, odškodnin in kazni na parceli, na kateri se nedovoljeno posega v prostor in na dragih nepremičninah zavezanca oziroma "črno graditelja", zastavno pravico. To pomeni, čc črno graditelj ne poravna stroškov, kazni itd. ob zapadlosti le-tch, se lahko zemljišče oziroma nepremičnina proda. Kupnina od prodane nepremičnine se porabi za poravnavo kazni, stroškov itd., morebitni ostanek pa se vrne "črno graditelju".
Kot je že omenjeno, mora črno graditelj ali kršitelj zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor plačati denarno kazen za prekršek ali gospodarski prestopek. Kazni se gibljejo od najmanj 20.000 S IT za prekršek, ki ga stori posameznik, če gradi "na črno", do najmanj 100.000 SIT za prekršek, ki ga stori posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti v zvezi s "črno gradnjo" oziroma od najmanj 100.000 SIT za gospodarski prestopek, ki ga
stori odgovorna oseba pravne osebe, če krši omenjeni zakon do najmanj 1.000.000 SIT za gospodarski prestopek, ki ga stori pravna oseba, če krši omenjeni zakon.
Poleg teh kazni se obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov po določilih o gospodarskih prestopkih (Uradni list, SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 33/89 in 3/90) in določilih zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91), tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila gospodarski prestopek ali prekršek.
Šteje se, da so bili predmeti uporabljeni ali namenjeni za gospodarski prestopek ali prekršek (za črno gradnjo), če se nahajajo na parceli oziroma lokaciji nedovoljenega posega v prostor oziroma črne gradnje, gre pa za material, orodja ali priprave (pesek, apno..., lopate, kamioni..., mešalci...), ki so ali bi lahko služile za nedovoljeni poseg v prostor (za črno gradnjo). Skratka, odvzame se ves material, orodja in priprave, ki se nahajajo na zemljišču, na katerem se izvaja črna gradnja, ne glede, kdo je črno graditelj, oziroma kdo je lastnik materiala, orodij in priprav. Predmete zaseže pristojni inšpekcijski organ.
Premoženjska korist, ki izvira iz dejanj iz 7. in 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/93), se odvzame, prepoved opravljanja gospodarske ali druge dejavnosti pa izreče po določbah zakona o gospodarskih prestopkih oziroma zakona o prekrških.
Zato IS občine Litija poziva vse investitorje nedovoljenih posegov v prostor (ČRNIH GRADENJ), da v roku 90 dni od dneva uveljavitve navedenega zakona (torej najkasneje do 9. 7. 1993) vložijo pri pristojnemu organu za urejanje prostora občine Litija, Jerebova 14, soba 32, prošnjo za pridobitev ustreznega dovoljenja in zahtevo za odlog prisilne izvršbe, ne glede na to aii je bil inšpekcijski postopek že uveden in ukrep izrečen.
Vloga za odlog prisilne izvršbe mora vsebovati poleg podatkov iz 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku tudi podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komunalnih priključkih in funkciji nedovoljenega posega v prostor, številko parcele zemljišča, kopijo katastrskega načrta zemljišča in skico. Vzorec zahteve za odlog prisilne izvršbe za objekte dobite na občini Litija, Jerebova 14, oddelek za urejanje prostora, soba št. 32.
K vlogi mora črno graditelj priložiti dokazilo o vplačilu depozita in sicer na žiro račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije številka: 50102-627-900-7407 - z navedbo namena nakazila: depozit za odlog prisilne izvršbe.
Višina depozita se na podlagi bruto etažne površine izračuna tako, da se površina objekta, ki ga omejujejo zunanje ploskve obodnih zidov, pomnoži s številom uporabnih etaž (vključno s kletnimi in uporabnimi podstrešji) ter z zneskom 2.500,00 S IT/m2.
Višina depozita pa ne sme biti manjša kot 150.000,00 SIT za stanovanjske, počitniške, gospodarske ali poslovne objekte.
Višina depozita za drage nedovoljene posege v prostor (to so: ograje, oporni zidovi, lope... itd.) pa je 150.000,00 SIT.
Višina depozita se revalorizira skladno z mesečno stopnjo rasti cen na drobno.
Investitorji nedovoljenih posegov v prostor (črnih gradenj) lahko vložijo zahtevo za odlog prisilne izvršbe (rašilve...) in to najkasneje do 9. 7. 1993.
Vsem investitorjem, ki so ali bodo vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe in ne nadaljujejo z deli, ki predstavljajo nedovoljene posege v prostor, se odloži izvršba (rušitev) do sprejetja prostorskega izvedbenega akta, vendar ne dlje, kot za 15 mesecev od dneva uveljavitve novega zakona, če ni z njim drugače določeno.
V primera, da investitorji za črno gradnjo lahko pridobijo lokacijsko dovoljenje, se "črna gradnja", če to želijo, legalizira. V nasprotnem primera, če ne bodo vložili zahteve za odlog prisilne izvršbe, bo pomenilo, da investitor noče legalizirati "črne gradnje", zato bo moral črno graditelj odstraniti ali drugače sanirati "črno gradnjo" po določbah intervencijskega zakona.
Sredstva depozita v višini 25 % se uporabijo za sofinanciranje priprave prostorskih izvedbenih aktov. Preostali del depozita pa se uporabi bodisi za plačilo izvršbe (rašitve), če investitor ne more pridobiti lokacijskega dovoljenja, če odstopi od zahteve zanj ali v primera, da investitor po uveljavitvi novega zakona nadaljujejo z deli, ki predstavljajo nedovoljen poseg v prostor, bodisi za plačilo investitorjevega prispevka k stroškom opremljanja stavbnega zemljišča, morebitni ostanek depozita pa se vrne investitorju.
Depozit se ne obrestuje, revalorizira pa se glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno.
Vsi investitorji lahko na občini Litija dobijo fotokopijo intervencijskega zakona, kakor tudi vse dodatne informacije.
1. Kaj je nedovoljen poseg v prostor, oziroma črna gradnja? Nedovoljen poseg v prostor, čemur se v vsakdanji govorici reče
črna gradnja, je vsaka gradnja objekta, ali njegovega dela oziroma drug poseg v prostor, za katerega se po zakonu zahteva lokacijsko dovoljenje oziroma odločba o dovolitvi priglašenih del, pa se izvaja brez navedenih pravnomočnih odločb.
2. Hišo sem zgradil z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, vendar sem jo zgradil nekoliko drugače, kot je bilo zapisano v dovoljenju. Ali je to tudi črna gradnja?
Po dikciji 75. člena zakona o urejanju naselij in dragih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUNDPP) je tudi to črna gradnja, če ni skladna s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju.
3. Ali je nedovoljen poseg v prostor tudi izkop, ki smo ga naredili zato, da smo iz njega pridobivali pesek za gradnjo? Kaj pa odlaganje gradbenih odpadkov v grapo ob cesti?
Po 50. členu ZUNDPP je lokacijsko dovoljenje potrebno tudi za
odkopavanje ali nasipavanje zemljišč v obsegu, ki vpliva na uporabo zemljišč in objektov ali naprav v soseščini, če tak poseg v prostor trajno spreminja njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti. Črna gradnja je torej vsak opisani poseg v prostor, ki se izvaja brez lokacijskega dovoljenja.
4. Na našem dvorišču smo postavili montažno garažo za en osebni avto, shrambo orodja in kurnik. Dvorišče smo tudi orga-dili. Ali so tudi to nedovoljeni posegi v prostor?
Če niste pred gradnjo pridobili predpisane odločbe o priglasitvi del, so tudi to nedovoljeni posegi v prostor. Glede na vaše navedbe smatramo, da so podani pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del in predlagamo, da za izdajo take odločbe ustrezno zahtevo naslovite na upravni organ vaše občine, ki je pristojen za zadeve urejanja prostora. Svetujemo vam, da to storite takoj in sicer še preden vas obišče urbanistični inšpektor, ki vam glede na navedeno dejansko stanje poleg dragih ukrepov laliko odredi odstranitev objektov, vključno s prisilno izvršbo. Predlagamo tudi, da pri pristojnem občinskem upravnem organu vložite zahtevo za odlog prisilne izvršbe, s čimer se boste izognili morebitni prisilni izvršbi - odstranitvi nelegalno zgrajenih objektov.
5. Brez dovoljenja sem zgradil hišo ze pred 25 leti. Takrat sem bil med prvimi v naši ulici, kasneje pa so hiše sezidali še drugi. Med tem so zemljišča postala zazidljiva in sosedje so že dobili dovoljenja, jaz pa ne, ker sploh nisem zaprosil zanj. Ali sem po vsem tem času in kljub temu črnograditelj?
Seveda ste.
6. Brez dovoljenja sem si zgradil hišico. Do sedaj še nisem bil v nobenem inšpekcijskem postopku. Sosed, ki je prav tako brez dovoljenja nadzidal svojo hišo in v kleti garažo predelal v obrtno delavnico, tudi ne. Kaj naj storiva?
Če želita svoje gradnje legalizirati, morata vsekakor vložiti zahtevo (vsak zase) za odložitev prisilne izvršbe z vsemi potrebnimi prilogami. S tem boste, v primeru, da gradite na nezazidljivem zemljišču, ustvarili predpogoj, da se v 15 mesecih presodi, ali je za navedene gradnje možno izdati ustrezna dovoljenja. To pa seveda še ni garancija, da bodo v zaključni fazi te gradnje tudi legalizirane.
Iz vaših vprašanj ni razvidno ali ste doslej že poskušali dobiti lokacijsko dovoljenje oz. ali je bila vaša vloga za njegovo izdajo zavrnjena. Ker pa ne vemo, če zemljišče, na katerem ste gradili, ni morda že zazidljivo po veljavnih prostorskih planskih aktih, vam svetujemo, da vložite zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja, v kolikor tega še niste storili.
7. Kako zaprosim za odlog morebitne izvršbe, to je rušitve ali odstranitve črne gradnje?
Zahtevo za odlog prisilne izvršbe vložite pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora. V primera, da je za izdajo lokacijskega dovoljenja pristojen republiški upravni organ (Odlok o določitvi objektov in naprav ter dragih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ (Ur. 1. SRS, št. 28/85) pa pri Ministrstvu za okolje in prostor. Zahtevo je potrebno vložiti v 90 dneh od dneva uveljavitve novega zakona, torej najkasneje do 9. 7. 1993 in sicer ne glede na to, ali je bil inšpekcijski postopek že uveden in ukrep izrečen. Vaša vloga mora vsebovati naslednje podatke: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oz. predlog, kdo je morebitni zastopnik oz. pooblaščenec, ime in priimek, stalno prebivališče; podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komunalnih priključkih in funkciji nedovoljenega posega v prostor, številko parcele zemljišča, kopijo katastrskega načrta zemljišča in skico. Vlogi morate priložiti tudi dokazilo o vplačilu depozita na račun Stanovanjskega sklada RS.
Vzorec vloge (zahteve za odlog prisilne izvršbe) je objavljen na koncu te knjižice, ustrezen obrazec pa lahko dobite na občini.
8. Ali mi zahteva za odlog prisilne izvršbe jamči, da bom dobil lokacijsko dovoljenje?
Ne. Skladno z novim zakonom, ima zahteva za odlog prisilne izvršbe za posledico le odložitev prisilne izvršbe in sicer do sprejetja prostorskega izvedbenega akta - prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora oziroma najdlje za 15 mesecev od dneva uveljavitve zakona (torej do 10. 7. 1994). Če je na podlagi že navedenega prostorskega izvedbenega akta možno izdati lokacijsko dovoljenje, se lahko, ob izpolnitvi predpisanih pogojev, odlog izvršbe podaljša še za 9 mesecev. V kolikor bo skladno s prostorskimi ureditvenimi pogoji za sanacijo degradiranega prostora za vaš predlog možno izdati lokacijsko dovoljenje oz. odločbo o dovolitvi priglašenih del, bo upravni organ na vašo zahtevo za lokacijsko dovoljenje (53. člen ZUNDPP) oz. priglasitev nameravanih del (62. člen ZUNDPP) izdal bodisi lokacijsko dovoljenje, bodisi odločbo o dovolitvi priglašenih del.
9. Za kaj bo porabljen denar, ki ga bom plačal ob zahtevi za moratorij?
15. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SR, št. 18/93) določa, da bodo sredstva depozitov uporabljena:
- za sofinanciranje priprave prostorov ureditvenih pogojev za sanacijo dograditvenega prostora
- za plačilo stroškov izvršbe, če investitor glede na prostorske ureditvene pogoje ne bo mogel pridobiti lokacijskega dovoljenja, če bo odstopil od zahteve zanj ali v primera, če bo odlog izvršbe zanj prenehal, ker je nadaljeval z nedovoljenim posegom,
- ali za plačilo investitorjevega prispevka k stroškom opremljanja stavbnega zemljišča, če se bo izkazal s plačilom svojega deleža prispevka.
Morebitni ostanek depozita pa bo vrnjen investitorju.
10. Ali lahko urbanistični inšpektor obravnava črno gradnjo tudi med tem, ko velja moratorij na izvršbo?
12. Člen zakona izrecno določa, da zahteva za odlog prisilne izvršbe ne zadrži dejanj inšpekcijskega nadzorstva, razen prisilne izvršbe. To pomeni, da inšpekcijski organi v času moratorija opravljajo vse naloge, ki so jim določene s predpisi, vključno z izrekanjem ukrepov čmograditeljem.
11. Kaj bo, če bom po tem, ko bom prosil za odlog morebitne rušitve po 11. členu novega zakona, nadaljeval z gradnjo?
Zadnji odstavek 17. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in dragih posegov v prostor (Ur. 1. SR, št. 18/93) določa, da se za investitorje, ki po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo z deli, uvede nov inšpekcijski postopek. To pa pomeni, da zanj v celoti veljajo določbe novega zakona, ki so bistveno bolj restriktivne narave in za čmograditelja mnogo manj ugodne.
Kot prvo, za investitorja, ki bo nadaljeval z deli, odlog prisilne izvršbe ne velja. Inšpektor takemu črnograditelju potem, ko uvede novi postopek, laliko poleg odstranitve, in vzpostavitve prejšnjega stanja izreče tudi drago obliko saniranja nedovoljenega posega. Črnograditelj je skladno s 76. b členom dolžan plačevati odškodnino zaradi posledic nedovoljenega posega v prostoru, ki ostanejo kljub izvršitvi odrejenih ukrepov. Prav tako so sankcije za investitorje nedovoljenih posegov ostrejše ne le v ožjem finančnem smislu, temveč je možno izreči tudi ukrep odvzema predmetov in odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi.
12. Že pred časom sem prejel inšpekcijsko odločbo o ustavitvi del na moji hiši, ki jo gradim brez dovoljenja. Vložil sem zahtevo za moratorij. Kakšne posledice naj pričakujem? Kaj bo, če bom nadaljeval z deli?
Verjetno vam je inšpektor hkrati z ukrepom ustavitve del po 74. členu ZUNDPP odredil tudi vložitev zahteve za lokacijsko dovoljenje. Če zahteve v predpisanem roku niste vložili, oz., če vam bo zavrnjena, bo inšpektor izrekel ukrep odstranitve objekta. Ne bo pa odredil prisilne izvršbe, ker ste vložili zahtevo za moratorij. V kolikor je po veljavnih prostorskih izvedbenih aktih ali bo skladno s prostorskimi ureditvenimi pogoji za sanacijo degradiranega prostora (kar morajo skladno z novim zakonom storiti občine najkasneje v 15 mesecih) za vaš poseg možno izdati lokacijsko dovoljenje, bo upravni organ na vašo zahtevo izdal lokacijsko dovoljenje.
Ker jc bil zoper vas inšpekcijski postopek začet že pred uveljavitvijo novega zakona, se v postopku uporabljajo določbe dotlej veljavnih predpisov, razen določb v zvezi z postopkom vročanja odločb oziroma spisov (spremenjen in dopolnjen 76. člen) ter dolžnosti plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (3. odst. 17. člena v zvezi s 76. a členom).
Če pa boste pred pridobitvijo lokacijskega dovoljenja nadaljevali z deli, bo inšpektor uvedel nov postopek, ki bo v celoti potekal po določilih novega zakona (restriktivnejše kazenske določbe, odškodnina iz 76. b člena, pravni posli in dragi pravni akti iz 76. c člena) in v katerem bo brez odloga možno opraviti tudi prisilno izvršbo odstranitve objekta.
13. Brez dovoljenja sem pričel graditi objekt že pred enim letom. Do sedaj me še nihče ni preganjal. Vložil sem zahtevo za moratorij. Kakšne posledice naj pričakujem? Ali lahko med moratorijem gradim naprej?
Glede na prijavo lahko pričakujete obisk urbanističnega inšpektorja, ki bo odredil bodisi ustavitev del, bodisi odstranitev objekta. V času moratorija pa ne bo mogla biti opravljena tudi njegova prisilna odstranitev.
Pričakujete laliko odložitev prisilne izvršbe dotlej (najdalj pa 15 mesecev od uveljavitve zakona), ko bo občina s sprejetjem prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora ugotovila, ali je na tem zemljišču predmetna gradnja možna ali ne.
Če je zemljišče, na katerem ste gradili že sedaj, zazidljivo, vam svetujemo, da istočasno vložite tudi zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja, čc tega še nrste storili.
14. Kaj se bo zgodilo, če bo po izdelavi prostorskih ureditvenih pogojev ugotovljeno, da ne morem dobiti lokacijskega dovoljenja? Kaj bo z mojo hišo in kaj z depozitom, ki sem ga vplačal?
Inšpekcijski postopek bo zaključen z odstranitvijo nelegalno zgrajenega objekta. Del depozita, ki presega stroške priprave prostorskih ureditvenih pogojev (25%) in stroške prisilne izvršbe, vam bo neobrestovan in revaloriziran glede rasti drobnoprodajnih cen, vrnjen.
15. Hišo, v kateri živiva z bratom, je brez dovoljenja zgradil že moj pokojni oče. Z bratom se še vedno toživa za dediščino in sodba še ni bila izrečena. Kaj naj ukrenem glede na novi zakon?
Iz opisanega dejanskega stanja izhaja, da ne vi in tudi ne vaš brat nista legitimirana za vložitev zahteve za odložitev prisilne izvršbe, ker nista lastnika. Vsekakor pa iz navedenih podatkov izhaja, da gre za črno gradnjo in je torej zaradi morebitne legalizacije objekta potrebno vložiti zahtevo za odlog prisilne izvršbe.
Če gre v vašem primera za oporočno dedovanje in je v oporoki določen izvršitelj oporoke (95., 96. in 97. člen zakona o dedovanju - Ur. 1. SRS, št. 15/76), tak zahtevek laliko vloži on. Če pa v oporoki ni bil določen izvršitelj oziroma, če gre za zakonito dedovanje, pa bi bilo najpametneje predlagati zapuščinskemu sodišču, da po 131. členu zakona o dedovanju postavi začasnega skrbnika zapuščine. Poseben problem pri tem pa je zagotovitev potrebnih sredstev za plačilo depozita. Svetujemo vam, da sporazumno z bratom zagotovite sredstva zanj. Stroški za depozit pa bodo po končanem zapuščinskem postopku bremenili dediče v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži.
PISMA BRALCEV
KRAJANI KONJA SO ZOPER DEPONIJO ODPADKOV ZA SVIBNOM
Na to temo je g. Martin Brilej, član IS, napisal za aprilsko številko Glasila občanov obširen sestavek, ki ga podpisani ocenjujem kot odgovor imenovanega, ker sem se kritično obregnil ob vsebino njegovega članka, objavljenega v februarski številki glasila, iz katerega smo občani določno zvedeli, da je bila Široka dolina po volji Izvršnega sveta občine Litija in na predlog njegovega oddelka za urejanje prostora izbrana za tisto lokacijo, kjer naj bi bila nova sodobna deponija komunalnih odpadkov za našo občino.
Sodeč po porabljenem prostoru v glasilu je treba piscu sestavka priznati, da seje zelo potrudil. Na pomoč je celo poklical strokovnjaka - hidro-geologa, ki v svojem mnenju uvodoma pojasnjuje, kdaj in s katerim dopisom je občina Litija izrazila željo po podaji strokovnega mnenja in kdaj je opravil terenski ogled.
Oba sestavka sem podpisani skrbno prebral in moram takoj zapisati, da po svoji vsebini nikakor ne sodita v rubriko, v kateri sta bila objavljena. Menim namreč, da bi mig. Martin Brilej svoj osebni odgovor lahko poslal po pošti, saj je bil moj članek opremljen z mojim polnim naslovom, kar za njegov prvi članek, žal ni mogoče trdili. Glede "priloženega" strokovnega mnenja pa osebno smatram, da bi prej sodilo v tisto študijo, ki jo g. Brilej omenja v članku in glede katerega zatrjuje, da je bila poslana delegatom občinske skupščine. To tembolj še zaradi tega, ker študija takega mnenja očitno ni obsegala, sicer njegove izdelave naknadno in nalašč za potrebe odgovora meni ne bi bilo treba naročati, predvsem pa ne pri privatni firmi, ko še vedno obstaja Geološki zavod, tako renomirana in v svetu priznana organizacija s tega področja, ki je za potrebe občine Litija že v letu 1989 izdelala poročilo hi-drogeoloških raziskav za odlagališče odpadkov.
Sicer pa menim, da vsebina članka g. Brileja v celoti potrjuje pravilnost kritičnih pripomb, ki sem jih zapisal v prvem članku in je po moji ugotovitvi kritika očitno tudi zalegla, saj se je pisec tokrat potrudil in navedel nekatere podatke, ki "večletna (brezuspešna) prizadevanja za novo sodobno deponijo" le nekoliko osvetljujejo.
Kronološko gledano je Geološki zavod iz Ljubljane dejansko že v letu 1988 izvršil terenske raziskave za deponijo odpadkov za Litijo na šestih lokacijah, ki jih g. Brilej navaja v članku. O rezultatih teh raziskav obstaja poročilo, ne pa predlog, kot se je piscu napačno zapisalo. V nadaljevanju se je krog možnih lokacij spreminjal, dokler ni bila obli-
kovana v članku omenjena dvanajsterica, med katero pa ni bila uvrščena dolina Mal-jek, pri čemer izpad te lokacije iz kroga možnih lokacij ni bil z ničemer obrazložen. Krajani Konja zato vprašujemo, zakaj je ta lokacija izpadla, kajti v primerjavi s predvideno v Široki dolini gre vendar za zemljišče, ki se uvršča v precej slabši bonitetni razred, kjer gre celo za dve in ne samo eno grapo, iz obeh glavnih pa se odcepi še več stranskih grap, ki se rameroma strmo dvigajo s pobočja. Na tej lokaciji gozd slabo raste, in kar je najpomembnejše, v celi preko dva kilometra dolgi dolini ne prebiva človeška duša in se tako ni bati, da bi bili ljudje z odlagališčem tako neposredno prizadeti, kot to grozi krajanom Konja.
Izrecno je treba tudi opozoriti, da po g. Brileju navedeni razlog za dodatno raziskavo še štirih lokacij, med njimi Široke doline, poleg štirih, ki so iz dvanajsterice prišle v ožji izbor, v članku ni korektno zapisan. Citirana študija namreč navaja, da je bila reakcija tangiranih štirih krajevnih skupnosti, katerih lokacije so prišle v ožji izbor, v toliki meri negativna, da se je občina zato odločila razširiti ožji izbor še za nadaljnje štiri lokacije s tem, da bi prve štiri, še posebej pa lokacija Resnik - Ljubež, ostale v preveri kot alternativna rešitev. V študiji so dodatne potencialne lokacije enakovredno obravnavane, povsem prezrta pa je bila negativna reakcija nas, krajanov Konja, ki pa je bila pri že omenjenih štirih lokacijah s strani njihovih krajevnih skupnosti po občini vendarle upoštevana kot glavni razlog. Gre torej očitno za dva povsem različna pristopa občine, ki pomenita neenakopravno obravnavanje občanov, gre torej za poseg v njihov življenski prostor in če hočete tudi v njihove ustavno zajamčene pravice do zdravega okolja!
Potek dogodkov jasno nakazuje, da so na oddelku za urejanje prostora sicer zmožni hitrega ukrepanja, saj so ponovno naročili izdelavo lokacijskega načrta, čeprav že z izdelanim za lokacijo Resnik - Ljubež nimajo kaj početi. Vprašanje je, če je takšno trošenje proračunskih sredstev utemeljeno in dovolj premišljeno, kot je neodgovorno tudi obljubljanje prizadetim občanom, kolikšne odškodnine jim bodo izplačane v DEM, če bodo odstopili gozdne parcele za potrebe odlagališča. Ce smo prizadeti lastniki že ob prvem kontaktu s predstavnikom občine odločno povedali, da ni denarja, ki bi nas premotil v odločitvi, je tembolj nerazumljivo, zakaj nas je bilo treba še posebej klicati na razgovor na občino, zlasti še mene, če je mikrolokacija odlagališča zasnovana tako, da ne posega v mojo parcelo, kot zatrjuje g. Brilej. Le čemu ml je občina potem dvakrat poslala
domov s tem v zvezi odmerjene stroške, ki jih sploh priglasil nisem in katerih prejem sem dvakrat zavrnil. Nad takim, vse prej kot gospodarnim trošenjem denarja, se podpisani počutim prizadetega, ker vem, kako težko pridem do denarja, ki ga moram kot kmet plačati občini.
Grapa na predvideni lokaciji za Svibnom je locirana tako, da odlagališče nikakor ne more funkcionirati, kolikor brežina, ki je v vsej dolžini v zasebni lasti, ne bi bila odstopljena za potrebe odlagališča. Tega se g. Brilej očitno ne zaveda, vendar bi že bil čas, da bi se pričel tega zavedati, sicer kljub jasno izraženem negativnem stališču prizadetih lastnikov parcel ne bi naročal izdelave lokacijskega načrta.
Kaj pomenita besedi "odgovorno ravnanje", je najbrž vsakemu Slovencu poznano. Ta trditev za g. Brileja ne velja, sicer se v članku ne bi vpraševal, kakšno je moje odgovorno ravnanje z odpadki in si hkrati tudi že odgovarjal. Glede mojih odpadkov sem g. Brileju že v članku pojasnil, da z njimi deponije v Pono-vičah ne obremenjujem, kot to deponijo na žalost obremenjuje sam s svojimi odpadki, kljub temu, da se zaveda, da s tem svoje odpadke odlaga skorajda dobesedno v Savo. Ta trdi-ten ni moja, pač pa je njegov proizvod, jaz si le želim, da bi g. Brilej v skladu z njo vsakodnevno odgovorno postopal s svojimi odpadki.
Podpisani sem v prvih dneh maja, torej že po objavi članka g. Brileja, obiskal vse hiše na Konju in se v razgovoru s krajani ponovno prepričal, da so vsi brez izjeme zoper predvideno lokacijo odlagališča za Svibnom. Prijetno mi je bilo, ko sem slišal njihove besede, da o tej problematiki mislijo enako kot jaz, vse to sem občutil tudi kot izraz podpore. Tako enotno stališče krajanov, s katerim bo treba računati tudi jutri, je po mojem prepričanju dovolj zadostno zagotovilo, da mimo njega, predvsem pa ne v njegovo škodo, ne bo mogoče ničesar reševati.
Končno naj pojasnim, da sem strokovno mnenje odstopil strokovnjakom v proučitev. Z njihovim stališčem bom občino seznanil, ko ga prej-mem.
Avgust Cirar Konj 9
SE RES VSAK SPOZNANA DEPONIJO?
Čeprav je vprašljiv učinek pisanja člankov po časopisih na končno realizacijo zadeve, pa se moram vseeno še enkrat oglasiti na domala že malo priskutno temo o deponiji odpadkov v litijski občini. Kaže, da je ta tema postala hrana za premnoge ljudi, ki bi pri tem želeli kaj prispevati bodisi v obliki vprašanj, predlogov, razmišljanj ali pa tudi "strokovnih" člankov. Eden takih je
bil objavljen tudi v aprilski številki Glasila občanov in to celo v uvodniku, podpisal pa ga je Pavel Smolej.
V članku namreč kar mrgoli kopica za lase privlečenih trditev in osebnih ocen ter rešitev, ki ne temelje na nikakršnih strokovnih podlagah. Da pa ne bi takšni osebni in nestrokovni pogledi na problematiko ravnanja z odpadki vključno z deponiranjem to vročo temo še bolj pregrevali, moram nekatere zadeve pojasniti.
V članku g. Pavla Smoleja je poleg naslova resen le redko-kateri stavek. Pojdimo po vrsti.
1. Da niso bili predočeni osnovni kriteriji za lokacijo. Uporaba kriterijev za izbor možne lokacije je stvar strokovnega dela. Kriteriji za Široko dolino, Pogonik, Breg in tlotič so predočeni v posebni študiji, ki so jo prejeli vsi delegati SO Lilija.
2. Sicer pa se javnost vključi v obravnavo možnih lokacij takrat, ko je izdelan in razgrnjen lokacijski načrt, torej takrat, ko je možno o čem razpravljati.
3. Konkretnih predlogov ni vedno dajal upravni organ. Pridobili smo jih na osnovi strokovnih raziskav in študij.
4. Da so prizadeti občani vedno zvedeli zadnji za možno lokacijo, ni res. Pri možni lokaciji Široka dolina smo se najprej pričeli pogovarjati z lastniki zemljišč.
5. Da ni jasno za kakšen nivo rešitve gre (regijska ali občinska), ni res. Vseskozi je popolnoma jasno - in to smo ničko-likokrat zapisali tudi v sred-stva javnega obveščanja - da gre za občinsko deponijo.
6. Tudi to, da ne gre za Lilijo in Šmartno ampak za celo občino, smo večkrat javno posredovali. Saj odpadkov navsezadnje nimajo samo ljudje v Litiji in Šmartnem, kjer je edi-nole organiziran odvoz. Načrt občine je, da se odpadki organizirano odvažajo po celi občini in zato rabimo občinsko deponijo.
7. Deponija torej ni samo stvar Litije in Šmartna. Tudi ne vidim razloga, da bi naj deponija skrbela samo za Litijo in Šmartno. Večina odpadkov namreč leži na divjih deponijah po preostalem območju občine. Tudi ne vidim nobenega razloga, da naj bi zaradi iskanja nove lokacije za deponijo zastalo delo pri ločenem zbiranju odpadkov na izvoru; ravno obratno!
8. Da je v Široki dolini 14 vodnih izvirov in da so čisti, kar si je g. Smolej osebno ogledal. Najprej moram pojasniti, da se možne lokacije za deponijo načrtujejo na nepropustnih tleh. Torej, če bi ta tla ne bila nepropustna, tam ne bi bilo nobenih vod. O vrsti in pomenu teh vod pa si je javnost imela priložnost prebrati strokovno mnenje v Glasilu občanov št. 4, april 93 na 6. strani, sicer pa je pisati o čisti vodi, ne da bi ta trditev temel-
jila na raziskavah, zelo tvegano početje.
9. Pisec piše, da je odkril eno res ekološko čistih območij. Ta trditev sicer drži, vendar pri tem ne smemo pozabiti osnovnega razloga, da iščemo novo (eno) deponijo; namreč tudi vseh tistih nekaj sto divjih odlagališč je na ekološko čistih območjih, ali pa so to včasih bila. Gre torej za to, da območje občine očistimo divjih odlagališč in izdelamo samo eno (varno in kontrolirano), kar prostor bistveno razmremenjuje in v celoti gledano ohranja mnogo več ekološko čistih območij.
10. Kronski primer nestrokovnega in zavajajočega pisanja pa je trditev, da v Široki dolini ni možno narediti drugega kot zasipavanje grape v stilu črnih odlagališč. Strokovna študija, ki so jo izdelali strokovnjaki na osnovi raziskav in podatkov, ogledih na terenu in kriterijih, ki se uporabljajo za deponije drugod po Evropi, je pokazala, da je tam možno izdelati sodobno deponijo.
11. Da bi bili zaradi tega ogroženi osnovni življenjski pogoji domačinov zaradi uničenja vodnih virov, ni res. Tistih 14 vodnih izvirov, kijih je videl g. Smolej, namreč nihče ne uporablja za pitno vodo. Vodno zajetje za vas Konj pa je najmanj 100 m nad koto predvidene možne deponije.
12. Trditev, da naj bi prebivalci poleg vseh naporov, ki so jih doslej vlagali v pot, vodo, telefon itd., dobili litijske in šmarske smeti, je čudna. Prvič, ne bodo jih dobili oni, saj je možna lokacija od najbližjih hiš oddaljena najmanj pol km in se niti ne vidi. Drugič pa, ne gre le za smeti Liti-janov in Šmarčanov, ampak za odpadke vseh občanov, saj odpadke "proizvaja" vsak človek.
13. Pravico do zdravega okolja ima seveda sleherni človek. Vendar je pri tem treba razjasniti predvsem dejstvo, da prav divje deponije najbolj ogrožajo ljudi in naravne vire in da sodobna in kontrolirana deponija bistveno manj ogroža ljudi kot množica divjih odlagališč odpadkov, ki leže vsepovsod.
14. Kaj pri tem mislijo Zeleni, je eno izmed vprašanj. Stališče Zelenih je podano v posebni rubriki tega časopisa.
15. Na koncu pa se je piscu zapisala še manjša nerodnost. Pasja ulica, ki je varovana z režimom za naravne spomenike, je v dolini Konjskega potoka in ne Široke doline. Konjski potok pa je na čisto drugi lokaciji kot pa Široka dolina, kjer je možna lokacija za deponijo.
Toliko v pojasnilo, da ne bi javnost bila dokončno zavedena, še posebno pa okoliško prebivalstvo, ki mu razni "strokovnjaki" zaradi možne izgradnje sodobne deponije obetajo propad in uničenje. Pri vsem tem pa redkokdo raz-
mišlja in tehta vpliv nekaj sto divjih deponij na okolje in ljudi ter naravne vire (voda!), napram eni sami, sodobni in tehnološko urejeni ter kontrolirani deponiji. In odpadkov je vedno več in jih bo tudi v bodoče še več, kar dokazujejo raziskave v svetu in pri nas. Vsaj še nekaj desetletij bo trajal proces povečevanja odpadkov, dokler ne bo celotna industrijska in potrošniška dejavnost v svetu prešla na takšne proizvodnje materialov, ki bodo naravno razgradljivi in uporabni za ponovno predelavo. Pa kljub temu futu-rističnemu zaključku bo preteklo še veliko let, da ne bi od človekove dejavnosti prav ničesar ostalo kot odpadek.
Mrtin Brilej, Litija
"POMLADANSKI SPREHODI"
Rada hodim v naravo in s seboj vodim tudi svoje vnukinje. Otroci se krasno počutijo na gozdnih obronkih in stezicah. Opazujemo rastline, drobne žuželke, mogoče kdaj tudi kakšno veverico in seveda ptice. Pomladni gozd je že lepo ozelenel in veselimo se sprehodov. Toda žal nam te prijetne urice v trenutku prekine nadležno rohnenje motorjev - mopedov, avtomobilov brez registracije in seveda obupen smrad, ki se še dolgo širi za "rohnečo pošastjo". Junakom teh vozil tudi ni dovolj kolovozna pot, saj še tako strma steza po gozdu ni varna pred njimi. Prav hitro moraš zavarovati majhne otroke, katerih očke preplašeno gledajo in vesele sproščenosti je konec. Poskrijejo se še tiste redke živali, ki se kdaj vidijo v našem gozdu.
Moja nadebudna petletna vnukinja, je takole komentirala te mladeniče in kratko-hlačnike na njih jeklenih konjičkih:
"Tile fantje ne znajo tekati po gozdu in ne vidijo zelenih dreves, pa še prehladili se bodo. Živali in ptice bodo odšle v druge kraje, kjer ni teh pošasti, da bodo živele v miru."
Da, zares mir in tišina bi bila nam potrebna za sprostitev ob hitrem tempu življenja, pa ne samo babicam, tudi mladeničem in mladenkam. Nekoč so bile tu v Svibnu prelepe mirne stezice, kjer sem se jaz s svojimi otroki še lahko brezskrbno sprehajala. Sedaj z vnukinjami pa to ni več možno.
Vprašujem se, kaj storiti? Menda imamo nekje "Stranko zelenih", mogoče njihov program dela predvideva kaj za zaščito gozda? Seveda imamo tudi starše, ki brezvestno kupujejo svojim sinovom "nevarne igračke", da se pode po ulicah in stezah našega mesta!
Marija Vidmar
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Novo ime - nove dejavnosti v
OSNOVNA SOLA GRADEC
OTROK IN NASILJE
V aprilu sem se udeležila pedagoškega izobraževanja na temo Otrok in nasilje. Delo na seminarju je sledilo izreku Vergila: NE UMAKNI SE ZLU; SE DRZNEJE MU STOPI NASPROTI.
Vsi vemo, da nasilje ni le značilnost vojn, marveč se dogaja tudi v vsakdanjem življenju, za štirimi zidovi in "normalnim" ljudem. Kako se upreti nasilju, poiskati vzroke in ga pravočasno preprečiti? To so strokovne dileme, s katerimi se danes srečujejo mnogi starši, učitelji, svetovalni delavci, vodstva šol in vsi tisti, ki pomagajo otrokom v stiski.
Nasilnost smo opredelili kot: telesno kaznovanje in pretepanje otrok, neustrezno nego in nezadostno splošno skrb za otroke, spolno nadlegovanje otrok z duševnimi travmami in grožnje, vpitje ter neustrezne prepovedi in zapovedi. Na nasilje staršev do otrok zelo vplivajo socialne značilnosti staršev, odnosi med roditelji, osebnostne motnje staršev in odvisnost od alkohola, zdravil in drog. Vendar pa se ti starši temeljnih osebnostnih lastnosti skoraj ne razlikujejo od ljudi nasploh. Zato si njihovega nasilnega ravnanja ne smemo razlagati kot osebnostne posebnosti, temveč jih moramo doživljati kot opozorilo, da so v posebni stiski oni in vsa družina.
Simptome je treba jemati resno in otrokom verjeti. Skoraj vsi zlorabljeni otroci kažejo znake, na osnovi katerih lahko sklepamo na zlorabo. Večinoma so prezrti. Pogosto, čeprav prikrito, skušajo dobiti pomoč. Otroka je potrebno zaščititi neposredno pred nadaljnjim slabim ravnanjem ter storilcu pomagati, da sam prevzame odgovornost za tako ravnanje.
Tudi agresivnost med otroki samimi lahko pripelje do nasilja. V šolah in stanovanjskih okoliših srečujemo vse več agresivnega vedenja otrok in mladine. Vedenje otrok hitro označimo kot kršenje pravil in kot namerno motenje. Pri obravnavi pojavov agresivnosti in nasilja med otroki in mladino laliko izberemo med dvema povsem različnima strategijama ravnanja, in sicer obravnavanje agresivnih otrok in po potrebi izločanje. Najbolje pa je vedno iskati nove odgovore na dogajanja v vzgoj-no-izobraževalnih ustanovah. Razvijati je potrebno razne oblike dela z otroki v stanovanjskih naseljih in pomoči družinam, kar naj bi preprečilo ali zmanjšalo izločanje otrok iz njihovega prvotnega okolja.
Spec. ped. M. Mlakar - Agrež
Čeprav imamo v Litiji že od 1. 1. 1993 dve osnovni šoli, marsikdo ne ve, da se naša šola na Graški Dobravi sedaj imenuje OŠ GRADEC in daje njen novi ravnatelj g. Vinko Logaj. Novosti pa šola ni doživela le pri imenu in vodstvu, zaposleni se trudimo, da bi tudi življenje v šoli teklo nekoliko drugače.
Rekreativni odmori niso novost, le njihova organizacija se je od preteklega šolskega leta, ko smo jih prvič izvajali, nekoliko spremenila. Trikrat tedensko je glavni odmor poleg malice namenjen še rekreaciji, ki pa je zaenkrat omejena bolj na sprehode v okolici šole in na poslušanje šolskega radija, ki ga, kot je že navada, vodijo osmošolci.
Dvakrat tedensko pa je glavni odmor kreativen, kar pomeni, da mu je dodana načrtovana vsebina. Ob sredah se veliko
učencev zbere v glasbeni učilnici, kjer predvajamo videoposnetke nove šolske videoekipe BUM, ki pridno snema vse naše prireditve, naravoslovne dneve in ima še obilo idej. Ob petkih pa bi lahko rekli, da se učencev v glasbeni učilnici kar tare. Takrat je namreč na vrsti predstavitev posameznih razredov, ki kar tekmujejo, kdo bo izvir-nejši in zanimivejši. Do sedaj so se nam predstavili štirje razredi na višji stopnji, vedno je bilo prijetno in vedno kaj novega. Zelo zanimivi pa so
tudi plakati učencev, s katerimi sošolce vabijo na prireditev.
Še eno novost imamo, to pa je naša interna šolska trgovina, ki ima svoj slogan: DA BO ŽEJA MANJŠA IN LAKOTA TIŠJA. Učencem so tako med glavnim odmorom in po peti učni uri po konkurenčni ceni na voljo sokovi, po potrebi tudi
sendviči in sladkarije, saj po njih učenci največ sprašujejo. Veliko povpraševanje je tudi po sladoledu in vodja te trgovine ga. Marija Grabnar, pridno ji pomaga osem fantov osmošolcev, se trudi, da bi tudi tej želji učencev ustregla.
Iva Slabe
PRIJETNO DOŽIVETJE V VRTCU »NAJDIHOJCA«
Pomladni čas nam prinese veliko novega, lepega. Ljudje se kot metuljčki in čebelice prebudijo in začnejo z delom na vrtovih, v sadovnjakih in sploh in oh, vse mrgoli in ponovno oživi.
Tako in ludi drugače pa se pomlad in z njo tudi otroci in tovarišice   "prebudijo" v
SLOVENIJA PLESE
Tako bi lahko rekli, saj se je v nedeljo, 9. maja, v DOMU ŠPANSKIH BORCEV zbralo zares veliko mladih navdušenih plesalcev iz cele Slovenije, ki so se predstavili v show-dancu. Poleg posameznikov in dvojic se je predstavilo tudi 12 fonnacij v kategoriji od 12 do 15 let, in to kar šest iz Ljubljane, skupini "F" in Žu-Žu pa sta zastopali Litijo. Konkurenca je bila huda kot še nikoli in znova se je pokazalo, da brez denarja ne gre. Tam, kjer je doma denarje kostu-mografija bogata paša za oči, če pa denarja ni in v Litiji ni nobenih namenskih sredstev za takšna tekmovanja, se pač znajde vsak po
svoje. Največje breme gotovo pade na obe mentorici, nekaj prispevamo starši, sponzorji pa so prava red-kost,odvisno od vez in poznanstev.
Kljub nanizanim težavam sta Litijo obe skupini uspešno zastopali, plesna točka skupine Žu-Žu se je uvrstila tudi v finale (6 skupin), kjer je zasedla 4. mesto in za odlično koreografijo g. Žužane Bati ha prejela tudi veliko čestitk priznanih plesalcev, ki seveda niso bili v komisiji.
Kljub temu, da so bila dekleta malo razočarana, je ta njihov dosežek glede na hudo konkurenco lep.
I. S.
vrtcu. Kakorotroci doživljajo to POMLADNO PREBUJENJE, pa bi morali videti vsi ljudje, ki imajo radi otroke in vrtec.
Prišel je čas sejanja in saditve. Otroci v skupini "JEŽKOV" so se s svojima tovarišicama odločili, da si uredijo cvetlični vrtiček in okrasijo igralnico z lončnicami. Dan, ki so ga temu delu namenili, je bil izreden. Ob pomoči tovarišic in poklicne cvetličarke g. ANICE MANDELJ, so otroci spretno sadili različne rože v lončke in na pripravljeno gredico. Dela ni zmanjkalo,
saj je bilo sadik toliko, da bi skoraj prostora zmanjkalo zanje. In kdo je poskrbel za tolikšno število cvetlic? Zelo prijazen vrtnar, ki ga v Litiji vsi prav dobro poznajo. To je g. BUČAR, ki je vsakemu otroku posebej, poklonil svojo rožico, ko so ga obiskali in poklepetali z njim, ob njegovem delu. TOREJ! Uspeli smo, ker so nam pomagali prijazni ljudje. HVALA JIM! Učimo se majhni - DA BOMO ZNALI VELIKI!
VZG
MAJA CILENŠEK OLGA SINREIH
ANDERSEN IN DANSKA
Učenci dodatnega pouka iz slovenskega jezika v 8. razredu smo se skupaj z našo mentorico Danico Sedevčič odločili za projektno delo o Andersenu in Danski. Priprave so se pričele že v začetku šolskega leta in so trajale vse do 2. aprila -svetovnega dneva mladinske književnosti, ko smo naše delo tudi predstavili učencem nižje in višje stopnje šmarske šole.
Med delom smo obiskali Pionirsko knjižnico v Ljubljani, kjer so nam pokazali Andcrsenova dela in o njih tudi nekaj povedali. Potem smo si ogledali tudi gledališko predstavo Snežna kraljica v domu Španski borci. Pisali smo na danski konzulat ter na Dansko in jih zaprosili, če nam podarijo nekaj gradiva o njihovi deželi. Na naše veliko presenečenje so se odzvali. Projekt je uspel, učenci in učitelji so bili izredno zadovoljni, mi pa seveda tudi. Sabina Sirk
ŽE TA MESEC PO ASFALTU?
Po več kot enoletnem premoru, koje bila krajevna cesta iz smeri Gradišča do Mišjega dola asfaltirana, so dela na tej cesti zopet stekla.
V aprilu so začeli s širjenjem ceste od sv. Antona do Ješč. Pri tem, je bilo treba izravnati nekaj ovinkov, ter narediti skoraj dvomc-trski usek na vrhu sv. Antona. Delo je bilo zahtevno, saj je bilo treba tako za usek kot za nekaj ovinkov.
kjer cesta poteka po novi trasi, minirati. Problem so predstavljali tudi PTT drogovi, ki so bili postavljeni ob cesti in jih je bilo treba prestaviti. Zemeljska dela je izvajalo privatno podjetje iz Škofljice, ki je poslalo najbolj sprejemljivo ponudbo. Tako je cesta od Mišjega dola do Ješč pripravljena za asfaltiranje.
Predsednik sveta KS Primskovo   Brane Za-
dražnik je dejal, da so mu na občini Litija, ki tudi financira vsa dela, obljubili, da bodo kljub velikim finančnim težavam našli denar in tako omogočili začetek asfaltiranja še ta mesec (maja).
Upajmo, da se bo denar res našel in da bomo v prihodnji številki Glasila Občanov lahko pisali o tej pomembni pridobitvi za Primskovljane.
			
			■
!pg| JPIPh	•		
iiS;:::^
Šolarjem sta Dansko in Andersena predstavila osmošolca Sabina Sirk in Grega Omahen. (Foto: J. Kobal)
PROGRAM DELA
IZVRŠNEGA SVETA SO LITIJA IN UPRAVNIH ORGANOV OBČINE LITIJA V LETU 1993
I. GOSPODARSTVO
Osnovne naloge na področju gospodarstva bodo naslednje:
- tekoče spremljanje in analiziranje gospodarskih gibanj v občini, še zlasti na področju zaposlovanja,
- spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva (malih podjetij in obrtnikov) s subvencioniranjem dela obresti za najete kredite pri bankah in drugih finančnih organizacijah,
- Izvajanje nalog, zapisanih v programu javnih del za leto 1993,
- sodelovanje z bančnimi organizacijami pri reševanju finančnih problemov podjetij in oblikovanju sanacijskih ter investicijskih projektov,
- izvajanje postopkov v zvezi z denacionalizacijo podjetij,
- izdelava pomembnejših statističnih raziskav,
- izdaja odločb po 147. čl. Zakona o podjetjih,
- uveljavljanje terjatev v zapuščinskih postopkih v skladu s 128. čl. Zakona o dedovanju,
- zbiranje prijav za pridobitev sredstev iz naslova spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij za potrebe kreditiranja obrtnikov in podjetnikov,
- izvajanje nalog iz pospeševalne mreže Republike Slovenije za razvoj drobnega gospodarstva.
II. JAVNA PORABA
Javna poraba na nivoju občine se bo oblikovala na podlagi Zakona o financiranju javne porabe. Med pomembnejše naloge na področju spremljanja porabe sodijo:
- izdelava zaključnega računa proračuna za leto 1992,
- priprava Odloka o proračunu Občine Litija za leto 1993,
- tekoče spremljanje realizacije proračunskih prihodkov in odhodkov,
- skrb za racionalizacijo in modernizacijo poslovanja občinskih upravnih organov in javnih služb,
- nastavitev evidence premoženja občine Litija (izdelava premoženjske bilance)
III. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Osnovna naloga na področju družbenih dejavnosti v občini bo izvajanje nacionalnih programov v zavodih na podlagi veljavne zakonodaje, izvrševanje nacionalne socialne politike, zagotavljanje vsaj minimalnih pogojev za delovanje javnih služb ter vključevanje v reševanje problemov presežnih delavcev v zavodih.
Spremljali bomo dogajanja pri nastajanju nove zakonodaje, kjer te še ni (otroško varstvo, kultura, šport in drugo) in se vključevali v javne razprave.
Skrbeli bomo za zagotavljanje sredstev za ohranjanje materialne osnove zavodom za nemoteno delo in njihovo aktivno vključevanje v razvoj.
Na področju zdravstva se bomo vključevali v uvajanje zasebnega dela zdravstvenih delavcev pri podeljevanju koncesij za opravljanje zdravstvene dejavnosti kot javne službe.
Nujno bo potrebno tesno sodelovanje s Centrom za socialno delo Litija pri zagotavljanju in uresničevanju socialno varstvenih pravic ogroženim družinam in posameznikom, ter z domom "Tišje" pri zagotavljanju sredstev za oskrbne stroške občanom, ki so na podlagi Zakona o socialnem varstvu do sofinanciranja opravičeni.
V letu 1993 bo potrebno pri obnovi gradu Bogenšperk več prizadevanj za pridobitev finančnih sredstev iz naslova donatorstva. Čimprej je treba sprejeti odločitev o organizacijskem, statusnem, kadrovskem in finančnem delovanju gradu Bogenšperk, saj kljub vsem svojim prizadevanjem občinski upravni organ, kot del državne uprave ne more dalj časa uspešno opravljati funkcij dobrega gospodarja gradu Bogenšperk.
V letu 1993 bomo pristopili k izvedbi naslednjih investicij na področju družbenih dejavnosti:
- glede na pomanjkanje sredstev bo v prioriteti izgradnja podružnične osnovne šole in enote vrtca na Savi,
- adaptacija prostorov matične knjižnice na Parmovi ul. 9 v Litiji in glasbene šole (prizidek k Osnovni šoli Litija),
- ureditev podstrešnih učilnic v Osnovni šoli Šmartno,
- adaptacija objekta Osnovne šole Litija na Rozmanovem trgu z izgradnjo prizidka,
- pridobitev nadomestnih prostorov v objektu Ponoviška c. 12 za potrebe Centra za socialno delo Litija.
Prizadevali si bomo v tem letu pridobiti vsaj vso potrebno dokumentacijo vključno s postopki do pridobitve gradbenih dovoljenj.
Izvršni svet bo v sodelovanju z zainteresiranimi investitorji sodeloval pri pripravi začetka izgradnje plavalnega bazena v Litiji.
IV. PODROČJE UREJANJA PROSTORA
a) Na področju urejanja prostora za varstvo okolja bodo glavne naloge v zvezi s spremljanjem in analiziranjem izvajanja prostorskega razvoja občine Litija, organiziranje pravočasne priprave prostorsko izvedbenih aktov, priprava osnutkov in predlogov odlokov, strokovnih gradiv in informacij ter uveljavljanje politike varstva okolja v najširšem pomenu besede.
V leni 1993 načrtujemo dokončanje prostorsko ureditvenih načrtov, katerih postopke izdelave in sprejema smo začeli v letu 1992 - to so:
1. Izdelava in sprejem Prostorsko ureditvenih pogojev za občino Litija.
2. Izdelava in sprejem ureditvenega načrta za naselje Gabrovka.
3. Izdelava in sprejem ureditvenega načrta za naselje Vače.
4. Izdelava in sprejem ureditvenega načrta za naselje Javorje.
5. Izdelava in sprejem ureditvenega načrta za Kresnice.
Nove naloge na področju izdelave prostorsko-urbanistične dokumentacije za leto 1993 so:
1. Izdelava in sprejem zazidalnih načrtov za Praprošče v Litiji in Miško dolino v Smartnem
2. Izdelava in sprejem ureditvenih načrtov za naselje Dole, Jevnica in Konjščica
3. Izdelava in sprejem ureditvenega načrta za področje gradu Bogenšperk
4. Izdelava in sprejem lokacijskega načrta za občinsko deponijo odpadkov
5. Izdelava in sprejem lokacijskih načrtov obvoznic za Litijo in Šmartno
6. Programske zasnove in idejno-projektna dokumentacija za načrtovane posege v prostor s posebnim povdaikom na višinskih in demografsko ogroženih območjih
7. Druge naloge s področja priprave tehnične dokumentacije za naloge iz
programa sklada stavbnih zemljišč, programa za natečaj razvoja demografsko ogroženih področij in programa za sofinanciranje gospodarske infrastrukture s strani Republike Slovenije.
Poleg naštetih nalog, kjer je investitor Občina Litija bo IS sodeloval tudi pri izdelavi idejnih projektov za: obvoznico Konj, rekonstrukcijo ceste M 10-9 na odseku Ribče - Hotič, obvoznice naselja Šmartno ter izdelavi projektov za izvedbo del za rekonstrukcijo ceste M 10-9 na odseku Ribče -Sp. Hotič in Velika reka - Radeče.
b) Osnova za delo na področju varstva okolja bo program, ki gaje sprejela občinska skupščina, februarja 1991. Med prioritetnimi nalogami so:
- priprave na izvajanje celotnega koncepta ravnanja z odpadki vključno s postopki za prostorsko rešitev lokacije za deponijo, sanacijo obstoječe deponije na Sirjavi,
- dopolnitev Odloka o varovanju vodnih virov,
- ohranjanje naravnega okolja,
- vodenje katastra onesnaževalcev zraka in varovanje naravne dediščine.
c) Na področju premoženjsko pravnih zadev bo obsežno delo vezano na reševanje zahtev za vračilo nepremičnin na podlagi zakona o denacionalizaciji.
d) Na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva bo glavna naloga izvajanje programa pospeševanja proizvodnje hrane, priprava podzakonskih aktov tega področja v skladu z novo zakonodajo, priprava nalog za prijavo na razpis za sofinanciranje investicij na demografsko ogroženih območjih in druge naloge vezane na pospeševanje kmetijskih dejavnosti.
Iz sredstev občinskega proračuna bo izvajano obsežno subvencioniranje kmetijske dejavnosti kot ene izmed gospodarskih vej v občini Litija in sicer pri obnovi plemenske črede, regresiranje umetnega osemenjevanja, subvencioniranju prevoza mleka in zavarovanju plemenskih živali, testiranju kmetijskih strojev ter analizi zemlje in krme, subvencioniranju nakupa semenske koruze, celostnem razvoju podeželja in obnovi vasi, urejanju zasebnih kmetijskih zemljišč ter nakupu mlečnih hladilnih bazenov.
e) na področju gospodarske infrastrukture bodo glavne naloge:
- izvajanje programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav, lokalnih cest, krajevnih cest in drugih infrastrukturnih objektov in naprav,
- zagotavljanje individualnih komunalnih storitev na območju občine Litija,
- izvajanje investicij iz programa proračuna Občine Litija za leto 1993 in programa sklada stavbnih zemljišč za leto 1993,
- izvajanje investicij iz programa razvoja demografsko ogroženih območij, ki zaleto 1993 obsega rekonstrukcijo cest: Pasjek - Polšnik - Stranski vrh, Cerovica - Bukovica, Brezovo - Dole, Reka Gozd - Obolno in gradnjo vodovodov: vodovodnega sistema Velika Kostrevnica, Polšnik - Stranski vrh in vodovod Bistrica v Gabrov ki.
- izvajanje investicij po programu, ki ga je Občina Litija predložila Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora za sofinanciranje s strani republike in obsega: ureditev odlaganja odpadkov za celotno območje občine, dokončanje vodovodnega rezervoarja na Silarjevcu, vodovodni sistem Velika Kostrevnica, nadaljevanje gradnje vodovoda Polšnik - Stranski vrh in vodovod Cerknica v Gabrovki.
- investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov,
- sodelovanje pri izvajanju investicij v infrastrukturne objekte, izmed katerih so najpomembnejši: rekonstrukcija objekta PIT Ljubljana v Litiji, dobava in montaža nove centrale za Litijo, večnamenski objekt v Šmartnem, dobava in montaža PTT centrale za Šmartno, izgradnja FIT enote na Dolah, rekonstrukcija magistralne ceste M 10-9 na odseku Ribče - odcep za Jesenje, rekonstrukcija regionalne ceste Štangarske poljane - Trebeljevo in Velika Reka - Radeče, ureditev železniške postaje v Litiji, izgradnja visečega mostu v Renkah, izgradnja komunalne deponije, sanacije deponije na Širjavi, investicije po programu sklada stavbnih zemljišč za leto 1993 in druge manjše investicije,
- pospeševanje razvoja krajevnih skupnosti na področju gospodarske infrastrukture pri čemer je prioriteta asfaltiranje lokalnih in krajevnih cest ter gradnja vodovodov,
t) na področju obrti bo izvršni svet skrbel za čimbolj ugodne pogoje razvoja obrti v občini v okviru možnosti in pristojnosti občine,
g) na področju turizma se bo nadaljevala izdelava turistične karte občine Litija z elementi turističnih zanimivosti. Nadaljevali bomo z obnovo gradu Bogenšperk ter razvojem središča Slovenije. Izvajalci bodo organizirali tradicionalne prireditve, pohode, srečanja itd. pri čemer bo eno izmed pomembnejših vlog imela tudi "Levstikova pot", katere urejanje je vključeno tudi v program javnih del v letu 1993.
V. OBRAMBA IN ZAŠČITA
V letu 1993 bo posebna pozornost namenjena nalogam na področju obrambe in zaščite in sicer:
- reorganizaciji enot teritorialne obrambe ter materialni in zdravstveni oskrbi teh enot, ki se formirajo na območju občine,
- dograjevanju sistema zaščite in reševanju s formiranjem občinskih specializiranih enot, organizaciji in usposabljanju pripadnikov civilne zaščite za ukrepe ob izlitju nevarnih snovi ter prenosu določenih nalog iz ekip civilne zaščite na operativne enote gasilskih društev,
- izdelavi novega Odloka o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine,
- izvedbi reorganizacije službe za opazovanje in obveščanje glede na republiška izhodišča ter razširitvi tega sistema na območje Jablaniške doline in Zavrstnika
- izvedbi praktičnih vaj z enotami za zveze in kriptozaščito ter z enotami civilne zaščite in operativnimi enotami gasilskih društev s katerimi se bo preverjala organizacijska, kadrovska in materialna usposobljenost enot za učinkovito delovanja v primeru nesreče,
- opremljanje operativnih gasilskih enot ter ostalih enot iz sistema zaščite in reševanja bo ena od pomembnih nalog tudi v letu 1993,
- preoblikovanju Občinske konference ZRVS Slovenije v Občinsko organizacijo Zveze častnikov Slovenije v Litiji ter organizaciji in izvedbi ustreznih oblik usposabljanja
V tem letu bo sprejeta nova zakonodaja na področju požarnega varstva ter vrsta podzakonskih predpisov s področja obrambe in zaščite.
Posebna pozornost pa bo namenjena tudi nalogam in ukrepom za pre-
prečevanje nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic v primeru nastanka
S 14. 4. 1993 stopi v veljavo Pravilnik o zaščiti in varovanju informacijskega sistema obrambe in zaščite, ki obsega pravne organizacijske in tehnične ukrepe ter postopke udeležencev informacijskega sistema obrambe in zaščite. Vse to pa je poleg obsežnega dela povezano tudi s finančnimi sredstvi (nabava ustrezne dodatne strojne opreme, nabava tehničnih sredstev za protipožarno zaščito, arhiviranje podatkov in ustrezno hranjenje ter podobno).
VI. OBČA UPRAVA
Oddelek za občo upravo bo v letu 1993:
- izvajal opravljanje inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov,
- mesečno obračunaval in nakazoval vojaške invalidnine, družinske invalidnine, civilne invalidnine, invalidske dodatke, priznavalnine in denarne pomoči za 214 (trenutno stanje) upravičencev iz Občine Litija,
- po uradni dolžnosti glede na novo zakonodajo izdal nove odločbe in pred tem opravil ustrezna pravna dejanja za izdajo teh odločb na področju invalidskega dodatka civilnih in družinskih invalidnin, priznavalnin in vojaških invalidnin,
- sodeloval z ostalimi upravnimi organi na področju pravnih zadev in nudil ustrezne pravne nasvete,
- opravljal strokovne, organizacijske, kadrovske, administrativne, tehnične in druge naloge, povezane z delovanjem občinske skupščine, komisij občinske skupščine, izvršnega sveta in odborov izvršnega sveta,
- nadaljeval urejanje arhiva, opravljal naloge v zvezi s sprejemom in oddajo poštnih pošiljk, knjiženjem, opravljal aktivnosti v zvezi z ekonoma-tom, telefonsko centralo in čiščenjem ter vzdrževanjem prostorov.
VII. GEODETSKA DELA
1. Izvajanje zakonskih obveznosti, na podlagi vlog oziroma zahtevkov pravnih in fizičnih oseb na območju občine Litija:
- parcelacija zemljišč z mejnim ugotovitvenim postopkom,
- prenos posestnih mej v naravo po podatkih zemljiškega katastra,
- spremembe v vrsti rabe z odmero novozgrajenih objektov in naprav,
- izdelava geodetskih načrtov za potrebe izvedbe postopkov s področja urejanja prostora in izdelava prostorsko izvedbenih načrtov,
- zakoličba stavb in objektov,
- urejanje ROTE in EIIIŠ.
2. Obnova geodetsko - kartografskih načrtov in zemljiškega ter komunalnega katastra:
- vzpostavitev navezovalne mreže in obnova trigonometričnih točk,
- ponatis pregledne karte občine Litija
- sodelovanje pri izdelavi Vodnika občine Litija,
- obnova matric katastrskih načrtov z digitalizacijo za katastrske občine: Litija, Vodice, Dole pri Litiji, Okrog, Velika Goba in Sobrače,
- revizija katastra komunalnih naprav.
3. Ekspropriacija (odmera) ulic in lokalnih cest: Lokalne ceste:
3.1. Tepe - Kleviše - Polšnik
3.2. Mala Kostrevnica - Lupinica
3.3. Črni potok - Vintarjevec
3.4. Leskovica - Javorje
3.5. Velika Kostrevnica - Liberga - Velika Preska
3.6. Breg - Zg. Jablanica
3.7. Breg - Tenetiše
3.8. Gradiške Laze - Mamolj
3.9. Mišji - Dol - Gradišče
3.10. Moravče - Gobnik
3.11. Črni potok - Riharjevec
3.12. Štangarske Poljane - Velika Štanga
3.13. Jevnica - Zg. Jevnica Mestne ulice:
3.14. naselje Kresnice
3.15. Šmarska cesta s pločnikom
3.16. Kidričeva - Bobek
3.17. Graška cesta - Graška Dobrava
VIII. NOTRANJE ZADEVE
Pomembnejše naloge v letu 1993 so naslednje:
- zamenjava potnih listov, osebnih izkaznic, prometnih in vozniških dovoljenj, registrskih tablic,
- ažuriranje računalniške evidence registra prebivalstva, voznikov in vozil,
- pregled varnostnih načrtov v podjetjih in KS,
- požarno varstveni pregledi po podjetjih in drugih organizacijah,
- pregledi skladišč orožja pri strelnih organizacijah in skladišče eksploziva v IAK Kresnice,
- pregled delovanja avto šol,
- skupno z oddelkom za varstvo okolja izdelava Odloka o javnem redu in miru,
- aktivnosti v zvezi s preventivo in vzgojo v cestnem prometu - cici banova prometna značka, tekmovanja v prometu, prvi šolski dan, tehnični pregledi koles, brezhibno vozilo je varno vozilo, preventivni tehnični pregledi vozil ter
- usposabljanje narodne zaščite.
IX. DRŽAVNA UPRAVA IN LOKALNA SAMOUPRAVA
V okviru sedanje komunalne organiziranosti obstoječih občin si bo Izvršni svet SO Litija prizadeval za:
- hitrejše in kvalitetnejše reševanje upravnih zadev ter posodobljeno poslovanje z občani,
- poostreni inšpekcijski in davčni nadzor nad izvrševanjem predpisov,
- spoštovanje načel pravne države
ter sodeloval pri aktivnostih v zvezi s pripravo reorganizacij občin in uvajanjem lokalne samouprave.
PROGRAM DELA
SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE LITIJA ZA LETO 1993
Program Sklada stavbnih zemljišč občine Litija za leto 1993 (v nadaljevanju program sklada za leto 1993) je UO sklada sprejel v mesecu maju, zbori občinske skupščine pa so ga potrdili prvega aprila 1993.
Ker v času izdelave predloga programa 1993 sklad ni razpolagal s potrebno tehnično dokumentacijo za natančnejšo določitev investicijskih vrednosti, so lc-te ocenjene. Realizirane vrednosti v letu 1993 bodo zato v večini primerov odstopale od planiranih vrednosti.
V nadaljevanju so naštete planirane naloge sklada stavbnih zemljišč in naloge, ki se bodo finacirale iz sredstev nadomestila, ki po novem odloku pripada krajevnim skupnostim. Zaradi tega je tudi pregled nalog razdeljen v devet delov in sicer:
I. PRENESENE ZAČETE IN NEDOKONČANE NALOGE IZ LETA 1992
1. Načrti ureditve Šmartna
Načrti so bili naročeni v letu 1992. Osnutek načrta je bil že v javni razpravi, vendar seje ta zavlekla v leto 1993 predvsem zaradi usklajevanja tras obvoznic regionalnih cest v Šmartncm.
2. Spremembe in dopolnitve UN Kresnice Spremembe in dopolnitve so bile naročene že v letu 1992.
Izdelovalec je osnutek izdelal šele v januarju 1993, zato se celotna naloga prenaša v leto 1993.
3. Rekonstrukcija Predilniške in Topilniške ulice Izvajalec je z deli pričel koncem leta 1992, tako da bodo
celotna dela po pogodbi obračunana v letu 1993. Dela so bila oddana brez asfalterskih del.
4. Rekonstrukcija cest na Graški Dobravi
Dela so se pričela v letu 1992, ko smo dokončali dela na Kidričevi cesti. KS Litija levi breg in krajani Graške Dobrave so sodelovali pri pripravi spodnjega ustroja. Pogodba z izvajalcem obsega zemeljska dela za pripravo cest za asfaltiranje. V pogodbi so naslednji odseki cest: Bric - Hribar, Križišče Zaje do Brica in do Robenika, cesta do rezervoarja na Svibnu in Čarman. V pogodbi niso vključeni asfalti.
5. Izgradnja opornega zidu in tribun nad nogometnim igriščem
Dela so se pričela koncem leta 1992 in bodo obračunana v letu 1993 in so v celoti plačana. Pri teh delih so se pojavila velika dodatna dela zaradi nestabilnosti brezine. Geolog je zahteval izgradnjo nosilnega opornega zidu na celotni dolžini tribun, kar po predračunu znaša 2.200.000,00 SIT. Za dokončno ureditev bi bilo potrebno zgraditi še cca 50 m opornega zidu in prav toliko tribun.
6. Ureditev zunanje okolice OŠ Litija
Dela so se izvajala koncem leta 1992 in so obračunana in plačana v letu 1993. Pri izvajanju so se pokazale potrebe po dodatnih delih predvsem na ureditvi pločnika ob OŠ in zunanje ureditve med OŠ in pločnikom, kjer stoji Levstikov spomenik.
7. Priprava za asfaltiranje in odmero cest v občini Litija Priprava cest za asfaltiranje se plačuje iz sredstev, zbranih po
pogodbah občanov za sofinanciranje lokalnih in krajevnih cest. Dela v višini 7.000.000,00 SIT so bila izvedena v letu 1992, od tega pa 1.187.660,00 SIT obračunano in plačano v letu 1993. Občina Litija je obvezna po zakonu urediti zemljiškoknjižne zadeve v zvezi z rekonstruiranimi mestnimi ulicami in lokalnimi ter krajevnimi cestami, zato mora občina najprej odmeriti rekonstruirane ceste.
8. Ureditev Kidričeve ceste
Ureditev Kidričeve ceste zajema le obračunana in plačana dela v letu 1993, ki so bila izvedena v letu 1992.
9. Ureditev ceste za Pungrt
Ureditvena dela na cesti za Pungrt so se zavlekla v leto 1993 zaradi nujne a neplanirane zamenjave vodovodnih cevi. Pri delih so se s strani KS in občanov pojavile potrebe po dodatnih delih ureditve pešpoti na Cerkovnik, ureditve okolice kapele in parkirišč na Pungilu.
10. Sanacija opornega zidu pri Sladic in
11. Ureditev parkirišča in fontane pri športni dvorani Nalogi obsegata le plačane obveznosti po dokončnem
obračunu po sklenjenih pogodbah iz leta 1992.
II. INVESTICIJE PO PROGRAMU SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Pri planiranju teh investicij smo upoštevali vse navedene potrebe po dodatnih in asfalterskih delih, ki so potrebna za dokončanje začetih investicij.
Planirane so naslednje naloge:
1. Izgradnja parkirišča pri IUV v Šmartnem
Naloga se v celoti prenaša iz plana 1992 v leto 1993, ker še ni bila podpisana pogodba s strani IUV.
2. Rekonstrukcija ceste in izgradnja pločnika od OŠ Šmartno do Kr/.narja
Naloga je v celoli prenesena iz plana 1992, ker je Republiška uprava za ceste dala pripombe na projekt izgradnje pločnika in terjala izdelavo dodatnih projektov za uskladitev gradnje pločni-
ka s preplastitvijo ceste.
3. Dokončanje Trga na Stavbah
Naloga se nadaljuje iz leta 1992 in obsega: ureditev dostopa do objektov Trg na Stavbah 4 in 6, odvodnjavanje parkirišča pred SDK-jcm in trgovino, izgradnja stopnic iz križišča na levem bregu mostu do parkirišča pod nadvozom, ureditev dostopa pri garažah in asfaltiranje makadamskih površin na Trgu na Stavbah.
4. Dokončanje zunanje ureditve OŠ Litija
Naloga obsega že omenjena dela na ureditvi pločnika od vrtca Najdihojca do križišča pri OŠ Litija in zunanja ureditev površin med pločnikom in šolo, kjer stoji Levstikov spomenik in ureditev površine med cesto Mire Pregljeve in domačijo Tičar.
5. Izvedbeni projekt za tržnico
Naloga je nadaljevanje priprav na gradnjo tržnice na Valvasorjevem trgu.
6. Zunanja ureditev OŠ Gradec
Naloga obsega ureditev in asfaltiranje dostopnih peš poti do OŠ in ureditev površin med potmi in objektom OŠ.
7. Sofinanciranje komunalne deponije in širitev odvoza odpadkov v občini Litija
Naloga je skupna za vse KS, katere cilj je izgradnja deponije in vključitev čimvečjega procenta gospodinjstev v občini Litija v organizirano ravnanje z odpadki.
8. Asfaltiranje platoja za tržnico
Naloga obsega le delno ureditev bodoče tržnice, ki bo omogočila prestavitev prodaje zelenjave izpred cerkve na Valvasorjevem trgu v Litiji.
9. Sofinanciranje rekonstrukcije dela ceste Pasjek -Polšnik
Naloga predstavlja porabo sredstev nadomestila, zbranega v izven mestnih krajevnih skupnostih za eno nalogo. To je hkrati v letu 1993 edina možnost delnega financiranja iz sredstev, zbranih v občini Litija, saj tudi v proračunu občine ni za ta namen planiranih sredstev. Občina mora zagotoviti lasten delež, če želi pridobiti finančna sredstva za razvoj demografsko ogroženih območij za to cesto.
10. Ureditev križišča M 10-9 z ulico Mire Pregljeve Naloga obsega izgradnjo voznega pasu za zavijanje na levo,
zaradi planirane gradnje parkirišč med cesto in Savo.
11. Javna razsvetljava za naselje Ponovite
Naloga je planirana kot renta za obstoječe odlagališče odpadkov na Širjavi, kar terja KS Sava.
12. Idejni projekti za čistilno napravo in kanalizacijo v Jevnici
To je naloga, ki jo bo Sklad sofinanciral kot eno skupnih nalog nemestnih KS do ene polovice investicijskih vlaganj.
III. INVESTICIJE V KS LITIJA DESNI BREG
Za 50 % zbranih sredstev nadomestila v KS Litija desni breg so planirane naslednje naloge:
1. Izgradnja kanalizacije in ceste na Ježo
Naloga obsega: prestavitev ceste in izgradnjo kanalizacije od Ježe do Rozmanovega trga. Cesto je nujno zgraditi po novi trasi zaradi nasipa, v katerega bo vgrajena kanalizacija, ki bi biki sicer nad obstoječem terenom.
2. Asfaltiranje cest na Grbinu
Naloga obsega zemeljska dela za pripravo makadamskih mestnih ulic za asfaltiranje. Urejena bosta odseka: Pestotnik Medved in Grbinska cesta - Jančar.
3. Priprava investicije ureditve peš cone Valvasorjev trg Naloga obsega izdelavo izvedbene tehnične dokumentacije.
4. Ureditev spominskega znamenja v Podkraju Naloga obsega gradbena dela za obnovitev znamenja
5. Ureditev vodnjaka
Naloga obsega gradbena dela za ureditev vodnjaka, da bo možen za nemoten pristop do vode.
6. Parkirišče pri Centromerkurju
Naloga obsega asfaltiranje parkirne površine med ulico Mire Pregljeve in blagovnico Centromcrkur.
7. Umiritev prometa v Litiji desni breg
Naloga obsega izgradnjo "ležečih policajev" in postavilev ustrezne prometne signalizacije.
8. Druge naloge po planu KS Litija desni breg
Naloge so planirane v skupnem znesku, za katerega bo program določila sama KS.
IV. INVESTICIJE V KS LITIJA LEVI BREG
Za 50% zbranih sredstev nadomestila v KS Litija levi breg so planirane naslednje naloge:
1. Dokončanje Predilniške in Topilniške ulice
Naloga obsega: obnovo vodovoda na trasi cest, asfaltiranje povezavne poti med Predilniško ulico in ulico Dušana Kvedra, dostopne ceste proti Hauptmanu, dodatna dela zaradi opornih zidov in asfaltiranje pripravljenih površin.
2. Dokončanje cest na Graški Dobravi
Naloga obsega asfaltiranje cest na Graški Dobravi, ki so bile v makedamu pripravljene delno v letu 1992, delno pa v letu 1993. Asfaltirani bodo našteti odseki v točki 1/4.
3. Sanacija ceste nad nogometnim igriščem
Naloga obsega nujno izgradnjo opornega zidu na celotnem odseku ceste nad nogometnim igriščem in ureditev tribun, kar bo omogočilo ureditev ceste do Praprošč.
4. Umiritev prometa v Litiji levi breg
Naloga obsega izgradnjo "ležečih policajev" in postavitev ustrezne prometne signalizacije za umiritev prometa.
5. Druge naloge po planu KS Litija levi breg
Naloge so planirane v skupnem znesku, za katerega bo program določila sama KS.
V. INVESTICIJE V KS ŠMARTNO
Za 50 % zbranih sredstev nadomestila v KS Šmartno so planirane naslednje naloge:
1. Dokončanje ceste na Pungrt in peš poti v Cerkovnik
Naloga obsega: zamenjavo vodovoda, ureditev okolice kapele, rušenje pomožnega objekta, ureditev peš poti do Cerkovnika, ureditev parkirišč na Pungrtu in asfaltiranje ceste, parkirišč in peš poti.
2. Asfaltiranje ceste ob Zadružnem domu
Naloga obsega izdelavo projekta zunanje ureditve Zadružnega doma, izgradnjo ceste in ureditev površin med cesto in Zadružnim domom.
3. Asfaltiranje ceste od Brica do Žusta
Naloga obsega pripravo obstoječe makedamske ceste za asfaltiranje, zamenjava vodovoda in asfaltiranje.
4. Umiritev prometa v Šmartnem
Naloga obsega izgradnjo "ležečih policajev" in postavitev ustrezne prometne signalizacije za umiritev prometa.
5. Druge naloge po planu KS Šmartno
Naloge so planirane v skupnem znesku, za katerega bo program določila sama KS.
VI. VLAGANJA V PRIDOBITEV
IN PRIPRAVO STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1. Stroški cenitev in odškodnin za nepremičnine
Naloga obsega planirane izdatke za pridobitev stavbnega zemljišča za gradnjo mrliške vežice v Kresnicah, odkup ponujenih stavbnih zemljišč, odkup zemljišč za-tržnico v Litiji in priprava za odkup gospodarskega poslopja Vovk.
VII. KREDITNE OBVEZNNOSTI
1. Odplačilo glavnice
Naloga obsega odplačilo glavnice kredita za asfaltiranje cest na Graški Dobravi po anuitetnem načrtu.
2. Plačilo obresti
Naloga obsega plačilo rednih in interkalarnih obresti za najeti kredit za asfaltiranje cest na Graški Dobravi.
VIII. STROŠKI POSLOVANJA SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Ti stroški obsegajo stroške SDK, sejnin, nabavo računalniške opreme za Sklad stavbnih zemljišč, stroške reprezentance, plačilo delavca po pogodbi za pripravo podatkovne baze za odmero nadomestila in drugi manjši stroški poslovanja.
IX. SREDSTVA ZA NAKAZILO 50 % ZBRANEGA NADOMESTILA PO KS
S planom sklada so planirani tudi ocenjeni zneski, ki predstavljajo polovico zbranega nadomestila po KS in bodo nakazana posameznim krajevnim skupnostim v višini 50 % realizacije nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; s temi sredstvi bodo razpolagale KS same. Nakazila sredstev v KS bodo izvedena skladno z dinamiko prilivov nadomestila, kar pomeni, da lahko KS na prvo akontacijo sredstev računajo nekje v mesecu juliju 1993. Zneski po posameznih KS bodo različni in odvisni predvsem od števila stanovanjskih objektov in poslovnih prostorov in od rednega plačevanja zavezancev.
Za polovico zbranih sredstev nadomestila v KS Litija desni breg, KS Litija levi breg in KS Šmartno je izdelan predlog plana, ki ga morajo KS še obravnavati in zanje ni obvezujoč. Naštele KS lahko posamezne naloge izločijo in planirajo druge, vendar izločene naloge ne morejo biti predmet skupnega programa sklada za leto 1993.
Ker gre pri porabi teh sredstev za zahtevna investicijska dela, bodo za planirane naloge po posameznih KS, investicijske posle opravljali občinski upravni organi, ki opravljajo strokovna, finančna in administrativna dela za Sklad. Za posamezne investicije bodo sklenjene tripartitne pogodbe med Skladom, KS in izbranim izvajalcem del, ki ga sprejme UO Sklada na predlog komisije za odpiranje ponudb, katere predsednik ali član bo predstavnik KS, ki ga določi svet KS.
Marjan Mali
PROGRAM IZDELAVE IN SPREJEMANJA PROSTORSKO IZVEDBENIH
AKTOV V LETU 1993
I. PROSTORSKO IZVEDBENI AKTI, KI SO V POSTOPKU IZDELAVE IN SPREJEMANJA
1. Načrti urejanja centralnega dela naselja Šmartno:
Dopolnjeni osnutek je pripravljen, zaprošena so soglasja, po pridobitvi in eventuelnih popravkih ga bo obravnaval IS in posredoval Skupščini v obravnavo in sprejem (2 fazni postopek sprejemanja).
(glavni zadržek: pozitivna soglasja vseh soglasodajalcev
2. Ureditveni načrt Gabrovka; izdelan je osnutek, po obravnavi v Krajevni skupnosti in na strokovni komisiji ga bo obravnaval IS in sprejel sklep o enomesečni javni razgrnitvi.
3. Ureditveni načrt Vače; v pripravi je izdelava osnutka; manjkajo še nekateri predhodni pogoji soglasodajalcev; idejni projekti Vaškega trga so v končni izdelavi (arhitektura je narejena, pripravljajo se popisi in načrti nizkogradnje).
4. PUP za občino Litija; zbrani so vsi predhodni pogoji soglasodajalcev, razen ELES (Elektro Slovenija) še ni posredoval podatkov o priključkih Savskih hidroelektrarn na daljnovodno omrežje (2x110 kV daljnovod Trbovlje - Beričevo), ker se je na našo zahtevo stari koridor daljnovoda prestavil iz Praprošč v Konjsko dolino.
5. Ureditveni načrt Javorje; manjkajo še nekateri predhodni pogoji soglasodajalcev, osnutek odloka je v pripravi, ravno tako kartografski del; po pridobitvi vseh pogojev, bo organiziran sestanek v krajevni skupnosti; osnutek bo obravnavala strokovna Komisija izvršnega sveta; nato bo pripravljen sklep o javni razgrnitvi.
6. Idejni projekti ureditve Valvasorjevega trga; z župnikom je treba uskladiti zasnovo prizidka k cerkvi sv. Miklavža, izdeluje se arhitektonska zasnova trga, tržnice in parkirišč; Komunalno stanovanjsko podjetje predlaga zamenjavo vodovodnih in kanalizacijskih primarnih vodov v centru, zato izdelovalec načrtov izdeluje tudi ta predlog (dodaten posnetek oz. preverka podzemnega katastra: vodovod, kanalizacija).
7. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za Kresnice; Zaključena je javna obravnava oz. razgrnitev; pripombe so bile
posredovane izdelovalcu naloge, da jih strokovno prouči; po obravnavi na strokovni komisiji IS bo dopolnjeni osnutek obravnaval Izvršni svet občine Litija in ga posredoval v skupščino.
8. Lokacijski načrt za deponijo odpadkov Svibno in Pogonik; Pridobljeni so predhodni pogoji za lokacijo Svibno in že nekateri
za lokacijo Pogonik; po pridobitvi vseh pogojev soglasodajalcev se bo treba odločiti za eno ali drugo lokacijo in pripraviti geodetske podlage za izdelavo lokacijskega načrta.
II. PROSTORSKO IZVEDBENI AKTI, KATERIH IZDELAVA IN POSTOPKI SPREJEMANJA BODO PRIČETI V LETU 1993
1. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Litija;
Predlagane bodo manjše spremembe razširitev območij zazidave ter vključitev že obstoječih objektov v območja zazidave, kjer so zaradi pomanjkljivih grafičnih podlag pomotoma ostale v območjih zaščitenih kmetijskih zemljišč.
Spremembe bodo predvidoma v javni razgrnitvi v mesecu juniju. Zaradi tega pozivamo vse tiste, ki se prijavljajo za novogradnjo objektov, da se pravočasno informirajo na oddelku za urejanje prostora o možnosti njihove gradnje. Tako bodo v mejnih primerih lahko pravočasno podali ponudbo za spremembo dolgoročnega plana v smislu možnosti izgradnje njihovega objekta. Pri tem je potrebno poudarili, da vseh pobud ne bo možno upoštevati, večino primerov pa je ob spremembah dolgoročnega plana možno upoštevati.
2. Ureditveni načrt gradu Bogenšperk; ta načrt naj bi zajemal področje gradu Bogenšperk in njegovo najbližnjo okolico. S tem načrtom želimo opredeliti vse možne in potrebne posege v prostor, da bi bil razvoj gradu in dejavnosti okoli njega nemoten.
3. Zazidalni načrt za področje Praprešč; s tem načrtom bodo predvideni možni posegi v prostor na območju vzhodno od Prečne ulice do pobočja Svibna in od Bobeka do Čarmana.
4. Ureditveni načrt za naselje Dole; ta načrt bo povzel obstoječe stanje naselja Dole in predvidel nadaljnje možne posege v prostor. Pobudo za izdelavo načrta je dala KS Dole z namenom, da se proste površine v naselju in bližnji okolici namensko opredelijo.
5. Ureditveni načrt naselja Jevnica; ta načrt bo povzel obstoječe stanje naselja Jevnica in predvidel nadalnje možne posege v prostor. Pobudo za izdelavo načrta je dala KS Jevnica z namenom, da se proste površine v naselju in bližnji okolici namensko opredelijo.
6. Načrt ureditve naselja Konjščica; načrt bo namensko opredelil površine in možne posege v prostor z omejitvami, ki naj bi zagotovile krajinske kvalitete omenjenega območja.
7. Lokacijske načrte za obvoznice v Litiji in Šmartnem; z izdelavo teh načrtov želimo pospešiti priprave na izgradnjo načrtovanih obvoznic, katerih investitor bo Republiška uprava za ceste.
Marjan Mali
NACRTI IN TEŽAVE ČEBELARSKEGA DRUŠTVA LITIJA
Čebelarsko društvo Litija je eno najstarejših in najštevilčnejših v občini. Trenutno je včlanjenih 81 čebelarjev, ki čebelarijo z okrog 1200 čebelnimi družinami, precej je pa še "divjih" čebelarjev, ki iz različnih vzrokov niso člani društva.
Po letošnjem občnem zboru prenovljeno in osveženo vodstvo društva se je z novim zagonom lotilo starih in novih nalog in z njimi povezanih problemov. Zavedamo se, da je slovensko čebelarstvo ponovno na prelomu, ki so ga povzročili nastop demokracije in z njo povezane spremembe, odcepitev Slovenije in s tem zmanjšan trg s čebelnimi pridelki in otežen prevoz čebel na paše sosednjih republik, novi čebelji zajedalci in zmanjšana odpornost čebel zaradi onesnaževanja narave in uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu in drugo. Zaradi teh novih okoliščin moramo biti čebelarji budnejši, za manjši ali enak pridelek moramo ob precej višjih stroških več delati, medu pa prodamo vse manj in po vedno nižjih cenah, saj tudi naše kupce pesti enako pomanjkanje kot nas, da si marsikdo ne more več privoščiti teh zdravih darov naših čebel. V litijski občini pa smo še posebej prizadeti zaradi odmiranja kostanja in težav s prevaževalci iz drugih občin, ki vozijo svoje čebele na našo znano in do sedaj razmeroma zanesljivo kostanjevo pašo.
Ob teh težavah je med našimi čebelarji le dozorelo spoznanje, da se ob razreševanju teh težav lahko zanesemo le sami nase, in resno delamo ter se šele nato obrnemo po pomoč
drugam, če drugače ne gre. Tako smo sestavili program našega dela, in na prva mesta postavili naslednje tri naloge: -izobraževanje (strokovna predavanja, ekskurzije, nabava strokovne literature in pripomočkov, prikazi novih načinov čebelarjenja in njihovih rezultatov), - uvajanje novih tehnologij čebelarjenja (zaklade, trietažni in nakladni panji) in -trženje čebeljih pridelkov. Tako bomo imeli manj težav, večje in boljše pridelke ter te sami neposredno prodali našim strankam po ceni, ki bo v zadovoljstvo vseh.
Ob teh treh, pretežno novih nalogah in ob obilici starih nalog ter ob precejšnjih stroških za najem prostorov, za društveni čebeljak in tekoče delo, smo, kot povsod, trčili na pomanjkanje sredstev. Društvo pa svojih virov sredstev razen skromnih 500 tolarjev društvene članarine nima. Tako smo se po zgledu nekaterih sosednjih društev, predvsem zglednega Trebanjskega, obrnili po pomoč k občinskemu proračunu. Ker smo dokazali, da je čebelarstvo del kmetijstva in da tudi služi predvsem njemu, smo z uspehom dobili enega našega
predstavnika v Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri IS SO Litija, vendar problem sredstev še ni rešen. Zato smo v svojo sredo povabili tudi našega župana, g. Mirka Kapljo, ki se je vabilu rad odzval in dal našemu delu vso podporo, tako moralno kot tudi drugačno. On sam, kot nekateri drugi člani upravnega odbora, so po sestanku dejali, da že dolgo niso sedeli na tako prijetnem in uspešnem srečanju. Z resničnim delom in dobro voljo se uredi marsikaj!
Čebelarsko društvo Litija
Lep in donosen čebelnjak na skoraj idealni legi, last odličnega čebelarja in sadjarja Martina Blažiča med vinogradi, ribezom in cvetjem Moravske gore. Ob strokovnem škropljenju so si tudi sadjar, vinogradnik in čebelar zavezniki, ne sovražniki.
EKOLOŠKI DAN
PUSTIMO ZEMLJO ŽIVETI
Konec marca smo se učenci in učitelji spoprijeli z drugo projektno nalogo: tema je bila tokrat ekologija. Delo je potekalo v desetih skupinah. Vsebine, ki so bile predmet naših razgovorov in našega dela, pa so bile naslednje:
1. skupina: DIVJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV
2. skupina: PREHRANA - NAŠA (NE) ZDRAVA HRANA
3. skupina: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU V ZDRAVEM
OKOLJU
4. skupina: UPORABA SEKUNDARNIH SUROVIN
5. skupina: ALTERNATIVNI ENERGIJSKI VIRI
6. skupina: ŽIVLJENJE NA TRAVNIKU SE PREBUJA
7. skupina: ZDRAVO ŽIVLJENJE V EKOLOŠKO ČISTEM
OKOLJU
8. skupina: PROMET IN EKOLOGIJA
9. skupina: ZDRAVO ŽIVLJENJE V UČILNICI
10. skupina: ZA ČISTEJŠO ZEMLJO S SVINČNIKOM V ROKI
Sobota, 3. april, je bila organizirana kot ekološki dan. Lc-tcga si seveda ni mogoče predstavljati brez dela v naravi oz. za čisto naravo in okolje. Prvi dve uri smo vsi učenci in učitelji namenili urejanju šolske okolice. Zasadili smo gredice, posadili nekaj novih drevesc, obrezali živo mejo, pobrali vse papirčke in druge smeti ter jih sortirali, pograbili zelenice, pometli parkirišče, igrišče...
Naslednje tri ure pa je delo potekalo v okvira skupin v učilnicah. Nastajali so plakati, različni zapisi, intervjuji, ankete, zemljevid divjih odlagališč v naši KS, načrt trim steze. Novinarska skupina je ob ekološkem dnevu izdala bilten o delu posameznih skupin z naslovom PUSTIMO ZEMLJO ŽIVETI. Zaključili smo ob 12.30, ko smo si v telovadnici ogledali poligon, ki so ga postavili učenci skupine "Zdrav duh v zdravem telesu v zdravem okolju". Ogledali smo si razstavo izdelkov, ki so nastajali dopoldne, zapeli pa smo tudi našo "ekološko himno", ki jo je na znano melodijo sestavila naša učenka namenoma za naš ekološki dan.
In naše misli? Vsi smo bili zelo zaposleni, naredili smo nekaj za naše lepše okolje, izvedeli marsikaj novega in ugotovili, da lahko tudi mi naredimo mnogo, da bo Zemlja živela še naprej. Upamo, da smo vzpodbudili tudi drage.
Anica Resnik
Ob našem ekološkem dnevu je naš pesnik Marko napisal tudi pesem z naslovom Balada.
BALADA
Ljudje, otroci moji!
Živali, rastline so vaši bratje!
A jaz sem priča krutim pomorom.
Moje reke ste zastrupili,
njihove prebivalce v imenu napredka pobili.
Kaj ne slišite ječanja mojih, vaših gora, mojega, vašega zraka? Kaj ne vidite kislih solza skupnega neba, kaj ne slišite oslabelih klicev mojega plašča, kjer luknja ozonska
spušča name in na vas žarčenja demonska? Ne,
lažete sami sebi; pravite;
to so le sanje, more! In z dvojno ihto uresničujete svoje želje nore.
Legla bom v krsto temnih stoletij in kot kraljica brez plašča bom zaprla od dima pekoče oči.
Toda vedite, ljudje,
to bo moj in vaš grob,
z menoj boste umrli vi vsi,
kar pripravite se na skupni pokop!
Marko Plantan
GEOLOGIJA VAC IN OKOLICE
Vače so znane predvsem po svojem arheološkem bogastvu, saj sodijo med najbogatejša slovenska in celo vzhodnoalpska prazgodovinska najdišča. Zaradi lepega razgleda, bližine GEOSS-a, številnih sprehajalnih poti in dobrih prometnih zvez, so Vače privlačna turistična točka. Manj pa je znano, da ležijo Vače z okolico na zelo pestri geološki podlagi. Posledice te pestrosti se odražajo na površini predvsem v reliefu ter različni vegetaciji, kije odvisna od podlage. Številni manjši izvirčki so prav tako dokaz za spremembo v litologiji. Poglejmo si vzroke, ki so pripeljali ta del ozemlja do današnje podobe.
Najstarejši skladi so zgor-   sem plitvovodni karbonatni
njekarbonske in permijske starosti. To so predvsem temno sivi kremenovi peščenjaki in skoraj črni skrilavi glinovci, ki na površini zelo hitro preperc-vajo in postanejo svetlo rjave barve. V drobnozmatih peščenjakih in meljevcih je marsikje v manjših ali večjih količinah prisotna sij uda, ki daje kamnini biserni sijaj. Ti sedimenti so nastajali na obsežnem deltnem območju, kjer so kopenske vode ob stiku s takratnim morjem odlagale peščen, nekoliko dlje, kot seje zmanjšala hitrost loka, pa še glinen material.
Do konca srednjega triasa imamo na tem območju stra-tigrafsko praznino, nakar se je v Zunanjih Dinaridih (sem spada tudi to področje) izoblikovala karbonatna platfonna, na kateri so sc skozi celotni zgornji trias in spodnjo juro odlagali predv-
sedimenti (dolomiti, apnenci).
Tako je nastala debela skladovnica zgornjetriasne-ga svetlo sivega dolomita, ki sc nahaja nad Vačami, na širšem območju Mačkovca in Slemška ter južno in jugovzhodno od Vač. Dokaz za plilvovodno sedimentaci-jo so stromatolitni horizonti (posledica delovanja mo-drozclcnih cepljivk, ki za svoj obstoj potrebujejo sončno svetlobo) ter izsušit-venc razpoke, kar pomeni, daje sediment, še prednoje okamencl, zaradi plimovanja večkrat prešel nad morsko gladino.
V vrhnjem delu zgornjega triasa (norij, retij) so ponekod iz karbonatnega blata namesto dolomita nastajali svetlo sivi mikritni apnenci s slabo izraženo plastovito-stjo. Nahajajo sc na območju Slivnc ter v bližini Klcnika, kjer so lepo opazni
SISTEM	STOPNJA	STAROST (PRED MILIJONI LET)
		
KVARTAR		1.6-0
TERCIAR	PLIOCEN	5.4-1.6
	MIOCEN	23-5.4
	OLIGOCEN	35-23
	EOCEN	57-35
	PALEOCEN	66-57
KREDA	ZG.	100-66
	S P.	136-100
JURA	MALM	149-136
	DOGGER	179-149
	LIAS	210-179
TRIAS	RETIJ	217-210
	NORIJ	225-217
	KARNIJ	231-225
	LADINIJ	236-231
	ANIZIJ	240-236
	SKITU	250-240
PERMU		286-250
KARBON	ZG.	296-286
Obdobja, iz katerih nastopajo kamnine na vaškem območju, so tiskana poudarjeno.		
kraški pojavi (Bukovšca). Od makrolbsilov so prisotne maloštevilne mcgalodontid-ne školjke, ki v izjemnih primerih dosežejo velikost do dvajset centimetrov. Globina morja, v katerem so sc odlagali tovrstni sedimenti, ponavadi ni presegla deset metrov, na kar nas opozarjajo stromatoliti in izsušitvenc razpoke.
Scdcmcntacija sc je iz zgornjega triasa nemoteno nadaljevala v spodnjo juro (lias). Morje sc je nekoliko poglobilo, saj nikjer več nc najdemo izsušitvenih razpok. Pričnejo sc pojavljati svetlo sivi oolitni apnenci, ki so dokaz za zelo toplo podnebje, saj nastajajo v morju, ki ima temperaturo nad trideset stopinj celzija. Ooliti so opazni že s prostim očesom. To so milimc-terske svetle kalcitne kroglice v nekoliko temnejši osnovi. Nastajali so v plitvem razburkanem morju, kjer so se okoli drobnih lebdečih zrn koncentrično odlagali kalcitni kristalčki. Ko je postalo zrno pretežko za premikanje, se je odložilo in rast je prenehala. Liasne kamnine se nahajajo južno od Klenika (Grič, Praprotnica) ter v ozkem pasu nad Vačami, kjer je bila najdena korala iz vrste Stylophyllop-sis tcrqucmi, ki predstavlja edino tovrstno najdbo v Sloveniji.
Na koncu liasa seje ozemlje počasi dvignilo nad morsko gladino, tako da je bila sedimentacija prekinjena. Pričelo je zakrascvanje.
V spodnji kredi je ozemlje ponovno prišlo pod morsko gladino. Odlagali so se temno sivi apnenci s številnimi fosilnimi ostanki, kot so školjke, polži, morske gobe, iglokožci, lbraminifcre, briozoji in korale. Sledili so zgornjekredni svetlo sivi apnenci s številnimi rudistnimi školjkami. Vendar pa danes teh skladov nc moremo nikjer opazovati na površju, kajti proti koncu zgornje krede je zaradi močne tekto-nike pričela razpadati karbonatna platfonna, tako da se je del morskega dna po-grcznil in nastali so podvodni jarki. Tako so bili potopljeni zakraseli liasni apnenci, na katere so sc s podvodnimi   plazovi pričeli
GEOLOŠKA KARTA
o
0,5
A km
miocen
normalna geološka meja nariv
prelom- prelomna geološka meja
odlagati klastiti. Razlomljc-ni sedimenti, ki so se kopičili na robovih jarkov, so zaradi teže občasno zdrsnili v globino. Ob vsakem takšnem dogodku so sc najprej usedale grobe breče, s tudi do nekaj metrov velikimi bloki, nato pa vse bolj drobni kosi, ki preidejo v apnenčev peščenjak in na koncu v lapor. Debelina teh sc-dimentov jc približno štiristo metrov. Na koncu krede seje ozemlje umirilo in morje seje za daljši čas umaknilo.
Do ponovne manjše transgresije jc prišlo v oligocc-nu. Takrat so bili na površini predvsem zgomjetriasni in liasni apnenci. Tako imamo iz lega obdobja v liasnih apnencih nad Vačami ohranjen izjemno redek primer nekdanje morske obale, kije potekala proti Klcniku v smeri vzhod - zahod. Dokaz za to
so sledovi kamnovrtnih školjk, katere so živele ob obalah takratnega morja in za svoja bivališča vrtale rove v kamnito obalo starejših kamnin. Scdimcntirali so se različni klastiti, kot so: breče, konglomerati, peščenjaki in razne gline, ki predstavljajo za vodo nepropustno podlago in povzročajo v okolici Vač številne manjše izvire. Material so prinašale reke iz okoljnih dvignjenih delov. V drob-nejših konglomeratih so prisotne tudi razne školjke, kot so ostrige, velike do petnajst centimclrov.
Najmlajše kamnine na tem območju so miocenske starosti in so prisotne na majhnem območju v središču Vač. To so svetli apnenčevi peščenjaki s posameznimi zrni prozornega kremena. V njih jc polno drobnih ra-zlomljcnih školjčnih lupin,
kar govori o močnem valovanju.
Na koncu miocena ter v sredini pliocena so ponovno oživele tektonske sile, ki so povzročile narivanja in razkosanje ozemlja, tako da imamo danes zelo zapleteno zgradbo. Za primer lahko vzameno severozahodni del ozemlja, kjer so starejši zgomjetriasni dolomiti na-rinjeni na mlajše liasne in zgomjekredne sedimente, kakor tudi permijske luske skrilavega glinovca na območju Slivne in v bližini Vač, katere je tektonika odtrgala iz podlage in vgnetla med mlajše sedimente.
Dokončno so zunanje sile (erozija) preoblikovale površje v pleistocenu, v obdobju ledenih dob in ga v manjši meri preoblikujejo še danes.
Blaž Zamik
V SPOMIN
KLAVDIJI
Polna volje po življenju si bila
in še v nadalje upala,
da ti sreča bo naklonjena.
Ker si dobro se učila,
slabšim si pomoč delila.
Ob klavirju si se tolažila,
za trenutek vse hudo pozabila.
Do zadnjega vse moči za šolo si vložila,
z upanjem, da se med nas boš vrnila.
Če bi čarobno palico imeli,
bi ti bolezen odvzeli.
Sošolke in sošolci 7. c razreda OŠ Šmartno
Pa bo pomlad prišla z oblaki šumečimi, pa bo pomlad prišla z rožami rdečimi, s tistimi rosnimi mladimi rožami... 0, kak se po rožah toži mi!
(Minatti)
ZAHVALA
Oh boleči izgubi drage hčerke in sestre
KLAVDIJE RESNIK
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Klinike za hematologijo in ontologijo na Vrazovem trgu v Ljubljani, ki je storilo vse, da bi KJavdijo ohranilo pri življenju. Hvaležni smo tudi sodelavcem in sodelavkam Usnjame Šmartno in vsem Klavdijinim vrstnikom ter prijateljem, ki sle počastili njen spomin.
Hvala vsem, ki ste poskrbeli za veličastno slovo; posebno razredničarki, sošolcem, učencem in kolektivu Osnovne šole Šmartno, vsem štirim šolskim in cerkvenim pevskim zborom, govornikom, duhovnikom za spremstvo, zlasti še g. župniku za pogrebni obred in tolažilne besede, Mateji in trobentaču za zaigrane melodije, gasilcem ter mladini za častno spremstvo in pogrebcem.
Iskreno smo hvaležni Anžurjevim za vsestransko pomoč ter vsem neimenovanim, ki ste nam v času Klavdijine bolezni in slovesa stali ob strani.
Žalujoči: mami, ali in sestra Renata
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče in brat
DRAGO KOKOVICA
iz Zavrstnika
Ob njegovi nenadomestljivi izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste s sočutjem in pomočjo poskušali olajšati bridkost slovesa. Hvaležni smo OD Zavrstnik, sosedom, vaščanom, sodelavcem, sošolcem in znancem. Zasavskim rogistom, pevcem iz Smartna, govornikom ter g. župniku za poslovnimi obred.
Hvala vsem za vence in cvetje, sočutje in poslednje slovo.
Žalujoči: žena Milka, sinovi Marko, Robert in Drago ter sestre z družinami
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega ata
JOŽETA DRAGARJA st.
iz Selšeka
se iskreno Zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrekli sožalje in nam darovali cvetje ter sveče.
Zahvaljujemo še obema duhovnikoma za opravljen obred, g. Zavrlu za poslovilne besede in cerkvenemu pevskemu zboru iz Smartna za žalostin-ke.
Prisrčna hvala vsem. ki ste ga številno pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti drage tete in sestre
JOŽEFE SONČAR
iz Velikega Vrha 1 pri Litiji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Še posebej se iskreno zahvaljujemo sestram in negovalkam Doma Tišje za skrbno nego, pevcem Lipe Za ganljivo petje in gospodu dekanu za lepo opravljen obred in poslovilne besede.
Žalujoči: nečakinja Majda in ostalo sorodstvo
Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
BENEDIKTA ČEŠKA -BENOTA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom z;i pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Kolšku za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Iskrena hvala pevcem okteta Valvasor in trobentačema godbe Bežigrad za lepo odpete in zaigrane pesmi, govornikoma g. Mirku Plazniku in NK Litija in g. Mirku Kaplji za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tinca in hčerki Marta ter Vlasta z družinama
Kratko bilo tvoje je življenje, odšel si tiho, brez slovesa. Zapustil nas si v lihi bolečini, ne jok, ne solze niso te zbudile.
V SPOMIN
dragemu možu, očku, sinu in bratu
MARTINU BORIŠKU
iz Cerovice 9
6. julija bodo minila 4 leta, odkar te krije črna zemlja. Počivaj v miru!
Vsi tvoji - Iioriškovi
Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje, ogromne bolečine nazadnje si prestala,
zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra
MARIJA DREMELJ
iz Dragovškega 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter sveče in jo spremili v tolikšnem številu na njeni zadnji poti.
Prav tako se lepo zahvaljujemo farnemu župniku za lepo opravljen obred in domačemu cerkvenemu zboru, še posebej pa pevcem iz Smartna za lepo zapete pesmi.
Žalujoči vsi njeni
Bolečina se da skriti,
tudi solza zatajiti,
le tebe, draga mama,
nam nihče ne more več vrniti.
V SPOMIN
MARIJI TOMAŽIN
iz Cerovice
3. junija mineva tri leta, odkar nas je zapustila draga žena in mama. Hvala vsem, ki seje spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Ena sama bridkost in trpljenje tvoje je bilo življenje. Kolikokrat si vzdihoval, potem pa tiho, tiho si zaspal, a v srcih naših za vedno boš ostal.
V SPOMIN
V torek, 4. maja 1993, je umrl v Munchnu
JOŽE KASTELIC
14. 3. 1925 - 4. 5. 1993 rojen v Hrastniku, občasno stanujoč v Litiji
Od njega smo se poslovili na pokopališču v Munchnu. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali.
Žalujoči: žena Fani, družina Kumn, družina Dolanc, brat Miha z ženo Bebo, družina Poglajen in družina Prijatelj
Nisi rekla niti zbogom, niti roke nam podala, neusmiljeno te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, je tudi odšla od nas naša dobra mama, babica in prababica
MARIJA BUČAR
roj. Zupančič iz Reke Gozda 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v trenutkih slovesa. Hvala za izraženo sožalje, za cvetje, sveče in darovane sv. maše. Prisrčna zahvala gospodu dr. Tičarju iz ZD I .itija za dolga leta lajšanja njene težke bolezni ter gospodu župniku Za lepo opravljen obred in ganljive besede slovesa.
Vsem, ki sle jo skupaj z nami pospremili k njenemu zadnjemu počitku -še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, otroci Ciril, Ivan, Francelj, Anica, Marinka in Ivanka z družinami ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN AKADEMIKU DR. FRANCETU BEZLAJU
Aprila letos je umrl v triinosem-deselem letu starosti eden najuglednejših slavistov, jezikoslovec dr. France BEZLAJ.
V Liliji, kjer je bil rojen, in v bližnjem Šmartnem je živel do svojega desetega leta, zalo si ga z vsem spoštovanjem dovoljujemo šleU za svojega rojaka.
Vsi, ki smo ga poznali in imeli to srečo, da smo bili njegovi študentje, se ga s hvaležnostjo in neprikritim ponosom spominjamo. Njegova visoka in sloka postava, prodorni pogled in živahni temperament so vnesli v zahtevni predmet, ki ga je predaval - primerjalno slovansko jezikoslovje, tisto pravšnjo mero zavzetosti, ki je potrebna, da ti stvar priraste k srcu. In to je profesorju Bezlaju zagotovo uspelo.
Spominjam se njegovih predavanj, ki so bila, ne vem več zakaj, ravno ob ponedeljkih ob sedmih zjutraj.
Zimski semester... Vsepovsod še tema, velika predavalnica Filo-zofskefakultete v Ljubljani pa razsvetljena. Kot ura točni profesor Bezlaj s svojim značilnim govorom, podprtim z živahnimi kretnjami, jo je znal še dodatno razsvetliti s svojim notranjim žarom in veliko sugestibilno močio.
Kot uročeni smo spremljali njegova predavanja, skupaj z njim včasih zašli na marsikatera etimološka stranpota in se spet vrnili k primerjalnemu slovanskemu jezikoslovju. Prevzelo nas je njegovo bogato znanje tujih jezikov, saj nam je, začetnikom v stroki, kot za šalo nizal primere iz baltskih, germanskih, romanskih in slovanskih jezikov. Resnično smo ga občudovali in bil je naš vzornik v najžlahtnejšem pomenu besede.
S kakšnim spoštovanjem je govoril o svojem učitelju, znamenitem Franu Ramovšu. Pripovedo-
val nam je, kako mu je malodane na smrtni postelji prisegel, da bo zastavil vse svoje moči za slovenski slovar. No, in slovar je sedaj tu. Prvi dve knjigi sta njegovo avtorsko delo, tretjo in četrto knjigo, ki sta v pripravi, po njegovih zamislih dokončujejo njegovi sodelavci, kijih je kot dober učitelj uspel vzgojiti in odlično usposobili. Tudi to je njegova velika zasluga.
Filozojska fakulteta, natančneje oddelek za slavistiko, brez dr. Be-zlaja ne bo nikoli več listo, kar je bila. Ne v strokovnem pogledu. Življenje teče dalje, široka gre svojo pot in gradi na vedno novih m novih spoznanjih, etimološki slovar dobiva svojo dokončno podobo. Pa vendar.
Nikjer na prostranih hodnikih četrtega nadstropja rte bo več videti drobnega, malce skrivnostnega, zadnje čase nekam v daljavo zazrtega in za spoznanje zastrtega nasmeška profesorja Bezlaja.
Težko bo brez njega in znano Aškerčevo misel iz Čaše nesmrtnosti: V DELIH SVOJIH SAM BOŠ ŽIVEL VEČNO, toliko sprejme le naš razum, srce pa je še dolgo dolgo ne bo moglo doumeti.
Mija BERNIK
IZ MATIČNEGA URADA
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V aprilu 1993 seje na območju občine Litija rodilo 5 otrok: 2 dečka in 3 deklice.
Na gradu Bogenšperk se je poročilo 35 parov, med njimi:
Tomaž Dolar, delavec s Polšnika in Bernardka Mikuž, delavka iz Borovaka pri Podkumu; Marjan Zibert, strojni mizar i/. Konja in Danica Vozelj, delavka iz Široke Seti; Robert Nogra.šek, avtomehanik z Leskovice in Nataša Perine, negovalka z Leskovice pri Šmartnem.
Umrli so: Angela Mcnegalija, 85, Velika Štanga; Marija Bučar, 76, Gozd Reka; Ana Okoren, 86, Ščit; Marjeta Krivec, 63, Dvor pri Bogenšpcrku; Drago Kokovica, 46, Zavrstnik; Jožef Bajec, 78, Liberga; Jožefa Sončar, 78, Veliki Vrh; Franc Verbajs, 87, Jablaniški Potok; Marija Pečar, 67, Ržiše; Helena Medved, 15, Mamolj; Ana Dragar, 73, Zgornji Hotič; Anton Zupančič, 78; Spodnji Hotič; Benedikt Češck, 61, Litija; Vladimir Auflič, 39, Mamolj; Rajmund Erminio, 59, Spodnji Log.
eVesta, d.o.o. Ljubljana, v sodelovanju z območno zbornico Ljubljana, občino Litija in uredništvom glasila občanov Litija, ve/tbJ organizira predstavitev
Nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije in
podjetniške zakonodaje,
ki bo v torek, 1. junija 1993 ob 11 uri v Valvasorjevi knjižnici na gradu Bogenšperk.
Program:
11.00 Nacionalni program kakovosti Republike Slovenije
mag. Mitja Borko, Slovenski institut za kakovost in meroslovje 12.30 Prenehanje podjetij in vpis v sodni register
prof. dr. Lojze Ude, Pravna fakulteta v Ljubljani 13.30 Nova zakonodaja o gospodarskih družbah
prof. dr. Marko Ilešič, Pravna fakulteta v Ljubljani Na predstavitev vabimo gospodarstvenike, podjetnike in obrtnike iz ljubljanske regije in drugih krajev Slovenije ter urednike in novinarje občinskih, tovarniških in drugih glasil iz Slovenije.
Kotizacija je 2.500 SIT, ki jo lahko poravnate ob prihodu v gotovini ali predhodno nakažete na žiro račun Vesta 50101-601-78422.
Udeležbo prijavite do 27. 5. 1993 na telefon/fax 061 113-097, ali pismeno na naslov: Vesta, d.o.o., 61000 Ljubljana, Resljeva 44. Po zaključku bo pokušina vrhunskih vin iz Ptujske kleti.
AVTO - SOLA SI-CAR SVETIČ
Organizira brezplačen tečaj cestno-prometnih predpisov za A in B kategorijo, ki se začne 3. junija 1993 ob 16.30 v prostorih AMD Litija.
Vse informacije dobite na Graški cesti 2, Litija, tel. 881:140 od 14 do 15. in od 19. do 20. ure.
i izdelava platišč
ter obnova avto plaščev
Dole pri Litiji tel 061-872-155 872-001
Prodajamo kvalitetno obnovljene avto plašče izdelane po italijanski tehnologiji
Garancija 1 leto - Michelin profil M x T
2.189 SIT 2.250 SIT 2.304 SIT 2.502 SIT
Prodajamo in sprejemamo naročila za avtomobilske prikolice Tehnika Bjelovar
tip 460 33.075 tip 560 35.700
145 x 13 col 155 x 13 col 155/70 x 13 col 165/70 X 13 COL
ROTAL
Jože VRTAČNIK
INDUSTRIJA APNA KRESNICE d.o.o.
61281 KRESNICE 14, tel.: (061) 877-089, n.c. (061) 877-080, tax: (061) 877-007
SCT Industrija apna Kresnice d.o.o. obvešča vse zainteresirane, ki potrebujejo zemljo - mulj za razne namene, da jo lahko brezplačno (razen nakladanja) prevzamejo v tukajšnji Industriji apna Kresnice. Količine so neomejene.
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, p.o. Litija, Ponoviška c. 15
V NADSTROPJU ŠPORTNE DVORANE LITIJA želimo oddati v podnajem prostor - sobo v izmeri 38 in2.
Prostor je primeren za pisarniško dejavnost, izvajanje raznih tečajev (računalništvo, tuji jeziki, drugo) in druge mirne dejavnosti.
Podrobnejše infonnacije, kakor tudi pogoje podnajema, dobite na sedežu podjetja in tudi po telefonu (061) 881-004.
REŠITEV NAGRADNEGA REBUSA
Tokrat je bil Nagradni rebus kar trd oreh za reševalce, saj smo prejeli precej manj rešitev kot pri križankah, vse pa tudi niso bile pravilne. Pravilen odgovor je PIRANHA, to je majhna roparska ribica.
Žreb je nagradi razdelil takole:
1. nagrada: Manja Logar, Cesta kom. Staneta 3, Litija (ribja večerja za dve osebi v gostišču Pri Tinčku na Spodnjem Logu)
2. nagrada: Henrik Razpotnik, Kresnice l/a, Kresnice (enodnevna ribolovska karta Ribiške družine Litija).
Obema nagrajencema iskreno čestitamo.
Zveza kulturnih organizacij Litija vabi vse ljubitelje resne glasbe na
KLAVIRSKI KONCERT HELENE KRŽMANC in URŠKE MOHAR,
študentk Akademije za glasbo v Ljubljani pri profesorju Hinku Haasu. Izvajali bosta dela Chopina, Beethovna, Mozarta, Schu-berta, Mcndelssohna, J. S. Bacha, Škerjanca in Ukmarja. Koncert bo v četrtek, 3. junija 1993, ob 19.30 v Kulturnem domu v Šmartnem.
DRUGEGA MAJA NA ZAPLAZU
Ob koncu druge svetovne vojne so se nekatere žene iz šmarske župnije zaobljubile za peš romanje na Zaplaz, v zalivalo Mariji za srečno vrnitev svojih mož iz vojne. Ta zaobljuba naj bi veljala za deset let. Romanja naj bi bila vsako leto drugega maja.
Romanja so se Šmarčanom zelo priljubila in postala tradicionalna, tako da tudi sedaj, po petdesetih letih, napolnijo stari in mladi veliko romarsko cerkev na Zaplazu pri Čatežu. Tudi letos je bilo tako, k dobremu razpoloženju pa je prispevala še nedelja in lepo vreme. Podobna romanja poznajo tudi druge župnije iz litijske dekanije.
H.M.
15. TEK NA PETELINJEK
27. aprila smo v Gabrovki izvedli že 15. tek na Petelinjek. Udeležba je bila povprečna. Ugotavljamo pa, da število udeležencev z leti počasi pada. To ne samo v Gabrovki, temveč tudi drugod. Po pogovoru smo ugotovili, daje rekreativnih prireditev vedno več. Ni več dneva v vikendu, da ni enega ali več tekmovanj. Vedno manj pa je tekmovalcev, oziroma rednih rekreativcev. Ta trditev velja Se posebej za Litijo, saj letos ni bilo tekmovalca iz Litije.
Ob tem pa se poraja vprašanje, ali organizirati tekmovanja še vnaprej na čisti amaterski bazi z nizko štartnino ali pa štartnino močno povečati in postaviti denarne nagrade za prva mesta. O tem so mnenja deljena. Nekateri prireditelji so že zdavnaj prešli na drugi način organizacije in imajo tudi večji obisk. Nekateri pa smo mnenja, da rekreativni šport s široko zasnovano populacijo naj ne bi bil način služenja denarja, temveč poleg telesne aktivnosti še sprostitev v naravi, druženje in prijateljevanje z znanci, izmenjava izkušenj in pridobitev energije za delo v naslednjem tednu.
Na teku v Gabrovki so bili najuspešnejši tekmovalci in tekmovalke iz Sevnice, Domžal, Celja in Trbovelj. To so kraji, kjer imajo organizirane atletske klube in redno delajo s pionirskimi in mladinskimi selekcijami.
REZULTATI TEKA NA PETELINJEK: MLAJŠI PIONIRJI -1.1982 in mlajši
1. mesto: Borut Veber, AS Log pri Sevnici, 4.59; 2. mesto: Mitja Potočnik, ŠD Presad Gabrovka, 5.12; 3. mesto: Blaž Mištrafovič, AK Medvode,5.28.
STAREJŠI PIONIRJI -1.1978 - 1981
1. mesto: Vojko Imperl, AS Sevnica, 8.41; 2. mesto: Sebastijan Blatnik, AS Sevnica 8.50; 3. mesto: Damjan Horjak, AS Sevnica, 8.51.
ČLANI -1.1963 - 1977
1. mesto: Boštjan Novak, Tacen, 38.26; 2. mesto: Anton Švigl, Zadvor, 40.32; 3. mesto: Zvone Zore, Šmartno ŠG, 42.12. STAREJŠI ČLANI -1.1948 - 1962
1. mesto: Brane Škoberne, Kovinotehna Celje, 38.16; 2. mesto: Božo Mulej, Kovinotehna Celje, 39.16; 3. mesto: Drago Matoh, ŠD Dolina, 41.24.
VETERANI -1.1947 in starejši
1. mesto: Srečo Žerjav, MGT Ljubljana, 42.00; 2. mesto: Ivan Bartol, Zadvor, 43.11; 3. mesto: Danijel Sinode, Kovinotehna Celje, 46.24.
PIONIRKE -1.1978 in mlajše
1. mesto: Janja Košar, AS Sevnica, 4.51; 2. mesto: Bojana Vojska, AK Domžale, 4.58; 3. mesto: Jasna Paladin, AK Domžale, 5.01. ČLANICE - L. 1963 - 1977
1. mesto: Malči Juvančič, AK Trbovlje, 30,02; 2. mesto: Darja Kokaljt, AK Domžael, 31.33; 3. mesto: Vesna Sovine, AK Domžale, 35.46.
STAREJŠE ČLANICE - 1. 1962 in starejše
1. mesto: Marjeta Rajšek, Rudar Trbovlje, 38.35; 2. mesto: Jelka Matoh, ŠD Dolina, 40.07; 3. mesto: Albina Grabrijan, Ljubljana, 41.41.
Za uspešno izvedeno tekmovanje so poskrbeli člani Športnega društva PRESAD Gabrovka, ki so tek organizirali, pokrovitelj teka tovarna Presad, kije prispevala praktične nagrade in ravnatelj osnovne šole Gabrovka g. Ciril Vertot, ki je ponudil šolske prostore in opremo.
Igor Medved
HUMORESKA
UŠI
Moja hčerka je prvošolka. Navdušena je nad šolo in doma je dolgčas, je ugotovila. No, zadnji teden ni bilo tako.
Z ženo sva pred nekaj dnevi opazovala našo edinko, ko je pisala domačo nalogo. Kar naprej se je praskala po glavi. Žena je vstala, stopila k njej, pogledala in mi pokimala: "Uši!"
Šel sem v lekarno in kupil pol litra šampona, saj ima hčerka lase kot Lucrezia Borgia, samo temnejše. Nato smo si vsi prali glave, a glej, naša prvošolka jih je še imela.
Naslednji dan je prišla vsa objokana iz šole.
"Ja, kaj pa je?" sem jo vprašal.
"Ah, ati, veš, ko sem prišla v razred, sem oznanila, da imam uši in pol razreda se je presedlo stran od mene."
"Ne joči, moj Čuk in zapomni si, da tudi če bi imela črno kugo ali bi tvoj ati zadel na Loto, molči! listi, ki je prvi prinesel uši v šolo, je tudi molčal. Si razumela?"
Mislim, da je razumela, nisem pa prepričan, če so razumele tudi uši, saj se hčerka praska še kar naprej.
N.N.Z.
A	H) ■           Jerebova 1a, 61270 Litija r~ rojektiranje, sodne cenitve Inženiring v gradbeništvu ■Nadzor, strokovno vodenje pri graditvi Objektov
telefon: 061 881-620	Jože Poglajen, ing.gradb.
SPORT IN REKREA CIJA
_PLANINSKI KOTIČEK_
ŽIVAHNA IZLETNIŠKA DEJAVNOST
KOŠARKA
To pomlad je bilo v naši občini toliko organiziranih planisnkih izletov, kot že zlepa ne.
V marcu je Ana Mohar organizirala in vodila lepo uspela izleta na Snežnik in Porezen, v aprilu sta kar dva polno zasedena avtobusa odpeljala litijske planince na Bohor, v Žagaj, Bizeljsko in Podčetrtek.
Planinska sekcija pri društvu upokojencev je pod vodstvom Viktorja Čebele in Draga Simončiča organizirala dobro obiskane pohode na Javorski pil izGabrov-ke, na Ostrež in Renk in na Javorje iz Smartna ter izleta na Zasavsko Sveto Goro in Janče. Že sedaj pa vabimo vse planince, da se udeležijo
izleta na Sv. Miklavža, ki bo 19. 6. 1993 z železniške postaje Laze ob 7.20 uri.
Marko Drnovšek je pripravil bogat program izletov za krajevno skupnost Sava. 25. 4. 1993 so imeli izlet v neznano. Na avtobusu so za nagrado ugibali, kam gredo, vendar nihče ni ugotovil, da se odpravljajo na Veliko Štango. V tem mesecu pa bodo obiskali Golico.
Učenci Osnovne šole Šmartno so bili nad vodstvom Mari Medved in Mije Razpotnik na Ostrežnim, Mrzlici in Obolnem, Litijski pa so se ob društvenih izletih z Ano Mohar povzpeli še na Kum in Šmohor.
Borut Vukovič
OBČNI ZBOR PD LITIJA
Na cvemo nedeljo, 4. aprila 1993, so se lilijski planinci zbrali v Planinskem domu na Jančah na svojem 45. občnem zboru. Zbralo seje kakšnih 120 prijateljev gora. Organizatorje je skrbelo, kako se bodo v domu zvrstili kaveljci in korenine, ki so tega dne imeli pohod čez Janče na Kucelj; pa domačim, ki so se zbrali po deseti maši in seveda vsi udeleženci občnega zbora, vendar so na koncu bili vsi zadovoljni in za vsakogar se je našel prostor pod streho.
Po uvodnem poročilu predsednika društva Albina Jesenska in poročilih Romana Ponebška za mladinsko komisijo, Francija Strusa za markacijski odsek in komisijo za Badjurovo krožno pot, Meri Rotar glede finančnega poslovanja in Helene Mohar za nadzorni odbor je občni zbor vsa poročila in program dela za letošnje leto soglasno sprejel.
Društvo, ki šteje 491 članov je sredi preteklega leta pridobilo nove prostore v večnamenski dvorani na Rozmanovem trgu.
Ustanovljena je bila planinska sekcija Društva upokojencev Litija, ki jo vodita Viktor Čebela in Drago Simončič.
Ob zaključku občnega zbora so bila podeljena priznanja mladim planincem, predsedniku društva Albinu Jesensku pa je bil slovesno vročen zlati častni znak PZS.
B.V.
DEDIŠČINE LEVSTIKOVE POTI NE BO
Prvo junijsko soboto naj bi Projekt Levstikova pot v sodelovanju z občinsko športno zvezo organiziral poučno popotovanje od Litije do Čateža. V organizacijskem odboru so se odločili, da prireditev odpovejo, saj jo zaradi finančnih težav ne morejo organizirati, saj imajo še vedno precejšen primanjkljaj od lanskega množičnega pohoda. Predvsem po zaslugi nekaterih v občini, ki so denar obljubili in ga po tolikih mesecih še vedno ni.
Rudi BREGAR
MLAJŠI PIONIRJI POLFINALISn POKALA »MARS«
Od 7. do 9. maja letos so se igrali četrfinalni turnirji Pokala "MARS" za mlajše pionirje in pionirke v okviru Osnovnih šol.
Litijski Osnovni šoli so zastopali pionirji (pod vodstvom trenerja Džema Ibišija) in pionirke (s trenerko Damjano Sekulič) 5. in 6. razreda.
Mlajši pionirji so igrali na turnirjih v šestih krajih s po štirimi ekipami. V nadaljne tekmovanje (polfinale) se uvrstita zmagovalca popoldanskega dela turnirja. Naši pionirji so v organizaciji Košarkarskega kluba "LITIJA" v predtekmovanju v Zasavski skupini premagali vse nasprotnike (Trbovlje, Zagorje in Hrastnik).
Eden od šestih četrtfinalnih turnirjev za mlajše pionirje je bil v soboto, 8. maja letos v Litiji. V telovadnici Osnovne šole "Gradec" Graška Dobrava so nastopile ekipe iz Ljutomera, Slivnice, Celja in Litije.
Rezultati:
Dopoldne: Litija : Celje 64 : 39
Slivnica : Ljutomer 44 : 42 Popoldne: Celje : Slivnica 51 : 43
Litija : Ljutomer 80 : 31
V prvi tekmi so Litjani zasluženo premagali ekipo iz Celja in si priigrali lažjega nasprotnika (poraženca iz druge dopoldanske tekme).
V odločilni tekmi za vstop v polfinale pokala "MARS" so domačini igrali z ekipo iz Ljutomera, ki je v dopoldanski tekmi izgubila s Slivnico.
Litijski pionirji so vzeli tekmo z Ljutomerom zelo resno. V 5. minuti prve tretjine so vodili že z 23 : 6. V nadaljevanju je bila igra enakovredna.
V drugi tretini je bila gostujoča petorka slabša, tako da Litjani niso imeli težkega dela. V zadnji tretjini je bilo pomembno ohraniti priigrano prednost iz prejšnjih dveh tretjin.
V polfinale sta se tako uvrstili ekipi Celja in Litije.
Mlajše pionirke so igrale na turnirju v Vranjskem in se niso uvrstile v polfinale, ker so obe tekmi izgubile. Rezltati; OŠ Vranjsko : OŠ Litija 18 : 8 in OŠ Ljubljana Šiška : OŠ Litija 46 : 25.
Foto in članek: Karolina Šušteršič
V lepem vremenu se je prilegel počitek na vrhu Snežnika.
Mlajši pionirji polfinalLsti pokala "MARS" OŠ Litija
Po prijetni hoji na Bohor so se mladi osvežili v bazenu Atomskih toplic v Podčetrtku, starejši pa na kmečkem turizmu.
TENISKI UTRINKI
23., 24. in 25. aprila se je na teniških igriščih AS odvijal teniški turnir iz serije KIM D, ki šteje za slovensko rekreativno lestvico. Turnirja se je udeležilo 60 igralcev iz vse Slovenije. Zmagala sta Vengust v kategoriji nad 35 let in Lajevec v kategoriji do 25 let. Naj povemo še to, da bo v Litiji še eden od turnirjev serije KIM D, in sicer prvi vikend v septembru. Naj omenimo še sponzorje tega turnirja: Mizarstvo Gabrovka, Presad Gabrovka, ERA Šmartno ob Paki, Union Ljubljana in Mercator KZ Litija.
V soboto, 8.5., se je odigralo tudi žeprvokdoobčinske teniške lige v tenisu. Posebnih presenečenj ni bilo, povedla pa sta Marjan Pajer v I. ligi in Viki Steiner v H. ligi. Teknie pa so napovedale še posebej hude boje v H. ligi.
8. 5. je bil na AS-u tudi prijateljski tehniški dvoboj
z ekipo iz Kresnic. Zmagala je ekipa Litija z rezultatom 6 : 1.
Tenis klub AS pa sodeluje tudi v zasavski teniški ligi, in sicer s člansko in pionirsko ekipo, članska ekipa pa nastopa tudi v Dl. republiški ligi. Ob tem velja omeniti tudi to, da AS organizira pod vodstvom trenerja Marjana Čuka izTrbovelj treninge za pionirske kategorije. Vse informacije v zvezi s tem pa dobite na AS-u. Poleg tega tečejo že tudi tečaji tenisa za otroke in za odrasle.
Za konec pa še to: LITIJA OPEN - Odprto prvenstvo v tenisu bo 5. in 6. junija na igriščih AS Litija. Organizatorji obljubljajo nagradni sklad v vrednosti 2000 DEM. Informacije in prijave sprejemajo osebno na AS-u ali po tel. 881-932.
Marko Jurjevec
SAH
GLASILO OBČANOV
Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Kaniien Benčič, Mi-ja Bemik, Stane Cme, Lučka I losi nik. Vida Klemeneič, Anuška Potisek, Irena Pra.šnikar. Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: MŠUU, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jova-novič. Lilija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3. za katere se plačuje 5 -odstotni davek od prometa proizvodov.
Na IV. mednarodnem šahovskem turnirju je v konkurenci 106 igralcev iz 4 držav zmagal velemojster KOŽUL iz (BIH) bivši jugoslovanski prvak. Imeniten uspeh je dosegel fide mojster KOLAR SREČKO iz Zavrsuiika, ki je z 6 točkami iz devetih partij delil 9 mesto, skupaj z nekaterimi slovenskimi reprezentanti in olimpijci.
Končni plasman: 1. Kožul 7 1/2 točk (BIH), 2-4 Meštrović Bašagić (BIH), Justin (SLO), vsi po 7 točk. 5-8 Grosar, Zorman (SLO), Levin (UKR), Bumazovič (BIH), vsi po 6 1/2 točk, 9-14 Barle, Jelen, Kolar, Tratar, Šoln, Orel - vsi po 6 točk itd.
ŠAHOVSKI KLUB LITIJA
VABILO
PD Litija vabi na avtobusni izlet na
Golico (1835 m),
ki bo v nedeljo 6. junija 1993
Avtobus bo odpeljal izpred Centro-merkurja ob 6. uri.
Prijave v društveni pisarni, v novi večnamenski dvorani (vhod nasproti OŠ Litija) vsak četrtek med 16. in 18. uro, ali pri Ani Mohar tel. 881-145.
Na sliki: Cvetoče poljane na Golici (Foto: Peter Janežič)
PD Litija
DVOJE SREČANJ ZASAVSKIH PLANINCEV
Litijski planinci smo vključeni v zasavski MDO, zato je prav, da se udeležimo nekaterih skupnih prireditev. Tako bo v soboto 29. maja 1993 srečanje zasavske mladine na Gorah, v nedeljo 13. maja pa bo dan zasavskih planincev na Kopitniku.
V obeh primerih priporočamo vlak, ki iz Litije odpelje ob 7. uri.
B.V.
ŠPORTNIK MESECA
Športna zveza Litija je prejela precej glasovnic za glasovanje pri izbiranju športnika meseca. Vse glasovnice je prejel Drago Motoh, ki je bil tudi edini kandidat. Kot, da drugih dosežkov ni. Rezultate glasovanja in nagrajenca bomo objavili v prihodnji številki, tokrat pa Športna zveza ponovno poziva vse klube in društva, da predlagajo svoje športnike za izbor športnika meseca. Naslov za predloge je Športna zveza Litija, Ul. Mire Pregljeve 1, p.p. 81, 61270 Litija. Predloge pošljite do 5. junija.
Športna zveza Litija