109. stew.
Poštnina plaCana v gotovini.
Celje, torek 27. septembra 1927.
Leto IX,
«  torek,   čcto-tek   In
soboto.
Stane meseino   üin /¦--
;:a  ino^'-'nisi^u Dm JO' — .
»>oii»met<a števhka
I  Oin.
Rcičun  poitno-c^kovnepa
NOVA DOBA
Urednlcttvo
In   nprav «i&tvo i
Ceige
Strossmayrrjeva ulica  I
pritli<!je.
Rokopisov    ne    vrai'amo
Ogiasi po tarifu.
Tefefon int štev. 65.
Celje. due 20. seplembra.
IV]inoli petek se je vršila prva ple-
na rnai seja mestnega občiniskega odbo-
ra. v kälterem luori sedaj veeino nem-
ško-radikalno-kl!erikaln<a zveza.
Volitve ypravnega odbora Mestne
hrani'lnice ni bilo, kar smo bili zs r
zaidnji številki naspovodali. Zupan je
to točko odstavdl z dnevnega reda, a
ni povodak da se je moral gerent za- !
voda uklonili odredbi ministra [er Iz-
volilev uipravnega odbora Mestne hra-
jii'linice opustiti, dokler ne izreee svoje !
beseele o pritozbi zoper ra.'zpust prej-
.*njega odbora državni svet. (Veselo
je. da .se jü gereut bran ü'n ice lokarnar
Posavec še v petek vozil v Maribor k
velikoiniii žaipanu, da bi vkljub mi ni-
si ni   ven-dar kaiko dosegel  voJitev   <xl-
bora.)                                 ,         ,   ...
Delo v o'dsckiJi it1 bvlo iiekoliko
r.ihlo. kaijti na. dnovmi red ni prišla
nikaka posebna zadeva, diaisi jo bila
doJja gerentstva precej dolga, ter bi
odsaki I)ili imeli priliko se z lnairsieein
}>a \i t i.
Keforat dr. Vrecka kol naeemika
iinamcnega odseka, ki je obravnaval
raeirnske zak-ljucke za leto 1925. in
1926., je bil kaj medel i'n pomanjkljiv.
Uokaizal ni ničesar in veiiular hi bil
moral do'kazati. da se prejšnje gospo-
darstvo baije radi neiztmožnosti ini pre-
nv:\\e vestnosti ni držalo proračuna.
(ii'a.ja., da je bi,l proraioun za približno
2.000.000 Dim prekoracen je nepravič-
n.'i. eo se zajodno pohvahio ne prizna,
da so bili tudi dohodiki taiki, da iaka-
zujo racunwki ziaiki'jiiicek za leto 1925.
okoli 810.000 Din prebilka, doei.m je
tucli zakljiK'ek za leto 1926. prav za
pra.v tmdi pozitiven, ker je občina ku-
pila poslopje »Pri kroinii«. Vkljub vse-
nmi pa je refernt trdil, da ni mogel
priti do praiYio jasnosti. Za to naj sedaj
oljlaslni odbor da po strokoviijaku
progleda.ti vse proracmne ad lota 1924.
iwrprej,. kaleri je bil tuili z glaisovi apo-
zicije odobren.
Bivši župaii g. dr. Hrasovec se je
v imenu S-DvS oglasil k izja'vi finane-
nog; i odseka. ter jo v prvi vrsti po-
vdaril; da se l)i'vša večiiia revizije ne
boji. Gospodai'ilo se je. varcno, pre-
mišljeno in dobro. Saj primanjkljajev
ni bilo. V ostalem pa so biili vsi sklep-i
y prejšin/jom občmskem odboru spre-
jeti če ne soglasno, pa vsaj z veliko
večino. Govornik je nato braaiil občin-
s-ko uradništvo pred ocitkoni, da ni
d'elalo in da. ni storilo svojt» dolžnosti.
Bivši žnpain je da>l sedanji: večini ne-
kaj l^va^že^'alnje vrednili naiiikov in je
l>redi'a;gail, da se naj prora,ciina vr.ne-
(ia fimaincniBmu in gospodarsketmu od-
s(>kn. ki naj skušata na podlagi aktov
in sp-iisov ter i>o za.slišanju referentov
pojasniti ]30isaimezne tot'ko, v katorih
se je pj'oraiC'iMi prekorai-il. N>a.to pa se
naj obrai'irna predložita občinskeinu
od'boru v odobrenje. Uigotovil pa je že
naprej, da bo klub SDS glasoval lirdi
za revizijo. ako se ta predlog odkloni,
kor se mm .ni prav nu%sa<r baiti.              :
Dr. Ogrizek je skusa-l zagova.rjati
stial-i^-ie fima>nčmeffa neferenita rekoč,
da s tem, t-e pride revizija. se ni reče-
ii-O, da so se godile na niagistratu ras
nerednostii. -Vsekakor pa so m>u revizi-
ja zdi pofcrebn*.
\)v. Kalan je za klub SDS izjavis,
da stH.la.lija veciiia ne pozna tiste kur-
loar/ijo, ki jo srnt1 zabteva.ti tudi politi-
re-n nas'pj'ot.niik za.se. Govoi'nik je ome-
nil, kako je bivša manjšina taikrat ko
je na tiheun in preracimano posUijada
venna, zaOeJa pri ha ja ti z ot-itki proti
gospodairstvu v (jJx"i;iii, katteriili prej
ni'koü ni bilo. Demokrati so cakali, da
zäune seda,nja v-ecina z delom, zlasti
ker je bilo za toliko casa zastalo. A se-
daj v tej seji nii nicesar opajziti o ka-
kom dielu. Tako'zvani roserat o fina.ii-
calli je pi*ifproß/to pripöved-OMainje šte-
\'i'i'k. je suliopa.rno in nekritieno poro-
(v>ilo. NaimigHvainjie brez dokazov o ne-
pravilnom iiostopamju veeine. je po-
manjkamjo kurtoaizije. V ostalem pa se
povsotcl i)rek'ora€i proracu«, ker vseh
potreb; ki se pokaižeja, se ne da slntMi.
Na.nietali abnn.stvu nekaj šdevilk brez
dokay-ov in uifeim.erjilve. to so pravi
iskaii politißen efekt. Tudi način za-
mißliene revizije ni pravi. Proti do-
slojainstAMi obci'nskiega odbora bi bilo,
če bi ta'koj kliieali oblastini odbor na
poinoe. Saj je treba zabtevati od me-
slnc'iga inaigistrata saiino potrebne spi-
se in knji.ge in člani finan.cnega od-
bora se Latiko natane.no prepricajo, ali
h^ je v redn gotspadaril'o ali no. Tega
f);i   fiinnnrni  adbor ni   storil.
Po loj rxonrni lekeiji j(- ohoiiisii
oclbornik sodrug Komavli ugotovil, da
je socijaJist v finainčnem odboru sicer
glaisoval za reviziijo, vendar pa se je
sedaj preprioa:l da revizida ni potreb-
na. Graje vredno bi bilo le to, da pro-
račuiii ni bil realen; nejasnosti pa mo-
re popraviti finančni odbor sam. Zato
basta scK'ijalista glasovala za predTog
dr. Hračsovca, alasti ker bi bila revi-
zija predraga.
0 tem .vprasanju so še govorili
odborni'ki dr. Kalan, Posavec in Mrav-
ljaik, ki je ugotovil, da so bile obdol-
žitve v finanenom od'seku bujse kakor
so te v plenarni seji. Zato sedaj opo-
zi«cija obžirneje razpraivlja o zadovi.
Gotovo l^a jo in brez dvoma., da je pri
prorac-unili sokriva sedan ja večina, ki
je za nje gkusovala.
Debata o prtwat'imili in reviziji
je trajai'a dive dobri uri im pokazalo se
je, dai vec'iina ni nasla nikake nered-
nosti. Vkljub teiiLU pa je bil sprejet
predlog, da poaljo oblastni odbor za
rovizijo strokovnjaikas oziroma da iz-
vrši revkijo od zuipana imenovani re-
vizor. c*e no hi büo strokovnjaka na
raziiolago.
Zanimiivo in za takt veči.nie zna-
rilno je, da v disciplinarni in ubožni
svet ni Ml izvoljen nobeden demokrat,
pile i>a Neimec.
(iovorilo se je tadi o regulaoiji
Savinje. Odsek je predlaigal", da se se-
sta.vi rneÄaiM komiisija iz zastopnikov
(¦clj.ske in okoliske obcii.ne,, vseh pri-
zacletili oIhtu in okrajnega zastopa. Tu
Ireba omeniti. da se jie bila že svaj čas
sestala bolj strokovnjaška komisija, ki
je storiila važne sklepe, kateri pa so se
ii/.jalovili nie po krivdi prejšnje veeine.
Seja je trajala skoro dio enajstih
po noi'i in je jiokazak, da v večini ni
pnlrebne resnobe. Opozicija bo niora-
Ia posebno paziti, da ne bodo oškodo-
vani  interesi prebiivalstva.
l'rjhodmja seja bi \itegnila biti
(,'kufi de>etega oktobra,. Takmt znajno
dožiivdi, da kiakega elana veciwe ne bo
voč v dvorani, ker zgodiido se je, da se
jeirdcn izmed .njib izjavil, da si je delo
-i'd;i i        drii!'-:ir<' /.amislil.
Poliiika.
j         p ZA DBMOKRATSKO FR0NT0.
Vprašanje en.otne de.mokrait.ske fronte
» zanima politi'c'iio javnost in liisbi so
vsak dan polni raznih vesti o razgo-
¦v'.-.ii: '.n p.oga.ja.njib med politiciii-mi
\ (i.tiirjji. Z" veliko naipeiO'S'ljo se priea-
kuje pribod Stj*. Kadica v Beograd, ki
je naizjiK-iiTjen na sredo. Tocn.ast raznih
'  ra.sojjii.snih vesti so ne da konfroiirati,
a .sigia-no je, da se akcij'a za zdiuizitev
d'eiiiokracrje bliia svoji  odloe.ifni  fazi.
Mnogo se ugiba, v kateri i'orini se bo
izvedla, a tudi tu gre predvsem le za
kombinaicije. Nesporno gre za dve pa-
l-alolrü zadevi;-. ena je združitev wSDS
in. DS,  clruga je  instanovitev  širšega
deni'oki'atskega bloka   s  sodelovanjem
H8S h\ kakor se cuje, tudi s sodelo-
uinjein  enega ilela radikailov.  V   tem
i oziru je ninogo lrozornasij vzbudil
ii'Yiodii'ik >I{et'i« v sobolo, ki naglaša,
da je ustvaritev demokratskega bloka
got ova stvar in da. je sa.mo še od.visna
od odlocitve Davidoviceve demokrat-
ske st ranke. Ta bi'ok b? stel 170 po-
slameev ter bi tvorii" .veciino v Narod-
ni s.kiii)st'ini. Ako bi se mu pri'd.ni/sili
oni radikali, ki so za vlado naroda in
za poatip.no 'demokratsko politiko, bi
predsta.vl.ja.l d.ve t ret j Kni Narodne
»kiipwine. Vprasan-je osnova.nja skup-
ue demokratske fronte je taiko važno
in taiko u.sadno, da je treba odkrito in
iskreno govoriti pred narodom.
P NASA NOTA BOLGARLTI. Nas
S'ofijski paslaniik je v eetrtek po na.ro-
riilu ivaise vikulo izroeil bolgarski vladi
protestno noto radi  atemtatov, ki ji'bj
je izvrsii* odbor  mia^ked.onstvujoščih  v
Južni Srbi'ji. V noti se na;glasa, da je
preiskava s strani nasih oblaisli ugo-
t'Ovila, da so naipa'di balgarskib konii-
tov   izvršeni  z bolgarskoga   beritorija
in na kiicijatirvo z bolgar&ke  strani.
Na da! je se podcrtavia,, da ta.ki dogodki
nika'kor ne sluzijio izbolj'saoiju medse-
bojnib odnosajev, za kar vilada zlavSti
iiia jug'oslovanski  strani iskreno  raz-
]>oloženje. Nota navaja tudi vse težko-
c.e in skodo, ki jo pm'zroca akeija ma-
kedonskih   revoilucijonafjev.     Končno
se Z'ahteva v noti, naj izvede bolgarska
vi'ada  loijalno  in   vsestransko  anketo
nia osnovi diokijimeaitov, ki ji jih sta.vi
naša vlada na razpolago. Sliično anke-
to bo  istoöarsni'a iizvršil-a  naša  država
na jugosloveiiiskem ozemlju. Generaini
tajnik bolgarskega ministrstva za zn-
. nanjie zadeve, kateremiu  j,e bila nota
p.redana., je  i'zjavil  poslaniku, da   ne
more dati od'govora na našo noito, dok-
ler ni  zakljuicena preiskava, ki so jo
uvedIo bolgaj'ske oWaisti, Izrazil pa je
innen je, da se napadi, ra;di katerili je
naša vlada- poidvzeda ta korak, niso iz-
vrsili  z  bolgarskega  ozemlja,  marveč
jih  je  pri]>;isa.ti   ilegalnr  organizaeiji
m>aked onis.lui li re,voiliiiCijQiiaTjev.
p PHOTI VOJNI. Zasiedanje Dru-
štva nairodov je po sprejemu poroeila
Loi^heurja   o   svetovnd  gospodarski
kioni'ei'onei v soboto soglaisno sprejelo
po  Poljski  predlnignno  prolivojno de-
kla.raifiijQ   v   poimoii/skeni   gJ*aso\an;jn.
Zhirrovanje iz.jivlja  v  tem   sklepu:   1.
da je in ostane vcüaka naipadalna voj-
na prepovedama,, in 2. da je treba upo-
rabiti vsa mirovna sredstva za uredi-
fev S'porov, ki bi se miogJi pojaviti m<ed
državarai. im  sicer kakršnekoli  vrste.
Z/bovovanje jö izja^ilo, da obstoja za
Mane Društva narodov obvezn.ost, da
.se morajo obeina teima naceloma po-
korHi. — Kot ediini govornik je po-
vzol besedo poljski delegat Sokal, ki je
naglaša.l.  da  spmjem  toga skfepa  ne
znači pravne abveznosti in da leži nj<'-
gov veliki pomen ravno v tem. da bo
ust.var.il atmosfero, ki bo nudila vsera
drzavain one garaneije, ki so za raz-
or.ozi'tev  neiobhodno potrebne.    Pred-
sodnik Guani je nato prečiitail besedilo
. 1 Iplt onse Croziere:
0 lačnem niožiK
Nekegu jutra se jo probudi! Doul--
lüard strailiiovilo laeen. inuel je sniiolo.
da ba« ob dnevih, ko inai je v trebuihu
iiaijbolj kruilil'o, nil bido v žepn niiti be-
i'R-a. In tako je tudi tusto jutro vs4al z
luknjo v zepu. Kaj mu je preostajaloV
l'ovabiti se k prijalelju na ah&\? I)a.
tcxla dainclanašnji, ko je zi'vljenje tako
dra;go, «o pirasneto redfci pri'jaitelji, ki
bi eloiveka zastonj redili. In potem,
pomislite, Doirlliaird ni poznal noilx?.ne-
ga vojnega dol)iickai1jai. Poznal je samo
nekaj siromakov, ki se jim je godilo
pniv tako slabo, kakor njemiu.
Vendar se je pa sporn-nil nekega
(larjnega, sorod.n.ika po imieiiu Pou-
doiseau, ki je imel kremo blizu cerkve
sv. EuslaJia. Ta znanneniti sorodnlk
mu je nekoc v stiski rekel:
,    7- Ako slneajno zabredete v naš
ve^ri "se OMlaiS'l(1 1>ri nas- Zel° nas ho
AnZrN?ares — ie mrmi-al DouiUiard
zadovolj.no-imenitcvn       |nin .
Poudoiseauovi ,le bodo n     ^ h.ditJ Q
,„om. da s«n 1-ndf.KkrGton "aJi da jih
izkonsca.m, Jcajti. nad loto dni jo že te-
ga, kar so nie povabifi, pa se ^ nisem
odzval.
Zascel je veselo preperati.
—  Zdaj pa gori k sv. Evstaihu).
Ko se je oblekel, je pomislil:
—  Ne žuri se, deeko. Glavmo je.
da pri'dem tja 0 pravem času, ko bo
obed na mizi. Ako pridem prezgodaj,
bi utegiiiili jiozaibiti1, da. sem povabljen.
Triisto vragov. že na vse zgodaj taka
lakota!
Poeasi se je zibal z Monmartra po
ul iei des Martyrs, kjer je polno trgo-
vin z delikatesaini in jestvitnami, ka-
kor da so noreujejo iz I'ainieiga elove-
ka. Spotoma mu je vedno bolj krulilo
)»<' '-rHniihii^in niiiišlil si je:
v — P.oku'111, fant! Kmalu bos lain!
™- tre»uitek im naibašeš si želodec. da
bo veselje.
Äe potdewt korakov je imel do so-
rodnikovo kreme.
~ Ah, konemo smo vendar tu!
Toda kaj vidijo njegove zaeudene
oei? Kivmo je obkolila mnozvca praiz-
nieno obloi-oniih Ijmli. fci stoje na hal-
nikib in debatirajo.
— Kaj pa pocenjajo ti ljudje pred
S'OTodnikovo kremo? In oomu te praz-
nirne (»bleke?
I         Stopii i^ l>liže in prebledfeJ.
I  .       — Na vratih so črni trakovi —
'  je mrmral sam pri sebi. Pa vendar ni
1   (u kak pogreb ... A jaz bi od lakote
j  grizel pod plate. No. zdi se mi, da sem
'¦   zadcl nn pravo kašo.
Vstopil je v kremo. Sorodnik Pou-
doiseau s staromodnim e.Uindrom na
fflavi mu je prišel naproti iii mu segel
v roko.
—  üprostite — je dejal — ne mo-
retn se vas spornniti.
—  Doulliard, saj se gotovo spo-
'"iujalo . . . bratranec Doiulliard,  oh,
hratranieek  z  zenine  strani.  Bii sem
n^ vasi svatbi.
-  Da, da, Doulliard, saj res . . .
—  Se spomiinja.te? Nekoe ste mi
dejali:  Ako sluča.wio zabredete v nas
"ki'i.j. pridilo k nann na obed.
-- Saj res . . . Zelo lepo je od vas.
dft ste prisli na pogreb . . . Že pred še-
stii>)i meseci je kazalo, da ne bo nič z
njenim zdra.vjem. No, zdaj je sirota
rešona vseh muk. Saj pojdete z nami
flo pokopaliSca. v Sa im t Quen, kaj ne?
Ne. zapusiite me v tem hndeiin trenutku.
Doulliard jo povesil ooi v dokaz
iskronega sozalja.
—  Saj vas veže dolžnost na.praon
nji —'- je nadialjevaT Pondoiseau -— saj
S(<A bra'tranec, ki sorodnikov nikoli ne
pozabi,.    Oprostite,  sorodnike  moram
pozdravjti. Takoj se vrnem.
Malo je manjkalo, da ni Doulliard
ll;l ves glas zaklel. Pomislilo samo:
obetati si izboren obed, namesto njega
Pa naleteti na pogreb in kolovratiti za
inr'tvaskiiin vozom n.a kraj mesta.
—   Kaj  ta:kega  se  lahko pripeti
samo meni. Najhmjša je pa zavest, da
se iz te-le sitnaeije ne born zmotal. Saj
sem moraln-o obvezan — ah, kako mi
kruli po trebubu! Še nikoli nisem bil
tako strašno laeen kakor zdaj. Da ine
ni srani, bi po&rl vise vence in. šopke.
Sieer pa upam, da bo imel bratranec
iKsrniljenje z mojim želodcem in da me
povabi po pogrebu na dobro gostijo,
kakor    je    navada    med    postenirni
Ijndnii.
T^i-sti h.i\p se je zacnl redüleljev
has:
—  Oospodje iz rodbine . . . pro-
sim. naprej!
In Doulliard je zaeutil, kako se
je obesÜ nanj nesrecni vdovec.
— Bodiite mi v oporo. Vi ste edini
med vsemi sorodniki, ki mi je sknpa-
tieen. Oni drngi . . . oh, jiim že poka-
žem.  Pri'gnal'o jih ni sožalje, lnarveč
radovednost  in požrešnost, sat,j  vemo
kasko in kaj. Samo vi, vi edind ste pri-
sli iz ei st ega nagiba, da zadostile svoji
dolžnosti. Nikoli vam tega ne pozabim.
In hvaležno je stiskal Doulliardo-
vo roko.
Doulliaird je moral stopati poeasi
za mtrtvatvki'm vozom ob strani ovda-
velega sorodnika, ki se giT je krepko
opriijeinal.
•~:'"•"''-  "
> N U \r" A   1' 0 U A t
V, ev    1!-.1
protideklaracije in. pozval zborovalce.
naj poimenicno glaisujejo, da bi tako
po)tTd.il sivecanast deklaracije. Vsi de-
lcgati so gi'asovali za deklarari'jo, na-
ktu1 jo predsednik izjavil. da je spre-
jeta.
Celjska kronika.
c PATR1JARU D1M1T1UJE V GE-
LJU. Kaikor snio biili zadnjic napove-
daJi je prised patrijarh; Dimjitrije v
nedoljo ob p>ol štirih popoldne s saJon-
skim vozom im malim sipremistvom iz
Mari'bora v Gelje. Na tuika/jšnjom ko-
lodvoru so ga sprejeii predstavitelji
pravioslavne cerkiviene občine, zastop-
niki civilnih in vojaških oblasti tor
mestiie občino i'n prebivalstvo. Po
sprojeiiLu je odseJ patrijarh v pravo-
slavno kapelo h kratiki molitvi, a v
pomdeljek dop'oldhe je bila slovesna
služba bozya, na to pa je patrijai'h
spjrejemaf zajs'topnike korporacij. —
Opoldne je bil prirojen patrijarhu
S'V-ecan. obecfc, h kateremu so bi,li po-
vabljeni nekateri cilani deputacij pri
»prejtMiiu in pa za.stopniiki oblasti. fz
Gelju vodi pot patrijarha v Ljubljano.
c VELIKA SKUPŠČINA »DRU-
Z&E SV. GIRILA IN METÜDA« bo
lotos v Mariboru due 9. oktobra. Vse
delegate in. družbine člane v;ibi vod-
5-lve k udeležbi. Polovična vožr.ja po
zülpznicaih je dovoljema. Velika s-kup-
snina v Mariboru naj bi bila müri-
ses taicij a za C. M. družbo in njeno de ¦
lo na severni lneji.
cUEBERAUS ENTGEGENKOM-
MENDE BEHANDLUNG i menu je
»Collier Zeitung« dejstvo, ^a je jezuit
baron Adalbert Purgstalf leta 1757..
ko je ustamovil mariborsko gimnaziijo,-
dolocil, da mioraita biti vedno — dva
profesorja Slovenca,. Omienjeini list tr-
di., da je to bilo nenavadno lepo po-
stopanje. Ra.vmo tako sijajno' se inu
zdi, da je bitlo pozneje na za.vodu ved-
no nekolilko od'liicnih slovenskih šol-
nikov in da so še poznejie nižje razre-
de na pol posl'ovonilL. — Take reci po-
šilja »Cilliier Zoituuig« v svet s pripom-
banii, da sedaj Nemcem me cveto take
rozi.ee kaikor so keda.i cvele Sloven-
ciMTV. To je še tr-61>a pri/hiti, da sta tista
cTva ueitelja v stairih caisih bila krvavo
yjotrebna za one maioge *Iüve,nske licen-
ce, ki sq ob vstopu v za>vod premalo
poznali učni jezik, In končno je mo-
ral vendar biti na zavodu kak doma-
čin! Ravno tako potrebni so bill od
»Gillier Zeiitung« knienoma navedeni
profesorji stoweniskeiga jezika, ki je
hwA na zavodu, kjer je bila vedno slo-
venska vočiina,, par pičlih uric. Dejstvo
pa,, da so biili otvorjenf za Sl.ovence
stirje nižji »ko.ro ma pol sloven ski raz-
redi, so zdi našim nemšku/tarjein že
višek wse.ga, Na pol slov^nski razredi
v sloven »kern ozeiniljiu. za' slovensko
niladiino! — Našiih ljubvh sodrzavl'ja-
nov ne ozdravi nie vec. Oni so zlobni
in Mepi za vse. Slepi jih staro sovra-
štvo.
c FRANGOSKI KROŽEK V GE-
UU si je izvolil na ])otkovein rcdncni
občnem zböru sfedeči odbor: predsed-
nik g. J. Sinertniik, ravnaitolj Oljske
po<ojilnive; pod])redsedni.k g. dr. <>.
Sernoc, odvetnik; lajniik g. dr. K. Ze- ,
Jenik. profesor; bUigujnik g. Fr. Je-
glič, ba.neni disponent; knjižničar g.
.T. Napotniik, profosor; čla.n odbora g.
dr. I. JSene.ko.vi,t\ vladni svetnik; pre-
glednica ga. Ivanka Zuipančitoeva,
upraviteljica destne dekl. osn. sole in |
preglednik g. dr. F. Rajšp, primarij
javne bolnice.                                        !
c DELÜ FRANGOSKEGA KR(>- |
ŽKA. Krožek bo organiziral počenši )
s 1. oktobrom nasl'ednje učne tečaje
t'rancoskega jezMca: 1. Nadailji'va.lni
tei-aj prof. dr. Zole-iuka v zvezi s kon-
verzacijskinii vajami. 2. Naidal'jevalni
konverza/cijski tecaj i)rof. J. Napotni-
ka —- oba za odrasle — in 3. začetne
in uadaljevalne tecaj-e prof. dr. Zele-
niika za mladino. Mcsečna učnina za
odra^sLe je 30 Dim, za mladino 20 Din.
voiular niorejo marljivi revni otroci
prositi po preteku enega in.ese.ca za
zniza'iije učnine. Tccaji za odrasle se
bodo vrsi'li v sksadu z željami udele-
žencev v večernih ui'ah (predvidouia
nii^d ü. in 8. uro) v pro&torih drž. me-
scansko »ole, oni za mladino pa v ra-
nih popoJdanskib urah (predvidoma
od 2. do 3. ure) v drž. lmeščainski šoli
in v miastni osnovni soli Prijave se
rnorejo izvrsiti ustno za časa knjižni-
cai'ske ure, ki bo wsak ce.trtek od (>. do
7. ure v krožkoivi knjifcnici v Narod-
ntiin doniu, ali pa z dopiwuioo na na-
slov: Taijnlstvo franc, krožka v Gelju,
a.']I pa osel>no v ]irviih tečaanah urah.
V svrlio dolocitve ur so prošeni ude-
lezenici tecaija dr. Zelenika, da pride-
jo v pondeljek, 3. oktobra ob pol sed-
mJh zvei'CM1, ude^eženci prof. .]. Napot-
niika/ pa oJd ilsti uri v torek 4. oktobra
v U'ciltnk'o meščajnske Sole, a mladina
v ponJeijek 3. oktobra ob dveb popol-
d'no v mosdainsko solo i'n ol.) trob pop.
v niiOstno osnovno solo.
c NOGNO LEKARNIŠKO SLU-
ŽBO opraivlja tai teden lekarna »Pri
Krizir« na. (^a:nkarjevi cesti.
c ÜGITELJö-KA SLUŽBA. ?Za
stalno xieiteljk'o deške okoliške šo^e *v
Gelju jo krionovčuna u.ci(teljk-a v *T3ri^
žah gdi1. Rozinia Vidall, ki je bila do
sedaj več lei dwleljeim srfzkeinu ^ol-
sk-tMiiii nadzorniku v Gelju.             j
c RAZVITJE PRAPORA »ORJU-
NE« — GABERJE. V nedeljo, dne 2.
O'ktobra razvije Orjuna v Ga'.berju svoj
praipor. Radi ])repovedi oblasti odpade
dober del prvotno doloeenega progra-
mai.
c OiBRTNA NADALJEVALNA
SOLA V GELJU. Šolsko leto 1927./28.
se pricne v n-odeljoi, dne 2. oktobra.
Vajenci i>n vajenke (tudi novinci in no-
vi'nte) se zbero tega due tocno ob 8.
uri.zjutraj v me&canski soli na Vodlni-
kovi ce^ti. Nato se vrši skupni1 sesta-
nek v risaflnici deske mescainske sole
im za tern vpiismanje v posameznih
raizredih. Šolnina za leto 1927./28. se
Ijo pobirala 14. dni pozneje. ko bo
iuiel že vsak vajenec oziroma vajenka
že svojo kontrolno knjižiico, kaanor se
bo tudi vpisalo, da je šolnino razred-
[ i ik 11 au ra'zredn'ici resnieno vpla-
čal. To ii^deljo se vrse tudi sprejemni
izpi.ti za takojšnji. vstop v prvi raz-
ri'd, Z l'L-xlniim poukoiin se pa pricne
t.ikoj \ i)ondel.jek (3. oktol)ra.) v reclu
kakor lani ob popoldan,skili iM'ah od
13. do 17. ure, v ])ripraivnicaii pa od
.1.3.—16. ure. Gospode obrtne mojstre
se vi'judno prosi, da pošljejo obrtni
na.raiscaij že tcx-no to nedoljo \- solo.
ker zainudniki delajo samo neprilike
m to na račuin rednega šolskega dela.
— Vodstvo sole.
c PRED NOVO SEZONO V ME-
ÖTNEM GLEDALIftGU. V giedaliscu
,se ž-e cUilje čaisa vivsiljo skiusnje za
uprizoritev prvih odrski.b del \ novi
sezoni pod vodstvoin g. ravn. Bratinio.
Sozona bo otvorjena prve dni oktobra
s Gankarjevhni »H'h.pci«. Notranjost •
giledali&oa, zlaoli oder, se sedaj nnoder-
nizira. Avten-tiic-no iz.ja.ve g. raivnatelja
Brat ine o dclu v novi gk'daliwki sezo-
ni  priobclino  i)r!'lnodnjic.
c    ZA    PROFESORJA    VERO-
NAUKA na realni gimnaiziji je hne-
nova.n g. Pelov Kovarifc. stolni viikar v-
Mariboru.
c P0H0KA. X nedeljo ae jo poro-
cil g. Anton Faiza/rinc, trgovec v Celju.
z gospo Zofko AlOcnikoiVQ. roj. Brinov-
cevo, Irgoviko v Gelju. Bilo srecno!      *i
c  IfEVKE  IN   PEVGI!    Geljsko \
pevsko druištvo vabi ob lirK'etku svoje
pevsko se.zon.0  pevco  in  peivke,  ki  he
pri  nj'Oin  nkso sodelovali  wn ki imajo
razunievamje za resno gfalbeno udej- j
sivovanje, pa tudi za redno posecanje
vaj. da bi &e pisnieno ali ustno zgla- '
sili   pri   pevovodji  g.   Oirilu   Preglju
(mestna deška osnovaia sola ali Ipav- i
čeva ul. 12). '                                        j
c GELJÖKO PEVSKO DRUŠTVO j
išče za nekega svojega člama (tenori- ¦
sta) priniorne skažbo. l\er priiuanjkii- '
je v Gelju že par lot dobrib tenoristov. '
se v drušbvu ni. miogel gojiti mo&ki .
zbor. Apeliraimo na društvu naklonje- ;
no osel>o hi kroge, d.a l)i na^s v tern ozi- j
ni podipiirai'i. Co bi kdo vede.1 za kako
slu7.bo.    liiv.i     to    syjorori     cl riiKtveniMnvi
odbor i b.
c  GESTNO-P0L1GIJSKI   RED.
X celjiskem srezu je bilo v avgustu 81
prijav radi pressopkov cestno-policij-
skega reda. Od teh je bilo ka.znovanih
15 o.selj na 40, 7 oseb na 80 vn 3 osebe i
na 120 Din.                                   '        |
c SOKOLSKA PRIREDITIvV. ;
Sukulsko drivstvo v (^elju priredi v ne- ;
deljo, dime 2. oktoibra ob 3. uri popol-
d'ne jaivni telovadni nastop na dvori-
.ve'U niestne osnovne sole v Geljiii. Pri
telovadbi naslcp'rjo visi druistveni od-
dclki. Priprii'-ami smo. da bo naše ol>-
cins'tvo v volikom stevilvi obi:ska.'lo to
priced it e.v in na ta nacin sokolskemu
dtriiistvu p'okazalo, da oeni v polni me-
ri njegtt nesebic'no delo. VstopniK-o do-
bite x ]>redprodaji pri vseb članicah
in gojenkali driKŠtva,.
c SUMLJTY P0POTN1K. J^}i
Pavloj ič je star 29 let in pravi, da je
knji'govodja. Naipravid je dolgo ])ot iz
Novega mesta čez Karlovec. Zagreb,
Wirazdin. Ornioz im Ptui v Gelje. Tu
pa so ga prijeli, ker se je zdel policiji
su.in.Ijiv. Dolže ga ta.tviai« in raznih
drugl'lv protiy.akoniftiili del.
c VODOVOD V ZAA'OJJNI. Zna-
iiü jo. da je invest ni vodovod preslab. da
]>i dobaivljal vodo tudi v Zavodno. —
Vsled tega so taJinosnji posestniki
sklonili, napraviti si lasten vodovod.
Vodo bi dovajiU od studenca v gozdu
za sv. Jožefom. Dela ba(j0 \ydje jcon.
("•ana so pre<d ziuno. Stroški .so prera-
Lunani na neka;ko oü.üOü Din.
( PLESNE VAJE TRGOVSKIH
KAMI'ÄENGEV se priono v čefrtek
L\m (',. oktobra t. 1. v veliki dvorani Na-
i'odneg;\ doina v Gelju pod vodstvom
priljubljenega plesnega ucitetja gosp.
Staneta Jurka,, ki je Oljanoin že iz
prejišnj-h dob dcJ>ro znan. Vpiisovanje
jo točno ob 19. uri, vaje pa se priicno
točno ob 20. uri. .Vsi prijatelji in pri-
j^lL'ljice p!t\sa s?e vabiijo na udelcžbo.
ka>j'ti poueevadi se bodo naijiniovoji ple-
si.. Nilkdo naij ne zanwidi že takoj pr-
v'b vaj, da ne bodo drugi ovirani-    t
c LADIES AND GENTLEM|<:JS-
willing chatter onioe a. week are a.^ked
lo send prop os Mi oi us to »English
Club«. KraljjL Poitra 4. c. «• fetem.pi-
Ji-jir.             '                               805
—  AU bom iniel dovolj niioci., da
prid'em na kraj mesta? — je razmiiš-
fjail ¦ laični  Dadliiaird.  —  Koliko kilo-
metrov bom moral se vleci  za  seboj
svoja prazna creva?
Pri tell miislih se mu je storilo min
lo in solze so nnu pritekle iz oei.
1 — Ocividno ste gimjeni, bratran-
ček — je šepetal Poudoiseaiu.
—  To me veselii. Vildeti je, da so-
rodmiki  moje pokojne  žene  niso bili
sami hinavci in lopovi,.da je med nji-
mii tudi blaiga diTŠa. Niikoli  vaan t6ga
nie pozaibinn.
A ker je bilo do pokopali.šča še da-
hč% je vdovec spoloma nadaljeval:
—   Ah, kolika izguba za gospo-
dinjstvo! Pomisliite samo, kaiko izbor-
na knharica .jo bila. S kako spretnost-
jo je znala kuhaiti ragu, obložen z be-
lita graškom,, al;i kako  iimieuitno  je
znala   priredit!   telečja   prsa,   rižoto,
oinilete in dru,go j<edi. Gostom so se kar
si ine codilo.
—  Ohi, dovolj, dovolj! — je zasto-
kal Douliiaird. To mi trga sree.
—  Uboiec, m vidimi, da vam gre
njena smrt zelo k srr:u, pra.v ta.ko ka-
kor meni. Tad a kad hooeano? Je ze ta-
ko, da poveliičujemo zashnge onih, ki so
umrli. Spomin nmrlih jo pa« treba po-
častiiti.
Doulliard se je m.itslii: — Lo ča-
,kaj, jiM'ha. pri gosliji «i že nagradim
te muke. Z vsako jetrno klobaso po-
jem najananj dva funta krulna..
Goz dve uri so prišli na pokopa-
lišče. Pogebnä obredi so bilii kratki.
Pri cdlicdu je Doull'iard slišal, kako jo
neki  sorod'ni'k zašepetal vdovcu:
—- Toreji vielja, kaikor smo se do-
nuMiili. Snildemo se na vogalu v ka-
vai'iii  >Pri življenskom blaigru«.
—  DobrcK, kar pocaikajte me tain
— je de-jal vdovec. Naročiite vina, sar-
diin   in   klabate.   Sttopiti   moram   še  h
kaiinnoseku,    pot em    pa    pridem    za
vaiini.
Obrmiil se jo, prijel hvenega Doul-
liarda pod roko in mm zašepetal:
—  Pojdiite z menoj, vi ste edini
praivi s'orodnik. Piustite te ogabne pa-
raisito, l'jm.li s praznimi. želodcii, ki so
p,risli k pogrebu  samo za.to, da bi sc
do si tega najedli in napili.
Prod pokopailišcem je čakal izvo-
»t:ek. Vdo^"elc je potisniJ napol onesve-
sconoga sorodniika v kot'ijo in ga od-
peljri'l na Montmartre. J\o je izrosöek
pognal, je vdovec  nadaljoval:
m— Veste, cloveik mora biti vedno
korekten. Si^rej'inim vais d;o doma.sNe-
kami blodi im slaibotnii w mi zdite. Go-
tovo vais je potrl'a žalost. Ubogi pri-
jaitelj! Cakajte, dam vam doBer nasvel.
Dames ne smete ničesar jesti. Samo
malo caja iizp'iijte predmo greste spat.
Jutri pa Vizemito pasleno porcijo o'l-
vajjainega sredstva.
c SL1KE PATRIJARHA DIMI-
'riUJA v (^elj'u se dobe \ fo'lografekern
att'jjeju A. Ceriie.                         863
c SPOMIN i\A KOROŠKI PLIÜ-
BLS(;iT. Po.lružnica J ugoslov^enske
Malice v Gelju priredi v spomin koro-
skiega plebiscita spomiinsko akademijo
v'soJ>oto. dne iS. oktoibra zvecer v vel.iiki
dvm-ani Narodnega, doma v Gelju in
na,-Ulnjoga diio dopoldne prodajo
znakov in cvetlic po mestu. Visa nia-
rodna kulturna dSrustva vabimo na so-
deLovanje in prasimo, da se po svojih
züslopnikih udeleže seje J. M., ki bo
v ta namen v petek, dne 30. t. m. ob
(5. uri zv-eoer v cita.lni-Jcmi s-obi Narod-
nega doma. Tedlaj nam naj n-aznanijo
tirdii   nacin   njihovega sodel'ovanja..
c TRGOVSKA NADALJEVALNA
SOLA V GELJU. Vpisovanje za «olsko
le.l-s; i927/28 bo y pottek 30. septeinbra
in v sohoto, 1. oktobra 1927 od 18. do
20. ure v pisarnii ra.vnateiLjstva drž.
(Iv'.ia/.redno trgovske sole. Vajencein in
ynijonkajn je prinesti k vpiisu zadnje
šolsko s]>ri<'e'.\alo. Vpi-siniima znawa 25
dinarjov. Oibvezn.i so pohaja.td to šo^o
vsi vaij-anci in vajenike trgovin me^ta
Gel-ja im nj-ega ofcolice. Pona,vfjalni iz-
piti se vrše v ]>ond^ljek. 3. in y torek
4. oktobra od 1(3. do 20. ure. Za te iz-
pite se je prijaviti vajencein in vajen-
kani v pondtfljek. 3. t. in. v pisairni od
li'j. do 1(). ure. — Vodstvo.
c #AKLJUCNI PLESNI KR0-
2\1\\ 1927/28. Seistaniek anteresenbav
\iz me.sta in cikiolrce za osnovanjc tega
krozka so ponovno vrši v četrtok, 29.
t. m. ob 8. uri zvečer v kavairniski so-
])i Gdjsikega doma. Priasim udeležbe,
sicer ni mtogcice za^ieti. Šiemiplhar. 860
c VIHAR IN NALIVI ao te dni
oest pojav. V petek zvečer je divjala
vihra kaikor so v tern času rodko zgo-
dii, v nodeljio popoldn« pa je zopet na-
stal viiha.r. kateremu je zvečer sledil
"inioičcn n.aiiv. Povsod je opa.ziti ninoso
cpah Los;e,nja. "M'ocne veje leže odToml'je-
ne po tleh in po nokod je vihar izi'u-
val in  provrge] tudi  kako drovo.
c OBESIL SE JE. V i>andeljek.
dne 2(). t. m, ob 6. zjiitraj se je obesil
v Kandiuserjevii hii.ši (Prešeirnova uili-
ca 22) 3(M1eilni Iva'ii Ba.iimigarliKr.
dola.vpc pri Westnu. Našli so ga žo
ini'Lve.Uit..      Baiu.mij?'iirtiier.   ki   je   bil   n:i
gla.su kot prlden in. vosten nuoz, je v
nuclei jo zapravil v igri ves svoj denar
in so nieka.j d-riiig;ih svoji'h .st.vari. Mor-
el a je hotel z dobičfcom v igri izbofjšati
svoj gmotni polozaj, kar se mu ni po-
sirt'cilio. Ba.irniigartiver zainitšc-a ženo in
štirii otroke.
c MESTNI KINO. Pondeljek 2(>.
in torek 27. septennbra.: »Iranijn nso-
(!('¦¦. Vuličaistna draiina člov-eške usode
\- 7 dej. ^T glavnili vloga'h znana fran-
ocska umiietnika Constant Remy in Ge-
nerirre Felix. >Ironi'ja usode« s?pada
mod na.jboljše mioderne fi,bmske dra-
iro.  --¦ PiH.dnaznanilo:   »Dirii hirer*.
Širom domovine.
s 1'lvSKOVA AFERA. Prod Ijub-
ljansko poroto so te dni razpravljaii
"o pos-liih in zadevah znanega industri-
jaiVa Antona Poska v Ljutoljami, ki je
bill že od lani zaprt. Obtožnica ga dol-
ži, da je labko.niiselno ustanaivljal de-
narne zavode in da je goljufal ljudi,
ki so mu zaupa'li denar. Oskodoval jo
vlagateljo Ljubljanske posaji'huce in
Jugoslov. zavaroval-ne hranilnice za
skupno 3.289.713 Din in med tern za
393.243 Dim na gokiufiv nai-lin, kakor
trdi obtožnica. Pri raizpravi pa se itJ
pokazalo, da je Pasök vedno vaenn^
da pokri'je svoje dolgove z dohodk^
])remogovnika. Za to je bill po l7L*re
porotnikov obsojen. samo ra^ P^^
ška. mailomarne kride po «? *f ff
kaz. zak. na 10 moseoev s ^^a-
.    -          •   ,-,„ orestal \  preis-
pora a to Kazan jg ^ \mUMs{*R
kcvalnoin   zaporu.   ^^^
SOilflsSnNAWHSzSTAVA V LA-
ŠKFM V La:^(VlU i>rii'«di podruznwvi
SidUirskega in vrtnarskega drustva«
sadno rao5stavo v nedeljo, due 2. okto-
bra t- j- v Pro-storMi osnovne.sole. Po-
t|ru/aiica vabi vse bližnje podružnice,
sacija.rje in vrtnarje in ljubitolje sad-
jaislva,, da si zanimivo in podučno
razstaivo ogleda.jo. Žoloznisko zvozo na
vse kraje ugodne.
š P0R(XiNIK ZGOREL Z LE-
TALOM VRED. Zopet se je zgodila na
aerodromu v Petrovaradinu nenavad-
no težka letalska nesreoa. Pilots po-
roc'iiik Dragoljul) Vasic. so je dvignil
S   v. 109
» us O_ v A  iJ iJüA"
cJtran 3
Sols Me loijige
za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1927/28, se dobijo v
knjigarEii   in   veüetrgovini s papirjem
GoHčar &  Leskovšek,   Celje
3         Kr a I ja   Petra  cesta   ätev. 7—9 in Glavni trg stev. 14.
use šolshe in risaine potrebščine
_____se dobijo w veliki izbiri in najceneje
v Vnji^arni in veletrgovini s papirjem
GoHcar* & Leskowsek,   Ce§je
Kratj»   Petra   cesta   št*-v. 7—9 in Glavni trg ötew.14.
z a'paratüdii tiixi Breguet, da izvrsi /a
i'zpit nailogo, ki je biia jako težka. Rav-
no je pr.iiöel delati drzaie preokrete, ko
se je nenadoma vnel motor in je bil
ktnalu nato ves aparat v ognju, Letal o
je padlo taikoj na Ma in biJo popolnoma
uničeno, porocnik Vasic pa je zgorel.
š NAJDEN OTROK. Januarja
lela 1920. (to je pred 6^ letom) je bilo
najcleno v xe/A pred vrattni maribor- :
ske javne bol'ni«nifce šest dni staro de-
te ženskega spola, povito v plenice. Do
danes ni bilo mogoče uigotoviti iden-
titete tega otroka. Kdor bi vedel kaj o
tern otraku ali njegovMi starišiih, naj
to sporo-L'i mestnomu imaigi'stratu v Ma-
ri boiu (Ko'nskripcijski oddelek).
Š »BELGRADER ZEITUNG«. V
Beogradu priične zopet izihajaiti 4.
oktobra »Belgrader Zeitung«, viendar
ne vec kot dnevnik, termveč kot tednik.
List bo v iglaivmein priobčeval gospo-
darska poroeila ter bo vzdrževal na-
rod-nt>-g.aspoda:rsfce zveze naše drznve
z jnozenistvoin..                                      ¦
k  PRVA   KOVNIGA   DENARJA \
NA  BALKAAU.  Minoli  teden   se  je |
vTsii'o v Beogrädu svecamo vzidavamje i
temeljnega kamna za zgradbo kovnice
denarja Narodne bam:ke. S'tavbisce je
dal  Narodni bainki ministrs'ki svet v
zaku.p za 99 k?t. Kovnica bo stala na
Topeirteru.  Narodno banko  posebno
poidpira pri niaertu zgradbe im osamo-
svoj.itvi  pri  kovainju  denarja   franco-
ska, Nnrodnn bainka. Vsa. deila bodo sla-
la okrog VS milijonov dinarjev. Zgrad-
ba, ki bo tfotovia .1. jaimuiairja 1929, bo
popo'Inama   moderna   im   po  600   letM)
pr\a na Balkamu.
ž VEL1KA SKUPŠUINA DRU-
ŽBE SV. CIRILA IN METODA se bo
vršila i'etos v Mariboru dne 9. oktobra.
We detegaite im družbine clam? vabi1
vodstvo k udeležbi. Poloviiena vožnja
po /jcldznicalii jt> do'voljo.na. Velika
skup-si-ina v Mariibcru tuk.j Ijo manife-
staicija 7a\ CM. druižho im ii.jfju; dclo
na severm incji.
š AKADEMSKO DRUŠTVO »BAL-
KAN* V TRSTü je bilo ves cas svo-
jega obstoja veliik trn v peti oblastev
in nai vnc naičine so preganjali njego-
ve člane. Že saiino čia.nstvo ,ie zadosto- !
vfllö, da niso bili dijaki pripuiöeni v
ofitirsko šolo iin tekom vse voja^ke
sLužbe so biili označeni kot državi p.p-
varni elementi. Sedaii pa se je oblast
adlocila za skraden korak in je dru- j
s'tvio razpin^tila,.                                      i
š     GOLJUFLTE    NEPHAVEGA |
ZDRAVNIKA.  jMinoIi   IocUmi  so dobi- I
vali mairi'bor.ski l'ekafriiarj'i vec'-krat re- j
cepte, najpiisane od  dr.  Ristica, voja- i
»kega velerhictirja. Vecinoma so bili to '
recepti za opij ter izstavl'jeni za konje
g. podlpolkovnika Marina..  Recepte je
na^il v lekairne neki fant. Ker se je pri
nekiem lekairnarju niabral l^reoejšien ra-
čmi »a g. Mariicai, se je i'mteresiral pi1;  I
voja.ski  oblasti.  zia «-.   Marina;   izvedel J
pa je, da vetcrinarja pod torn i-menoin j
v Mariboru sploli ni. Prija.vil je nato
stvar  poslit'ijj.  Ktnalu   nato  pa  je bil
fa.nt /. receptoan dr. Rističa zopet v ne-
ki lekarnii. Sledi'Nnu je detektiv, ki je
na»el   »da*.   Ristiiča«   v   fran/ci&ka-nski
cei'kvi, kainor miu je fa'nt nas.i'1 zdra-
vila. Izkazalo se je, da je to neki od-
puščenii podporočnik bolnkwske čete
h SLska. Zaikaj je zdravila rabid, še ni
dognano. Moža ko aretiirali.
Gospodarstvo.
« ^OVIŠANJE DELNIŠKE GLAV-
XUM CKUSKK POSOJILNIHE. Tz-
r'Gdni obuni /Jjor (k'ljske posojilnire
je skJeml, kakor suuo že na kratko po-
deloma potom valoi-iza(;ije bilamcne
vrednosti i-nvesticij, ddoma pa potom
novc emisflje. lz valopizacijike^ d™
bicka se bo povifiaia delniäka glavniica
za 2,187.500 Dm, potom emisije 3125
novih delniic (po teeaiju 135 Din) pa
za. nadailjnih 312.500 Din, skupaj to-
rej za 2,500.000 Dim. Iz dejstv«., da se
noniinalna vrednost deln'nc (100 Din)
ne bo povikala. skdi da bo družba dar-
ta delničarjiem na 8 starili deln.ic 7
gratis-delniic in 1 delnico po tečaju
135 Din. Iz ostalega deki valoriizacij-
sbega dobička ter iz aižija pri einisi-ji
se bodo povečale rezer\e na okrog 3
milijone dinarjev.
š GRADN.IA SPLITSKE LUKE.
i\a ravnaitelj.stvu pomorskoga pronie-
ta v SpiMu so je te dni vrsida konfo-
renca predsla'vnikov oblasti in trgov-
s-kih krogov o granji spliitske hike. —
iVled ostailim je bilo konstaitirano, da
se inora pristanišče spojUi z clveina do
i7'piui (.rčVicniica.rni s koloclvorom. Dalje
sc je irgotcvi'lo, da je kolodvor mnogo
prfmaijhen in da je za prvo odpomoiT-
treba preložiti .«kladižče in n oka ten?
drugs na,]>rave, da se dobi vsaj rnalo
])rcstora. Na račun reparacij so na-
baivljena tri mioderna velika dvigala.
l'"no bo ivilvko dviigniilo pet Ion, d-ruga
dva. pa  d'\e toni  naenkrat.
Nemške kolonije.
Xeinz'ko c'a«oj)isjo in iavno mne-
nje se stalno zelo zmahiK) zainima za
bivsi nemški kolonijski iinperij in ce-
ss o zaihiteva, da se Nemčiji virnejo use
ali pa vsaj del njenih kolonij v tej ali
oni abliki., eventual no kot inandat Dru-
Uxih niai'txlov.
* Ta zailnteva se je gla.sno ponovila
ncdaivno n« cetrtein kongre.su »Zveze
prija'teijev kolonij« v Hagnu na Vest-
failsikein!. Ta liga steje 300.000 placu-
joeih ela.nov, kar dokaizujo pojiular-
nost njenega, prograina in tudi raizšir-
jenost propaigainde za vrniter nekda-
njiih kolonij.
S so recjiun povdarkom se je ta
tr'znja maniTestiraila na »koloniijskeni
tednu«: v ilambmrgu, pi'irejenem po
»Držaivni kolonijski delovni zvrezi«, ki
sc truidi, da zdruzi' doJovaaijo vseh
lioiinškilh drušlov za koloniijsko ekspan-
'Ziii.jo. »Delovna zvezaj« «teje 250 pod-
zvez s 3O.(K)() claini pod predsedstvom
dr. Spitza, bivšega gimernerja nain-
ške zapadne Afrike.
Dejistvo, da se v Witzenbau«nu
eh Werri še danes vzd'rzuje kol.onija.I-
na so'la,, ki steje 120 uoe:nce:v in kjer
se vsaiko leto izšola kaikib 40 diiplojni^
raniih koloniijalnih aigronoimov, doka--
zuje, da Nemičija ni otbu.pala,. da ne bi
nekoč. ziopet postaila. kolonijska siJa,
kakršna je bila. pred vojno.
Nemski koloiu'tl'ski iinperij je irnel
površiiH) priibližno 3 iniiijonov k\ia-
dra.tniih kilonietrov s kaikimi 12 milI-
joni doniaciinov.
Na tcni'i'lju inandaitov sla so"Togo
in Kamerun razdelila med Francijo in
Vel.iko Britamijo, iztodna Afrika pa je
pripaidla južno-aifriški Uniijk Ruenda
in ri'undi (55.(>00 kvadratnih kiloine-
trov). ki je bila del to zadn.jp kolonije,
pa se je prikljint'ila belgiaskeimi Kon-
gu. Oceaniske posestil so se razdeliie
mod Novo Zolaindijo, Avst.ralijo in Ja-
ponsko. Jaiponska je podedova.la tudi
'leinskc pTavire v kJuufske.ni Šantim-
tfu in Kiaučau, ki ju je'bila Nemoiija
/.a;swlla deoembra 1897.
Nepobi'tno je, da rabi preoblju-
dena Nemčitfa prostora, kamor bi po-
»iljala pi-cbitok svojega prebivalstva,
ki se sodaj radi |)oman»jkanja kolonij
i^oljujo križctn sveta. Iz Neročije «0
je izselilo 1. 1921. 30.450 ljudi, t 1922.
36.527, 1. 1923. pa že 115.416 ^v cäsu
za,sedl>e Poi-ur.ja in iinflarije). 1 1924.
58.328 in 1.  1925. 42. 543.'
Zatnimiiv je pregled predvojnega
i./seljevanja J7j Nemčije v lastne kolo-
nije im trgovnw z njimii. Tu pridemo
do presenütiljSvo nrakih številk. Leta
1913., ko je stala Nenncija v znamenju
izrednega bi'aigostanja in je njena iz-
v07.11 :i trgovina dosegla let.no 10 mili-
jard mark, uivozna pa tudi toliko, je
znrosal neims'ki uvoz v koloniije jedva
57 milijonov, iizvoz pa 53 milijonov!
In docimi je Nemciiia naseljovaJaj s svo-
jilmi eniiigraniti siroke pokraijiine se-
Viorne  in  ju^ne  Araeiike.  je  /nasalo
skupno število xseh noniiških na^eljen-
cev v lastni'h kolonijaih komaj 30.000.
Laliko se trdi, čeprav so čuje zeso cud-
no, da so se Nemci izseljevali povsod,
sami.o v lastne kolonije ne. Vendar pri-
like za obljudenje lastnilli kolonij niso
bide neugodne. NtMiici im «o raje Jio-
dili x Ameriko, kjer ni. bilo treba šele
ledino oral! kakor v Afriiki in Oce-
aniji.
Dot'-im sta Togo im Kamerun vsled
tropskega podnebja poiiolnoma nepri-
kilaidnai za naseljevanjie evropskega
žiivlja in prilwjala v poštev le kot ¦eisto
(•Lsploa'tacijski kolonkji, bi bili vzhod-
mii m zaipaidna Afrika v staarru spre-
jeti veliko stevilo naseljejicev, Vzliiod-
na Afrika ni sirer stela pred vojno vec
ko 4227 belcev, od teh nekaj čez 3000
Neincev. ima pa na visokih planotah
zdrave pokrajiine, ki so razsežne ka-
kor Pruisijiai in so popolnoma pviiklad-
ne za naiselitev Evropejcev. Ta d.eže-
h, dvaki'at wč\ja od Nem^ije, bi mogi'a.
brez tezjm'e Äibsoi'birati .nekaj railijo-
ncv N'eiii),e.ev. Zapana dAfrika je mianj
in-ipravna za podrobno kolonizaciijo
Hrmiernejža je za živinorej-o in goji-
tev Ijomibaža,. Ker pa jp silno redko
uas-djtMia (1 vlovek na 10 kvadratnih
kilslmetrov). bi se nnoffla nemska eks-
painziivnosl  udejstvovati tudi tn.
(ie.prav se Neinci pred vojno ni-
so nit' ka.j radi selili v s-voje koloniije,
sp ne da zanikati. da so-so danes raz-
mere popolnonia predrugaciJe vwled
oniiejitvp do'scnljevainja v dringe dežefe,
zlnsti x Zed in jene dTŽa^ve. Nemčilja se
duši v svojih meja'h. BrezposeLnost jo
stalna iiii fitevil-o brezposdnih se gib-
Jjc nwd' enim in pol in dvema milijo-
noniai. Zato ne bi bilo nepraivično od-
preti ji kak izhod. Ta misel se vedno
resneje razprai\'lja ne sanio v Nemčiji,
marvec tudi v d.rngiih drzaiva'h. Že iz
(•isto oportuniisticnib oziirov na pot re-
bo -miriK ki se laihfko ru.ši iz preoblju
dnon Nenu-i'je, se vpraKujejo nacijo-
rii.-iliii ekomofmi zapadnf Evrope, a:si ne
bi kazailo revidiii'ati koLonijske manda-
te in vrniti N.emiciji jugozapadno Afri-
ko, ki si jo je priiastila južno-afriska
U nil ja, in i\ztoc'.no Afrifco.
Problem je posUivljen in prpj ali
slej ga bo treba reševati. Glavna be^&-
da pri torn pripade Veliki Britaniiji in
njeniiiu doininijouom, pa seveda tudi
Era'uciji kot sosedi Nemčije, s katero
no bo mogla nikoli živeli v prijalelj-
stvu.
Razgled po svetu.
v TUNNEY P0RAZ1L DEM.P-
^EVA. Y borbi za svetovno prvenstvo
v boksu v Ghit-ugi je Gone Tunney po
toc-kaih porazil Jack Dempseya. Borba
med bbvsim svetovnii'in šampijoiioin
'lack Dempseyem in sedanjiin prva.koni
je bila zelo ogoroena. Dempsey je moo-
no krvafvel, eno oko mu je oteklo. Ven-
dar se je pobral s tail in se boril, da si
^«'ezupno.. GledaiVev je bilo 1 (>().()()().
doeini joskrbeloza red 3<K)0 policistov.
r CAPABLANCA JE 1GR0 JZ-
J'vNACIL. Tretja partija v boju za sve-
tovno šaihovsko prvenstvo ined T.apo-
l>Ia'nc*o in Aljehinoin jo koiičala pu 42.
potozi z znwiigo Caipablaince. Do sedaj
sta torej dobila wsak po eno parti'jo.
w& ]3a je končala remis.
v RDEClI DIJAMANT. Na dija-
nianiskili poljih v jii'zno - afriökem
Lichteiniber-gu so pred kra'tkini i;zko-
pali dijamiajut rdečka.ste barve, težek
ly karatov im pol. Posla-ll so ga v Am-
•^terdaim, kjer so ga obrusili, tako da
l('lHa dragi kamen sedaj 5 karatov in
Pel. Sijaj tega dijamanta je takšen, da
S(> zdi.! kakor bi ga ili^iill p/la.merti.
^trokovnja.ki pravijo, da je ta drago-
f-eni kanien edini svoje vrste na svetu
r »OSSERVATOl^E ROMANO«
iJa0TI ZAVIJANJU. JJapezki »Osser-
vatore Romano« se astro postavlja po
J'obu zavijanjom časopisja o evhari-
•stičnem kongresu v Bologni, katerega
označuije tilsk za politiicnega. Li'st na-
glasa  verski  znaeaj kongresa   in  žoli.
ila se liataiiicno loci vera im politika.
List poziva easopisje, da se poslužuje
milejšega ton a v verskili zadevaJi.
]¦ V UKRAJIN1 REK0RDNA LE-
TINA. Iz Ukrajine se poroča o re-
kordni letini sladkorne pese z 77 mi-
lijoni stotov, ka<r pomeni napram lan-
skemu letu 30 odstotkov več. Ruski
sladkor je prod vsem \azen kot izvoz-
n\, protliu'kt za orijemt .iai central'no
Azijo.
r NEZAD0V0UN1 lUUNC. Ro-
i) nun ski iM'admi »Monitor« p or oca, dd
je romarnski jjrinc Karl vložil ugovore
|)i'(vti tesla.nie-nlu umrlega kralja Fer-
dinanda. i'rinc zahteva, da se pregle-
da knjiigovodstvo, itn trtli, da so &e v
zadnjih iLveli leti'h godiile sleparije v
iiipravi krailje\tega piiMiwzenja,.
r UÖODA BE«ARAB1JE. Poliiti'c-
ni kore-spoindewt »Daily Telegrafa« do-
znaiva, da je nemska vlada iz.i-a.vila ro-
niuiiski vj'adi, da bo Nejucija, ce ji Ro-
luunija odda vsa deJa za vzpostavi'tev
lomunskili žtdezniic, ve« svoj vpli'v v
Mos-kvi zastai\ila za to, da se bo Riosi-
ja odrekla svojini zalitevami po Bes-
arabiji.
i LOLlTIÜiNA AM NMSTJ, A V
ALBANJJ1. Ahimedbeg Zogu je podpi-
sai dekret, s katerim se podeljuje 871
zaprtim poli'ticninn na^protnikom po-
polno amnas-tijo. Od tega so izvzeti sa-
jiic .'zrazili propagandisti boljševLskih
klej. Tudi onwn Albaincem, ki so iz
poliiit'iiili vzrokov pobeg:niili v inozern-
slvo. daje možnost za vnri(e\ \ douin-
vinrj.
r DOLARSKA DEDSClxNA ZA
PAPEŽA. Ernest Miller, iiulustrijalec
iz Mihvaoiikeeja (USA) je v oporoki
zapustil 500.000 dolarjev rluinskeiiiu
pa;pežu. Toda ker so pred aimeriškim
fis-kom xa'i smi'tniki enaki, ie bil pa-
pež pozvan. da ])orai\'ina zapušeinsko
takso v znesku 5900 dolarjev, sicer mu
dedsrima. n'p bo i/r^i'araina,
Ljudska prosveta.
1 STROSSMAYEiRJEVA GALE-
RLJA V ZiAGREBU je iizdala album
sili'k. ki ol>sega 112 reprodukcij na 110
listili. I'os'iietek je i'zgotovila tvrdka F.
Hanfs,stae.ngel v Monakovem. Ai'bum
je izšel v divoj'ni vezavi. Naivadna je v
pla:tnu wi stane 6000 Dwii, boljvsa pa v
koži in stane 8000 Din. Prvi album je
uprava galerije poklionila kraiju. Oba
album a se prodajaia v korist nadalj-
nili liiaknpov slik za Strossimayerjevo
gaUerijo.                             !
1 J)VrA VELIKA KONGERTA V
LJUBLJANI. Dne 8. oktobra t. 1. bo
izvajai' v ljubljaniski Unioiisiki' dvora-
ni dr. Širolov oratorii: »Život r spo-
men slavni'li neitelja «v. brace Girila
'} Motod.ija,, aptxstola sla-vnisikib,1" —
-Ix;]' lii'vatskega pevaičkega društva
*Kol.o« iz Zagreba pod vodstvom di-
rigenta Srecka Kuinarjia. \r iK'tek. i.lnc
14. oktobra pa bo koncertirail v Uni-
j oiiski dvorani sla.vni violinski1 virtuoz
Jan Kubeliik, ki že celo vrsto set ni
koncii'iiral na Ijublja.nske-rn kon-cert-
nem odrui. Oba koncerta bodieta pod
okrMjem (Jlasbene Matice Uubljanske.
1 .SKLADATlvLJ  K. 1UNDEA11T11
je  pr.izvan   na.  badenski   kaiuservatnri.j
•
Oblehe
moderne dam-
ske, moške in
otroške, bluze,
krila, plašče in
moške suknje,
lastni Jzdelki in
dunajski modeü
nadalje pulo-
verje, sviterje,
te'rv :k- •¦ ne
otroške pietemne,
kl )! uke, perilo,
nogavice, kra-
vate in vse modne in gatanterijske
predmete kupite p« najnižji ceni in v
velikanski izbiri samo v veletreovini
R. STERMECK1, Lelje. Oglejte si !*-
ložbe in zalogo, da se na lastne oCi
prepriČate. Zbirajte listke za nagrado!
Strain 4.
»NOVA  DOB A«
Stev. 109.
v Karlsruhe. Vlada inn ,je podelila na-
slov profes'Oi'jai. CFa©beini'k je bil doslej
nngaziran v duna'jski Držaivmi operi.
Ali ste že poravnaSi
naroSnino
va Novo Dobo
Anton Fazarinc
trgovec
Zofka Fazarinc - Močnik
roj. Brinovc
poročena.
Celje, 25. sept. 1927.
POZOR!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da
imam v C e 1 j u, Slomškov trg 1 (tik fame
cerkve) tovarničko zaiogo vseh vr&t
pletenin kakor: nogavice, rokavice, ple-
tcno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon-
kurenčnih cenah, Za prvovrstno blago se
jamči. Se priporoča Ženko Hribar.   4-4 5
Popravila pili iroiev
hitro, eksaktno in poceni izvrSuie
specijalni mehanik z doltjoletno prakso
in koncesijo v Celju.— Prvowr-stnia
dokav.Ua na razpolago. — Pi»
salni stroji novi it rabljc»i
w zalogi*
JOSIP PUKL, Gelje
KRALJA  PETRA   CESTA-4
Fini domači
most
portugalka
se   toči   liter   po   Din 12'—
v Nas*. slomu v Celju.
Oglašuff e!
illirai si
se   išče   za  takoj   v   mestu   n\\   bližnji
okolici. Ponudbe ie poslati pod »Čisto«
na upravo lista do 28. t. m.
flu«m«fl nMrtii frboveljsk in \i
Pi tjjljijll neli druqiu racfnikou dobavlja
11 VEiBVjj |D dostaulja in don u mesfn
in okolicl
Franjo Dolzan, Oelje
TLsm Bcresijo š^ 4
Küeparsfvo
In naprava strelovotlov.
Pokmävanje  streb   in
^^^^  ivonikov.
Vodavodne
iRStzDiac'je, naprawa moderns
higij'enicnih  kopaB;»ih sob,
kloeetov an zdravstv. naprav.
Vsa   v  to strnko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku-
renčni ceni.   —   Proračuni brezplačno.   -    Za vsa nova dela se prevzame jamstvo.
Ženitna ponudba. I
Posestnica in obrtnica (vdova), stara
58 let, se želi poročiti z gospodom od
60 naprej. Posestvo, ki se nahaja v
bližini Laškega, se eventuelno tudi proda
po zmerni ceni. Pismene ponudbe pod
značko »Vdova« na upravo lista ali pa
poštnoležeče Št. Lenart pri Laškem.
Razsirjajte „Novo Dobo<4!
Jabolka
za prešanje
dobavha  v celih vagonih
Stefan Tratnjik,
Gornja Bistrica, p. Čerensovci,
Prekmurje.
Delaj, nabiraj in
hrani, varCevati
se lie brani!
Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri
stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju
Varčuj v rnladosti,
da shfida! np boš
v starosti!
I,ASTNI DOM
Obrestuje hranilne   gfo O/n
vloge po   ^JP    /v»
Vcčjc  stalne vlogc po dogovoru najugodneje.
Tamstvo   za   vloge   uad   2,000.000   Din.
Marljivost, treznost
in varčnost so pred-
pogoj nravnostil
Pri naScibi «neska do SO Din se dobi nabiralnik na dorn.
Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6.
\z rtialega raste
veliko I
Pupi(ar***c!t9«&Gr*en  in javnokoi^ist^n derta^rua zavod celjskega mesfa
CelisKa mestnn liranilnica
Ustanovl/ena leta 1864.
V   lastni    palači   pi^i kolodvopu,
Vsl Hrantlnftčnl posit se lzvršn|e]o nalRyclanlneJe, hitro in tot»
no. USodno obresiovanje. Potasntla In nasveti brezpiačno.
Pod   trajnlm   drž.  nadzorstvom.
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno moojG.
ZVEZNA TISKARNA
V CELJU
STROSSMAJERJEVAUL.l
izvršujo vsa v tisitarsko stroko spadajoca
dela, kakor knjige, broSuro, fiasopise,
eno- in večbjrvne lepako, črtanko, tisko-
vine za obrt in industrijo, yse okusno
in hitro ter po najnižjih dnevnih cenah
Najmoderneje urejena knjigoveznica
-----------------Tlska m Izdaja Zteina tlskarn«.  -  Odgovorna sta  za Izdajatelja in tlskamo MU-n 6etln« |  za redakcijo Vlnko V. Gabero. -   Oba v Celju.