Poklicna pot: Alojz Kri`man stran: 6, 7 60. IFC Portoro` stran: 18 Poklicna pot: Alojz Kri`man stran: 6, 7 60. IFC Portoro` stran: 18 ALUMNI OMM Novice Dru{tva Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani DECEMBER 2020 / [TEVILKA 14 UVODNIK V septembrski {tevilki smo zapisali, da bomo svet spoznavali z druge perspektive. To je bilo povezano z uspe{no izstrelitvijo satelita NEMO HD. Satelit je uspe{no prestal dinami~ne obremenitve med izstrelitvijo ter ve~ kot tiso~ termomehanskih obremenitvenih ciklov v orbiti. Prvi posnetki Zemlje so `e vidni. Ve~ informacij lahko dobite na spletni strani Centra odli~nosti Vesolje.si. Virus je za sedaj prekri`al izvedbo napovedanih dejavnosti, vklju~no z ob~nim zborom dru{tva. Tudi otvoritev razstave ob 400-letnici jeklarstva v Me`i{ki dolini je prestavljena na ~as, ko bo ponovno omogo~eno dru`enje. Toda uspelo nam je pripraviti bolj obse`no, `e 14. {tevilko na{ega glasila. [tudentje so prijeli za pero in se odzvali pro{nji, naj opi{ejo svoje `ivljenje v ~asu predavanj in dela na daljavo. Predstavljajo se ~lani [tudentskega sveta NTF. Opisali so naloge, ki jih v {tevilnih komisijah opravljajo na fakulteti… Njihovo poro~ilo je prispevek k obve{~enosti {tudentov v ~asu, ko je manj neposrednih pogovorov. Zasluge za pripravo teh prispevkov ima {tudentka Jerneja. Hvala. [tudentkam in {tudentom bo ~asopis poslala gospa Majda iz [tudentskega referata. Ponavljam pro{njo za sodelovanje s prispevki za oblikovanje na{ega skupnega, medgeneracijskega glasila. V leto{nji decembrski izdaji v spominih na svojo {tudentsko in poklicno pot spoznavamo strokovno in dru`beno dejavnost eminentnega, {e vedno delovno aktivnega jubilanta. V drugih prispevkih je govora o nekdanji livarski dejavnosti v Ljubljani, o mednarodnem livarskem posvetovanju v Portoro`u, o {tevilnih diplomantih OMM in naslovih njihovih diplomskih, magistrskih in doktorskih del, o prepotrebnem povezovanju in sodelovanju na jeklarskem podro~ju ter o znanstveno-raziskovalni dejavnosti na IMT danes in pred 70 leti. Vredno je prebrati vse in posnemati, kar je napisano v »Pozdravu s Koro{ke«, saj je v njem zajeto veliko pozitivnih misli. V uredni{tvu se zahvaljujemo sodelujo~im, se pridru`ujemo vo{~ilu za prihajajo~e praznike in izpostavljamo verze iz prispevka koro{ke kolegice: »Oj srotej ubogi pozabi na vse, zapoj si, zajuckaj lej pol pa vse gre. Metalurgi smo zmeraj za mu{ter bili, na svetu ni gur{ih ni bol{ih l’di«. Ob stanovskem prazniku, SRE^NO! Jakob Lamut Vsebina: 01 Uvodnik 03 Zgodovina 06 Generacije metalurgov 18 Dogodki 19 Novice Pisma iz karantene stran: 15 NEMO HD – 3D slika @eleznikov, CO Vesolje.si 400-letnica `elezarstva in jeklarstva v Me`i{ki dolini V lu~i preteklosti in prihodnosti Pozdrav s Koro{ke Spo{tovane ~lanice in ~lani dru{tva ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani! Ob koncu leto{njega leta sem sprejela prijazno povabilo predsednika dru{tva ter napisala nekaj vrstic za na{ ~asopis. Spadam v generacijo metalurgov, ki je {tudirala v obdobju med letoma 1987 in 1992. Prihajali smo z razli~nih koncev Slovenije, govorili razli~na nare~ja, vsi pa smo imeli enak cilj – uspe{no dokon~ ati {tudij ter najti dobro zaposlitev. Na fakulteti smo prejeli bogato strokovno znanje, profesorji so veliko prispevali tudi k na{emu osebnostnemu razvoju, kar {e sedaj s pridom uporabljamo v `ivljenju ter pri svojem delu. Ob napornem {tudiju se je znala na{a generacija tudi poveseliti, kar je eden izmed razlogov, da vezi, ki so se stkale med nami in fakulteto, ohranjamo {e danes. Kolegice in kolegi s {tajerskega in gorenjskega konca so `e pred leti izpolnili svojo obljubo in nam pripravili prijetno sre~anje. Nam, Koro{cem, to {e ni uspelo. Letos je bil zaradi korona virusa prestavljen mnogokateri dogodek, tudi praznovanje ~astitljive 400-letnice `elezarstva in jeklarstva v Me`i{ki dolini. Kljub temu vam, drage so{olke in so{olci ter spo{tovani profesorji, kli~em: »Kmalu na snidenje! ^e vas pot zanese na Koro{ko, ste pri nas vedno dobrodo{li. Ko se sre~amo, ne bo manjkalo dobrega koro{kega r`enega kruha in mo{ta.« Bernarda Janet Za dosego cilja smo se {e kako trudili v {tudentskih letih in truditi se moramo v dana{njem ~asu. Dneve pre`ivljamo razpeti med slu`bo in domom. V podjetjih nam pridobljeno znanje, izku{nje, razvoj novih izdelkov ter dotok diplomantov mlaj{e generacije omogo~ajo, da z upanjem zremo naprej v prihodnost in v tej korona krizi {e vidimo lu~ na koncu tunela na{ega vsakdanjika. Kjer je to mo`no, delamo od doma, tako da se v `ivo s svojimi sodelavci `e lep ~as nismo videli. Zato se med seboj radi pokli~emo, malo pokramljamo in la`je nam je. Doma v prostem ~asu z dru`ino izkoristim son~ne dni, vzamemo si ~as za sprehod v naravo, za na{ega ku`ka. U`ivamo v kuhanju tradicionalnih koro{ kih dobrot po izro~ilu na{ih »bic« (babic). V~asih skupaj pogledamo kak{en film ali serijo, sama pa rada preberem tudi kak{no knjigo. Najraje poslu{am dobro glasbo in si zraven kak{no zapojem, kot na primer ponaro delo koro{ko pesem, ki sem jo nekoliko priredila za to prilo`nost: »Oj, srotej ubogi pozabi na vse, zapoj si, zajuckaj lej pol pa vse gre. Metalurgi smo zmerom za mu{tr bili, na svetu ni gur{ih ni bol{ih l’di.« Bli`a se konec koledarskega leta in pred nami so prazniki. Med svetniki, ki godujejo v decembru, je tudi na{a stanovska zavetnica Sv. Barbara. Ob godu Sv. Barbare (4. decembra) ali Sv. Lucije (13. decembra) po stari {egi gospodinje v plitvo posodico posejemo `itno seme, ki do bo`i~a vzkali. Mlado, zeleno `ito simbolizira upanje, da bomo premagali zimo in do~akali pomlad. Upanje na bolj{e ~ase pri nas na Koro{kem simbolizira tudi legenda o pravi~nem Kralju Matja`u, ki se je moral pred sovra`niki s svojo vojsko skriti pod mogo~no goro Peco. Tam zdaj za mizo spi s svojimi vojaki. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli mize, se bo prebudil in nas pri{el odre{it, spet bodo nastopili zlati ~asi. Za zaklju~ek vsem nam, stanovskim kolegom ter kolegicam namenjam naslednje vo{~ilo: Sveta Barbara naj nas varuje, bo`i~ s toplino obdaruje. Leto prihodnje miru naj nam podari, trosi nam zdravja in sre~e vse dni. Sre~no! Bernarda Janet Gradnja Metalur{kega in{tituta »v sekvenci« Zgodovina Velike naloge Metalur{kega in{tituta 70 let slovesne otvoritve in uradnega za~etka dela MI ob Marmontovi ulici v Ljubljani 1. maja 1950 je s slovesno otvoritvijo eksperimentalnega plav`a, s katerim naj bi eksperimentalno dolo~ili pogoje za proizvodnjo grodlja z doma~imi surovinami, vrata odprl Metalur{ki in{titut (MI). Ustanovljen je bil pri Tehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani, po na~rtih univ. prof. ing. Cirila Rekarja, ki jih je podprlo pristojno zvezno ministrstvo tedanje skupne dr`ave. Slovesnosti, ki so jo zdru`ili s praznikom dela so se udele`ili {tevilni visoki gostje, slavnostnemu dogodku je prisostvovalo tudi 23 in`enirjev metalurgije, ki so `e diplomirali na Univerzi v Ljubljani in 11 absolventov metalurgije. Kasneje, 1. julija 1950 je bila tudi nova stavba uradno izro~ena svojemu namenu. Otvoritve so se udele`ili predstavniki vlade LRS, predstavniki znanstvenih ustanov in industrije, s pozdravnim govorom je prisotne nagovoril rektor Visoke tehni{ke {ole prof. dr. ing. Alojz Hrovat, ki je poudaril zgodovinski pomen ustanovitve in{tituta. Predstojnik in{tituta prof. ing. Ciril Rekar je predstavil naloge MI. Metalur{ki in{titut v Ljubljani leta 1950, ob te- danji Marmontovi ulici (Foto: Slovenski poro~e- valec) In{titut je imel 3 velike dvorane in majhen plav`, ki je, kot omenjeno, obratoval `e od meseca maja. Osrednji ~asopis Slovenski poro~evalec je o tem dogodku z udarnim naslovom poro~al kar dvakrat, in to na naslovnici. »V novi stavbi bodo poleg {ole velike industrijske dvorane z napravami za pripravo in topljenje rud. V talilnih pe~eh bo mogo~ e pripravljati razli~ne vrste jekla in drugih zlitin. Vse zlitine bodo lahko mehansko obdelovali s kovanjem, valjanjem in vle~enjem. Poseben oddelek se bo ukvarjal s termi~no obdelavo kovinskih tvoriv, imeli bodo laboratorije za mehansko, kemijsko in fizikalno preiskavo novih zlitin.« Ena od velikih dvoran je bila namenjena valjarni, zanjo pa sta v okviru svoje diplomske naloge na~rt izdelala bodo~a in`enirja, {tudenta Vojin Doki} in Antun Grgi}, ki sta za to delo prejela Pre{ ernovo nagrado. Dne 1. julija 1950 so na novem in{titutu razstavili tudi 17 diplomskih del prvih absolventov metalur{ kega oddelka, v katerih so {tudentje ve~inoma obravnavali tematike v povezavi s prakti~nimi izzivi metalurgije. Metalur{ki in{titut v Ljubljani je bil kot pedago{ka ustanova namenjen vsem {estim republikam, od Slovenije do Makedonije, v letu 1950 pa so se raziskovalno ukvarjali s 24 raziskovalnimi nalogami, ki so jih dolo~ila razna ministrstva; v glavnem ministrstvo za te`ko industrijo, s katerim je bil MI pogodbeno vezan kljub dejstvu, da je pravno-formalno obstajal v sklopu Tehni{ke visoke {ole, oziroma v sklopu ministrstva za znanost in kulturo LRS. Posebno pozornost so namenili `elezarstvu, raziskavam na podro~ju uporabe visokih tlakov in kisika, ter livarstvu in sistemati~nim raziskavam doma~ih livarskih peskov. Celotno osebje MI leta 1950 je {telo 25 zaposlenih, po strukturi zaposlitve so jih razvrstili kot: 7 redno zaposlenih visokoraziskovalnih kadrov, 3 honorarno zaposleni visokoraziskovalni Delo v mehanskem laboratoriju (Foto: Slovenski poro~evalec) kadri, 3 tehniki, 5 zaposlenih v admini straciji in 7 delavcev. Med drugimi* so bili od za~etkov oziroma vse od leta 1950 dalje na MI zaposleni tudi: • Dekleva-Majdi~ dr. ing. Majda, asistentka v metalografskem laboratoriju • Hodnik ing. Janez, vodja izotopskega laboratorija • Klatzer ing. Rudolf, asistent v analitskem laboratoriju • Klinar dr. ing. Herman, vodja laboratorija Polje • Manda ing. Franjo, vodja termoenergetskega sektorja v mehanskem laboratoriju • Velkovrh Albina, dipl. kemik, asistentka v analitskem laboratoriju • Rekar prof. ing. Ciril, predstojnik MI od za~etka delovanja in redni profesor na FNT-metalur{kem odseku • Dobovi{ek dr. ing. Bogomir, vodja oddelka za fizikalno kemijo MI in izredni profesor na FNT-metalur{kem odseku • Pelhan dr. ing. Ciril, vodja livarskega oddelka MI in izredni profesor na FNT-metalur{kem odseku *podatki iz leta 1965. Na fotografiji, ki prikazuje MI iz leta 1957 vidimo, da je bila stavba ob Marmontovi ulici – danes Jamovi cesti – grajena v ve~ delih, lahko bi celo uporabili izraz »v sekvenci«. Vidi se tudi prvi in{titutski trakt (levo na fotografiji), kjer se je za~ela zgodba, ki traja `e 70 let. Prvi, t.i. industrijsko-raziskovalni trakt je bil torej odprt leta 1950, {olski,ki • Metalur{ki in{titut pred 70 leti Nova stavba, 3 velike dvorane in majhen plav` Zgodovina Stavba v letu 1957, ko je bil Metalur{ki in{titut v celoti zgrajen (Foto: arhiv IMT) gleda na Lepi pot, pa {ele leta 1954,  vendar je dobil metalur{ki odsek v njem zelo malo prostorov – v glavnem jih je moral odstopiti splo{nim predmetom. Danes si ne predstavljamo, v kak{nih te`kih okoli{~inah so gradili stavbo Metalur{kega in{tituta. Gradbenega in in{talacijskega materiala ni bilo, prav tako je bilo te`ko dobiti gradbene delavce. Tak{ne te`ave so spro`ile marsikatero kompromisno tehni{ko re{itev in izvedbo. Raziskovalno opremo so dobili iz reparacijskih skladi{~ tedanje dr`ave, nekaj pa so je kupili s pomo~jo generalne direkcije ~rne metalurgije. Pomemben je podatek, da so veliko opreme izdelali sami. Slovenski poro~evalec je julija 1950. med drugim poro~al tudi o zapletu – gospodarski blokadi Kominforma, zaradi katere je bil in{titutu oviran nakup nujno potrebne raziskovalne opreme iz tujine (Kominform je kratica za tedanji Informacijski biro komunisti~nih in delavskih partij, op. a.). Zdaj, v tr`nem gospodarstvu je tak{na ovira kar te`ko predstavljiva. Primerjava stanja neko~-danes poka`e, da v 70 letih obstoja in{tituta do bistvenega preokreta v za~rtani smeri razvoja le ni pri{lo. Na{i predhodniki so torej – kljub mnogim izzivom tedanjega ~asa – svoje vizionarske na~rte za Metalur{ki in{titut in z njim slovensko metalurgijo ve~ kot smelo udejanili. Nam, naslednikom je zato nalo`ena velika odgovornost, da uspe{en status javne raziskovalne organizacije, ki se je medtem iz MI preimenovala v IMT, tudi ohranimo. Darja Steiner Petrovi~ Viri: [1] Petnajst let Metalur{kega in{tituta v Ljubljani, 1950-1965. Metalur{ki in{titut, Ljubljana, 1965. [2] Slovenski poro~evalec: glasilo Osvobodilne fronte. Ljubljana, 1950. [3] Tehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1957, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2010. Iz zgodovine livarstva v Ljubljani Malokdo ve, da je v Ljubljani ob gorenjski progi, kjer je danes tiskarna ^asopisnega podjetja Delo, stala velika livarna. Nanjo spominja samo Livarska ulica, ki na tem mestu povezuje Dunajsko cesto in Parmovo ulico. Omenjeno livarno je v Ljubljani postavil Gustav Tönnies. Leta 1844 je v Ljubljano pri{el tesarski mojster Gustav Tönnies, po rodu [ved. Poro~il se je z Amalijo Malovrh. Imela sta pet sinov. Vsi so pridobili visoko{ olsko izobrazbo in bili uspe{ni podjetniki ter nadaljevali o~etovo delo. Delovali so na Kranjskem, v Trstu, na Hrva{kem in v Bosni na podro~ju gradbeni{ tva, strojni{tva in livarstva. Dru `ina je imela v lasti kamnoloma v Nabre`ini in v Repentabru. V Kosezah pri Ljubljani so podstavili veliko opekarno, glino so kopali na mestu, kjer je danes Kose{ki bajer. Dru`ina Tönnies je v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja veliko naredila za razvoj industrije v Sloveniji. Gustav Tönnies je pomen livarstva spoznal pri gradnji `eleznega mostu v Ljubljani. Strojni deli in kovinski izdelki za stavbarstvo so bili v tistih ~asih izdelani z ulivanjem. Mestni svet se je v sredini 19. stoletja odlo~il, da zamenja dotrajani leseni ^evljarski most z novim, lito`eleznim. Posamezne konstrukcijske dele za most so v celoti ulili v @elezarni na Dvoru pri @u`emberku. Monta`o in gradbena dela je izvedla tvrdka Tönnies. Sestavili so ga iz vnaprej pripravljenih elementov trikotnega profila in jih spojili z vijaki. Po konstrukcijski zasnovi ima most tro~lenski lok razpetine 30,8 m. Vozi{~e {irine 6,42 m je bilo takrat leseno. Most so postavili med Tran~o in Novim trgom in ga odprli 18. oktobra 1867. Poimenovali so ga po `upanu Johannu Nepomuku Hradeckem. Ker pa se je nahajal na mestu ^evljarskega mostu, so me{~ani raje uporabljali staro ime. Obnovljeni lito`elezni most, namenjen pe{cem in kolesarjem zdaj `e na tretji lokaciji povezuje bregova Ljubljanice med [entjakobskim in Prulskim mostom v Trnovem pri izlivu Grada{~ice v Ljubljanico. Auerspergova `elezarna na Dvoru, je bila eden najpomembnej{ih industrijskih obratov pri nas. Njeni lastniki so bili Auerspergi, Turja~ani, ki so bili ena od najbolj vplivnih plemi{kih dru`in na Slovenskem. Na Kranjskem se je rodbina naselila v drugi polovici 11. stoletja, ko je prejela svojo prvo posest, grad Turjak. Auerspergi so leta 1763 od rudarskih oblasti dobili dovoljenje za postavitev fu`ine. V za~etku je obratovala kot klasi~na `elezarna, od leta 1822, ko je postal direktor Ignaz • Lito`elezni Hradeckega most povezuje Trnovo in Prule (vir: Wikipedija) Pantz, pa je svojo proizvodnjo preusmerila v `elezo livarstvo. Izdelovali so stroje, vodovodne cevi, vodnjake, pe~i, gradbene elemente, nagrobne spomenike in tudi uporabne in okrasne predmete za hi{no rabo kot so sve~niki in okrasni kro`niki. Zaradi vedno ve~je konkurence, pomanjkanja `elezove rude in slabih prometnih zvez, je livarna leta 1891 ustavila proizvodnjo. Danes na nekdanjo `elezarno spominjajo le {e poslopja mehani~ne delavnice, modelne mizarske delavnice ter kova{ke pe~i. Na sre~o se livarsko znanje in dolgoletne izku{nje niso povsem izgubile. Gustav Tönnies je s takratnim upravnikom fu`in na Dvoru, Filipom Dobnerjem, livarno prenesel v Ljubljano. Leta 1919 je dru`ina Tönnies prevzela {e Samassovo livarno. V dru`bo je vstopil tudi Avgust @abkar s svojo Strojno tovarno in livarno, ki je stala tam, kjer je danes Gospodarsko razstavi{~ e. S tem je Ljubljana takrat postala pomembno livarsko mesto. Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so med obema vojnama nadaljevale delo na podro~ju strojni{tva in livarstva. Izdelovale so vodne turbine, stroje za obdelavo lesa, hidravli~ne stiskalnice, transportna sredstva in drugo opremo. Tovarno so vodili doma~i in tuji strokovnjaki. Med drugimi so svojo poklicno pot tam za~eli nekateri ugledni profesorji Fakultete za strojni{tvo kot so: Albert Struna, Anton Kuhelj in Bojan Kraut. Zaradi naro~enih in nato nepla~ anih naro~il je livarna pred drugo svetovno vojno {la v ste~aj. Za~etnik livarske obrti in kasneje industrijske proizvodnje ulitkov v Ljubljani je povezan tudi z delom dru`ine Samassa. Jo`ef Samassa starej{i je leta 1725 pri{el iz Bene~ije v Ljubljano. Od Ga{perja Franchija je ~eta 1767 prevzel livarno zvonov, ki je na Karlov{ki cesti v Ljubljani obratovala od leta 1688. Zvonarna je nato prehajala iz roda v rod. Po letu 1800, ko je podjetje vodil Janez Jakob Samassa je livarna postala velik proizvajalec zvonov. ^asopisi so poro~ ali, da skoraj ni cerkve na Kranjskem, ki bi se ne mogla pohvaliti z enim ali ve~ Samassovih zvonov. Toda tudi cerkve izven Kranjske so si nabavile zvonove od njegove mojstrske roke, ker je znal dati zvonovom ~ist ton in umetni{ko podobo. Izdeloval je tudi gasilske brizgalne, opremil idrijski rudnik s potrebnimi stroji, delal aparate za fizikalne kabinete licejev in ulival topove. Nato je livarno prevzel Anton Samassa. Zvonarstva se je bil nau~il pri o~etu, u~il Zgodovina livarstva v Ljubljani Zgodovina se je tudi fizike, kemije in strojni{tva in se rad ukvarjal z risanjem in glasbo. Kupoval je uplenjene tur{ke topove in jih prelival v zvonove. Z veliko energijo je povzdignil podjetje in mu pridobil velik ugled, da so od dale~ prihajali mladi zvonarji iz monarhije in {ir{e Evrope v uk k njemu v Ljubljano. Poleg zvonarne sta bili mo~no zaposleni tudi mehani~na delavnica in `elezolivarna. Delali so opremo za novo nastajajo~e tovarne, zlasti veliko naro~il je prinesla gradnja Ju`ne `eleznice. Delo je nato nadaljeval sin Albert Samassa. Po kon~ani vi{ji realki v Gradcu se je izu~il v o~etovi zvonarni in se strokovno izpopolnil na obse`nih potovanjih po Evropi. Umetni{ke ideje, ki jih je dobil zlasti v Münchnu, so ga napotile k izdelovanju umetnoobrtnih izdelkov iz medenine in brona za cerkev in dom. Z razvojem gasilskih dru{tev je rasla potreba po brizgalnah. Izdeloval je opremo za pivovarne, papirnice itd. Napravil je med drugim vso opremo za varstvo pred ognjem v kamni{ki smodni{ nici. Leta1872 je zgradil tovarno kovinskih izdelkov s parnim pogonom na zemlji{~u, ki ga je kupil v Zvonarski ulici in na bli`njih Prulah. Velik uspeh je tvrdki prinesla svetovna razstava na Dunaju 1873, kjer so {tiriglasno ubrani Samassovi zvonovi v Rotundi vsak dan oznanjali za~etek in konec razstave. Tudi v tej dobi so {li Samassovi zvonovi dale~ po svetu, nad 40 zvonov je {lo v Ju`no Afriko eden pa celo na otok Ceylon. Leta 1892 je tvrdka praznovala 125-letni jubilej in ob tej priliki izdala slovenski in nem{ki Slavnostni spis v katerem pi{e, da je zvonarna ulila 5091 zvonov v skupni te`i nad 2 milijona kg, to je ve~ kot vsaka druga zvonarna v Avstriji. Lotil se je izdelovanja novega aktualnega predmeta: armature iz fosforjevega brona za tovarne celuloze in kmalu pridobil za odjemalce skoraj vse zadevne tovarne v monarhiji. Leta 1890 je stopil v zvezo s tr`a{kimi ladjedelnicami in vojno mornarico ter za~el • Nekdanje ljubljanske livarne Zasl. prof. dr. mont. Alojz Kri`man, dipl. ing. metalurgije – {tudentsko `ivljenje Zgodovina / Generacije metalurgov izdelovati tudi kovinsko opremo za ladje. Postavil je tovarno pe~i iz bele lon~evine z emajlirano glazuro, ki so se kosale s ~e{kimi. Izva`ali so jih celo v Anglijo. Zadnji livar iz dru`ine Samassa v Ljubljani je bil Maks Samassa. Po maturi na Ljubljanski realki in praksi v doma~em podjetju je {tudiral tehniko v Stuttgartu. Raz{iril je `e po o~etu za~ete zveze z mornarico, posebno ko so po letu 1900 krepiti avstro-ogrsko vojno brodovje. Uspe{no je izpodrinil angle{ko konkurenco tudi v trgovinski mornarici. Zaradi rasto~ih mornari{kih naro~il je 1908 postavil posebno livarno za kovine z najmodernej{o opremo s kapaciteto 3000 kg dnevno, ki je bila takrat ena od najve~jih livarn v monarhiji. Kupil je konkuren~ni zvonarni v Wiener Neustadtu in Linzu. Med prvo svetovno vojno je zvonarstvo po~ivalo in vse delo se je preusmerilo na vojne dobave, zlasti topni{ko muni- Moje {tudentsko `ivljenje Vsakemu od {tudentov bi najprej svetoval, da si po kon~ani srednji {oli in pred vpisom na univerzo prebere knjigo Frana Sale{kega Fin`garja: »[tudent naj bo«. Samostojno `ivljenje {tudenta je v nekem smislu prvi resen skok v samostojnost, razumevanje svobode in so~asno resnosti dela. Sam sem bil star dobrih 18 let, ko sem za~el s {tudijem metalurgije. @e ob prvem sre~anju so nas stra{ili s profesorjem za kristalografijo in mineralogijo dr. Jo`etom Duhovnikom.Na kolokvij mora{ priti lepo oble~en, pozdraviti »Dober dan gospod profesor« in ne enostavno »Zdravo«. Predvsem mora{ paziti na o~i{~ene ~evlje. Ka{ljati mora{ v rob~ek in se obrniti stran in re~i oprostite. Res so nas prestra{ili. Pa ni bilo tako hudo, ob spo{tovanju vsega, kar so nam svetovali, je bil sicer strog, vendar zelo razumen in – vsaj meni – na nobenem izmed kolokvijev in izpitov ni vrgel minerala v glavo. Ob dobrem znanju obeh predmetov smo le spoznali, da gre za spo{tovanega profesorja, z jasnimi zahtevami spo{tovanja. Prav njemu gre zahvala, da smo {tudij vzeli resno in s spo{tljivim odnosom. cijo ter armature za torpedne ~olne in podmornice. Zaradi strate{kega pomena livarne so italijanska letala februarja 1916 bombardirala Samassa-ove tovarne. Leta 1917 je tvrdka praznovala 150-letnico. V slavnostnem spisu so zapisali, da je bilo v Samassa-ovi zvonarni ulitih 7200 zvonov v skupni masi 2,8 milijonov kg. Po kon~ani vojni je zaradi izgube Trsta in {ir{ega evropskega trga Maks Samassa prodal celotno podjetje Jadranski banki, od katere ga je prevzela nova delni{ka dru`ba Strojne tovarne in livarne v lasti dru`ine Tönnies, sam pa je nadaljeval delo v zvonarni v Wiener Neustadtu. Spomin na dru`ino Samassa je njihova vila, ki stoji nad vhodom v predor pod Ljubljanskim gradom. Iz vile se je videlo na vse Samassa-ove livarne in delavnice, ki so se nekdaj razprostirale od Karlov{ke ceste vse do Ljubljanice. Seveda so bile ob tem tudi razli~ne dogodiv{~ ine, kot na primer pri Fizikalni kemiji in prof. dr. Dobovi{ku, ki je ve~krat med predavanji povedal kak{no {alo, na izpitu pa sva, z nam dobro znanim kolegom Mleku`em (`al `e pokojnim), trpela kar polni dve uri in ~akala, kdaj se naju bo profesor usmilil. Potem nama je dal {e majhno nalogo ter naju za eno uro pustil sama v kabinetu. Ko se je vrnil, ni bil posebej zadovoljen in je dejal, naj {tudirava {e en teden in nato prideva ponovno. Ko sva se po tednu dni {tudiranja vrnila pred njegov kabinet, je pri{el in naju vpra{al, po kaj sva pri{la. Povedal nama je, da nama je `e napisal ocene in oddal prijavnico, nato se je nasmejal in dejal: »Sta se ustra{ila, da ne bo tako, verjamem pa, da sta v tem ~asu res temeljito {tudirala?!« in od{el v kabinet. Midva s sotrpinom pa veselo na pivo. [e bolj zanimivo je bilo pri najte`jem izpitu iz `elezarstva pri prof. Rekarju, ki je bil takrat tudi direktor Metalur{ kega in{tituta (MI). Pred njim smo tudi {tudenti vedno najbolj trepetali. Prof. Rekar je na predavanjih ve~krat dejal, da sicer nima doktorata, ker bi druga~e bil »drekar«, da pa ima zato dolgoletno in`enirsko prakso kot vodja jeklarne na Jesenicah. Na ustni izpit nas je pet naro~enih pri{lo malo pred peto uro popoldne in ~akali smo ga pred njegovo pisarno na in{titutu. Njegova tajnica nam je le povedala, naj po~akamo, dokler ne pride, saj je {e v Skopju (bil je namre~ odgovorna oseba za izgradnjo nove `elezarne) in Na osnovi znanja in kadrov iz Tönnies-ovih tovarn, Samassove livarne, @abkarjeve Strojne tovarne in livarne in Schnaiter-jeve tovarne turbin iz [kofje Loke so v Ljubljani po vojni vzpostavil proizvodnjo strojne opreme in livarno z imenom Litostroj. Firme so se menjale, livarsko znanje je ostajalo in se je skozi stoletja razvijalo in prehajalo iz roda v rod; od Samassa- ovih livarn vse do livarn v Litostroju. Velike livarne v Ljubljani so tako {le v pozabo?! Sre~no! Gabriel Janez Rihar Viri: @arko Lazarevi}, Milanka in Stojan Jakopi~: Stoletje dru`ine Tönnies. Zalo`ba ZRC 2019; Mitjan Kalin: Zgodovina strojni{tva in tehni{ke kulture na Slovenskem, FS UL, 2010; Slovenski biografski leksikon. ~aka na avion za vrnitev. ^akali smo, hodili nervozni po hodniku, sedeli in brali zapiske. Eden od kolegov ni vzdr`al in nas je ob devetih zve~er zapustil in nas zaprosil, da ga opravi~imo. ^akali smo do pol dvanajste ure zve~er in profesor je pri{el. Vse {tiri nas je posadil na stole ob njegovi dolgi mizi v direktorski pisarni in tajnici naro~il, da vsem prinese veliko kavo. Listal je po na{ih pisnih nalogah, nas spra{eval, in ob enih pono~i dejal: »Fantje naj vam bo! Nekaj znate, vsega pa tudi jaz ne znam«, se nato z nami rokoval in nam za`elel lahko no~. Pozno pono~i smo potem utrujeni {tudenti {e iskali lokal in spili liter vina. Pa nam ni prijalo, ker smo bili utrujeni. Vsi pa smo se spra{evali, kako je {ele profesor utrujen, in kako lahko to kot starej{i gospod vzdr`i. Tako je bilo. Ob velikem spo{tovanju profesorjev, ki nam niso dali le znanja, temve~ so nas vseskozi tudi vzgajali za `ivljenje. Od bruca do in`enirja je dolga pot. Pot `ivljenja so nam kazali profesorji, ki smo jih spo{tovali in ob tem razumeli resnost {tudija, doslednost ter vztrajnost. Dejal bi: »Ecce homo!« kot je Poncij Pilat dejal za izmu~enega Jezusa Kristusa. Poglejte ~loveka! In na{a fakulteta nam je s svojimi profesorji preneseno dala prav ta nazor Poncija Pilata. Vrednost ~loveka in spo{tovanje ~loveka. Alojz Kri`man Zasl. prof. dr. mont. Alojz Kri`man, dipl. ing. metalurgije »Tudi pri svojih 80. letih ostajam zvest livarski stroki« Generacije metalurgov Moja poklicna pot Zvestoba je vrednota. Biti zvest pomeni imeti resen odnos do drugih in biti pripravljen izkazati zvestobo s svojimi dejanji. Razumeti zvestobo stroki, poklicu in ve~desetletni pripadnosti vsemu, kar nas s tem povezuje, je otrok duha, ki spo{ tuje po{ten odnos do ~love{kih vrednot, ki so trajne in ne zahajajo v slepomi{enje spreminjajo~ih se razmer. Samo tako ~lovek v starosti lahko razume smisel `ivljenja, ki mu ga je podarila narava. Kdor lahko razume, naj razume. Rojen sem {e v ~asu Kraljevine Jugoslavije, 24. maja 1940, v kraju Kri`evci pri Ljutomeru. Oba star{a sta bila u~itelja in bil sem {esti med sedmimi otroki, od teh {est fantov in potem sta star{a le do~akala deklico. O~e je bil slovenski Koro{ec, doma v Nagel~ah pri [t. Primo` u v Podjuni, mati pa rojena v dru`ini [varc v Slovenski Bistrici. Spoznala sta se v Mariboru, saj sta oba obiskovala mariborsko u~itelji{~e. Otro{ka leta sem v burnem obdobju druge svetovne vojne pre`ivljal najprej v Kri`evcih, kjer je bil o~e po dekretu takratnega ministrstva {olski upravitelj, nato v Cmureku ob dana{nji slovensko-avstrijski meji in od leta 1943 pri stari mami v o~etovem rojstnem kraju. Tam sem za~util duha slovenskih Koro{cev in spoznal to ~udovito okolje ob ~arobnem Klopinjskem jezeru in pogledu na 2.139 m visoki Obir (po slovensko Ojsterc). Stara mama je imela manj{o gostilnico, kamor so pa~ podnevi prihajali nem{ki vojaki, pono~i pa partizani. Podjetnost stare mame nam je tako zagotavljala pre`ivetje. Najstarej{ega brata Pepija so `e konec leta 1944 pri 17 letih mobilizirali. Pri ga{enju po`ara med bombardiranjem Münchna je kot 17-letni fant izgubil `ivljenje. Ta del Koro{ke so ob za~etku leta 1945 zavzeli Angle`i in, `al, kasneje ob koncu vojne dopustili tudi zelo `alostne dogodke. Podjuna, Klopinjsko jezero in Obir mi Alojz Kri`man ostajajo {e vedno v `ivem spominu in v mojem srcu. Po zaklju~ku druge svetovne vojne smo se leta 1945 vrnili v Maribor, kjer je o~e {e pred vojno v predmestju Studenci kupil zelo majhno hi{ico. Maribor je tako postal moje mesto. Mesto, ki je bilo popolnoma zru{eno ob bombnih napadih zaveznikov ob vra~ anju nem{ke vojske, in zaradi industrije. 51 % vseh zgradb je bilo razru{enih do te stopnje, da je bila potrebna obnova in {e dandanes je v dolo~enih predelih zaznati ostanke te katastrofe. Starej{i bratje so nadaljevali s {olanjem v srednjih {olah, sam pa sem kot najmlaj{ i fant za~el `e leta 1946 obiskovati osnovno {olo v Radvanju, predmestju, kjer je mati dobila slu`bo u~iteljice prvega razreda in me tam tudi vklju~ila v prvi razred. Tako sem vsak dan, pe{, v vsakem vremenu, korakal v to znano staro {olo. Lesene klopi in navadni svin~niki ter peresa in ~rnilniki so spomin na ta te`ek ~as lakote in rev{~ine. Zanimivo je, da smo vse do leta 1948 imeli tudi redni pouk verske vzgoje in tudi v izkazih oceno iz verouka. Leta 1947 je mati dobila u~iteljsko mesto v predmestju Studenci, v `e delno obnovljeni tamkaj{nji {oli in naslednje tri razrede sem nato obiskoval tam, ob cerkvi sv. Jo`efa, starih studencih, kjer so `ene {e ro~no prale, Sokolski telovadnici in zunanjem telovadi{~ u, blizu reke Drave. Tako sem odra{~al, spoznaval okolje, se veselil dobrot iz Unra paketov, bral prve knjige iz tamkaj{nje knji`nice, se nau~il plavati na jezu reke Drave, se dru`il z ostalimi otroki na majhnem {portnem igri{~u, bral tudi knjige Karla Maya, {ival prve `oge iz starih nogavic in cunj, igral hokej na zamrznjenem potoku ter za~el smu~ati na Slovenski Kalvariji, ki so jo kasneje – zaradi razmer tistega ~asa – preimenovali v Pekrsko gorco, {e danes pa jo takratni prebivalci imenujemo po njenem starem imenu. Po kon~ani {tirirazredni osnovni {oli leta 1950 me je o~e kar sam vpisal na Klasi~no gimnazijo v Mariboru. Takrat nas star{i niso kaj dosti spra{evali. ^asi so bili te`ki in razmere v~asih za otroke nerazumne. Zanimivo, da smo kot glavni tuji jezik imeli na tej gimnaziji nem{~ino in kasneje, kot drugi tuji jezik, franco{~ ino, pa seveda vseh osem let latin{~ino. Vsak dan v takratnem {estdnevnem tedenskem pouku pa uro sloven{~ine in matematike. Pred vpisom na univerzitetni {tudij sem nihal med kemijsko tehnologijo in metalurgijo. Pri odlo~itvi mi je svetoval tudi • Dru`ina Kri`man leta 1952. O~e, mati in 6 otrok – Alojz pri 12 letih (sprednja vrsta, drugi z leve) Maturant Klasi~ne gimnazije v Mariboru in {tudent metalurgije na Univerzi v Ljubljani. Mariborska livarna... Generacije metalurgov Maturanti Klasi~ne gimnazije v Mariboru leta 1958 in njihovi profesorji brat Janez, takrat absolvent na arhitekturi, in kon~na odlo~itev je bila metalurgija. V letu 1957 mi je umrl o~e. Za {tudij metalurgije, ki sem ga pri~el oktobra 1958 sem dobil {tipendijo. V istem mesecu pa mi je nato umrla {e mati. Zaradi pomanjkanja sredstev sem dodatno iskal delo in se leta 1964 dokon~no redno zaposlil v Mariborski livarni, Maribor in tam opravljal tudi diplomsko nalogo. Pri mentorju prof. Podgorniku in komentorju prof. Pelhanu sem leta 1965 diplomiral s temo: »Strukturne in mehanske lastnosti kontinuirano ulitih palic iz bakrovih zlitin«. Tako sem se zapisal livarski stroki, ki sem ji ostal zvest vse do danes. @e v letu 1968 sem honorarno za~el sodelovati pri procesu dela kot asistent za podro~ je Tehnologija materialov na takratni Vi{ji tehni{ki {oli v Mariboru. V podjetju Mariborska livarna sem deloval kot tehnolog in razvojni in`enir ter od leta 1971 naprej kot vodja razvoja tehnologije v podjetju, ki je takrat imelo 2300 zaposlenih. @e v letu 1968 sem se za~el redno udele`evati tudi strokovnih Mladi ko{arkar pri 13 letih pri pionirjih KK Branik Pri 16 letih kot navdu{en smu~ar posvetovanj in `e istega leta objavil svoj prvi avtorski prispevek v Livarskem vestniku {t. 4/1968, z naslovom: »Primerjava mehanskih lastnosti ter struktur bronov in rde~ih litin, ulitih v pesek, v kokilo in kontinuirno«. Tako sem na sodelovanje z Dru{tvom livarjev vezan kar polnih 52 let. Prvo javno priznanje, ki sem ga prejel za svoje delo, mi je bilo podeljeno leta 1974 ob 50–letnici obstoja Mariborske livarne, za uspe{no izvedene razvojne in investicijske projekte ter uvajanje novih tehnologij. To je bilo prvo javno priznanje med skupno 40 javnimi priznanji, ki sem jih prejel v dolgih letih strokovnega, pedago{kega, raziskovalnega in javnega dela. In prav livarska stroka je bila tista, ki mi je podelila 40. javno priznanje. To je medalja Dru{tva livarjev Slovenije, ob 60-letnici Mednarodnega livarskega posvetovanja, za dolgoletno aktivno, Absolvent Alojz Kri`man Absolventski ve~er leta 1962. Prisotni profesorji: prof. Dobovi{ek, prof. [irca, prof. Fettich, prof. Rosina. predano in zvesto sodelovanje ter pomemben prispevek h kvalitetni rasti tega, tudi mednarodno priznanega livarskega dogodka v Portoro`u, 17. septembra 2020. Dru{tvo livarjev me je `e leta 2008, za 40-letno delovanje v dru{tvu, imenovalo za ~astnega ~lana. @e 15 let sem glavni in odgovorni urednik Livarskega vestnika in enako obdobje tudi programski vodja Mednarodnega livarskega posvetovanja (IFC) v Portoro`u. V Livarskem vestniku sem do sedaj objavil skupno 28 strokovnih in znanstvenih ~lankov. 52-letno delo na podro~ju livarstva je lahko le dokaz pripadnosti dolo~eni stroki in `ivljenja z njo. Ob ustanovitvi Univerze v Mariboru me je ta institucija tudi uradno povabila k vklju~itvi v redno delo. Kot dolgoletni sodelavec, honorarni asistent in vi{ji predavatelj sem se temu vabilu marca leta 1976 tudi odzval in se na tej pomembni instituciji tudi redno zaposlil ter postopoma za~el urejati laboratorij za raziskavo materialov. Kot docent za predmete Tehnologija gradiv I. in II. ter predmet Investicijska izgradnja sem postopoma tudi oblikoval manj{o raziskovalno skupino. @e leta 1975 mi je bilo – na osnovi izvedenih projektov ter raziskovalnih in razvojnih del – na Katedri za livarstvo Univerze v Leobnu v Avstriji omogo~eno neposredno opravljanje doktorskega {tudija. Leta 1980 sem opravil t.i. rigoroz ter zagovarjal doktorsko disertacijo s temo: »Izdelava • Zasl. prof. dr. mont. Alojz Kri`man, dipl. ing. metalurgije Povabilo z novoustanovljene Univerze v Mariboru in doktorat Generacije metalurgov Kot mlad docent leta 1979 v predavalnici Visoke tehni{ke {ole Univerze v Mariboru. kontinuirano ulitih predoblik cevi po postopku horizontalnega kontinuirnega litja z namenom izdelave kondenzatorskih cevi iz zlitin CuZn28Sn in CuZn20Al«. Mentor doktorata je bil predstojnik Katedre za livarstvo in Livarskega in{tituta prof. dr. Joseph Czikel in komentor prof. dr. Franz Jeglitsch, predstojnik In{tituta za tehnologijo in metalurgijo ne`eleznih kovin, predsednik komisije za rigoroz pa rektor prof. dr. Hein-Peter Stüwe. S tem mi je Montanisti~na univerza v Leobnu podelila naziv in ~asti doktorja montanisti~ nih znanosti. Pridobljeni naziv je leta 1981 nostrificirala tudi Univerza v Ljubljani. Leta 1984 me je Univerza v Mariboru izvolila v naziv izrednega profesorja in leta 1989 v naziv rednega profesorja za predmetno podro~je Gradiva in predmet Industrijski in`eniring, pri ~emer so bili poro~evalci: redni prof. dr. Pavle [mar~an s Fakultete za strojni{ tvo, Univerze v Mariboru, ter redni prof. dr. Ciril Pelhan s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Oddelka za metalurgijo in redni prof. dr. Viktor Prosenc iz Fakultete za strojni{tvo, oba z Univerze v Ljubljani. V letih 1979 do 1983 sem bil predstojnik Oddelka za strojni{tvo, v obdobju 1983 do 1985 dekan Visoke tehni{ke {ole, v obdobju 1985 do 1987 dekan Tehni{ke fakultete in v letih 1987 do 1993 rektor Univerze v Mariboru. Za svoje znanstveno raziskovalno delo sem leta 1985 prejel nagrado Sklada Borisa Kidri~a. Za izjemne zasluge za razvoj Visoke tehni{ke {ole sem prejel dr`avno odlikovanje reda dela s srebrnim vencem, za zasluge za razvoj Univerze v Mariboru sem leta 1991 prejel Zlato plaketo univerze v Mariboru ter za razvoj univerzitetnega {tudija ter sodelovanja z mestom Maribor Zlati grb mesta Maribor. Leta 2000 sem bil imenovan za ~astnega senatorja Univerze v Mariboru. Leta 2011 sem bil imenovan za zaslu`nega profesorja Univerze v Mariboru. Leta 2005 sem bil ustanovitelj Univerzitetnega centra za elektronsko mikroskopijo UCEM in njegov prvi vodja. Kot zaslu`ni profesor {e vedno sodelujem s Fakulteto za strojni{tvo Univerze v Mariboru ter z Univerzo v Ljubljani, NTF, Oddelkom za materiale in metalurgijo. Po zadnjih podatkih sistema Cobiss moja bibliografija obsega skupno 761 bibliografskih enot, od tega je 79 izvirnih znanstvenih ~lankov. Ob vsem zapisanem moram omeniti tudi svoje javno delovanje in prizadevanja za razvoj mesta in {porta. V Sloveniji so bile leta 1994 prve demokrati~ne volitve `upanov po letu 1940. Po zaklju~enem {estletnem rektorskem delu so me prijatelji za~eli prepri~evati, da bi kandidiral za `upana Na Katedri za livarstvo NTF OMM, pred vhodom v kabinet, ki se imenuje po prof. dr. Cirilu Pelhanu Mestne ob~ine Maribor. Dolgo sem jih zavra~al, vendar so bili vztrajni. Seveda nisem `elel izgubiti stika s strokovnim delom in univerzo, {e manj, da se po poteku mandata ne bi mogel vrniti na Univerzo. Dekan mi je zagotovil ohranjanje 1/3 obveznosti in podpisal zagotovilo, da se po {tirih letih in poteku mandata lahko vrnem v poln delovni odnos. Drugi moj pogoj je bil, da ne kandidiram pri nobeni politi~ni stranki in tako ohranim svojo svobodo in neodvisnost. Prav tako so mi prijatelji priporo~ali dve mlaj{i osebi, ki bi vodili agitiranje. Po ve~ kot polletnem prepri~ evanju sem le pristal in s podpisi smo ustanovili Nestrankarsko listo za Maribor. Skupaj smo pripravili izhodi{~ a ter seveda {li v agitacijo, ki je izhajala iz miselnosti dveh izjemnih, {ir{e poznanih osebnosti iz preteklosti, zgodovinsko pomembnih za razvoj mesta: Anton Martin Slom{ek in Rudolf Maister. S tem smo `eleli miselnost prebivalcev preusmeriti v razumevanje vrednot. Kljub ostri kritiki politi~nih strank je bila ekipa uspe{na in postal sem prvi demokrati~no izvoljeni `upan mesta Maribor po letu 1940. Kaj vse sem do`ivljal in kaj so politi~ne stranke in dolo~eni mediji vse po~eli proti meni, ne bi na{teval, saj me vse tisto {e najbolj spominja na dana{nje igre proti sedanjemu predsedniku vlade Janezu Jan{i. Zapisal bom le bistvene zadeve, ki smo jih v 4 letih kot nepoliti~na lista naredili, saj bi sicer ta seznam – ~eprav le ob navedbah naslovov in osnovnih podatkov – obsegal vsaj 10 strani. Mestna ob~ina Maribor je izvedla vse potrebne strukturne in organizacijske spremembe. Med zelo redkimi slovenskimi ob~inami je bila izdelana premo`enjska delitvena bilanca in delitev premo`enja z novonastalimi ob~inami. Kot edina slovenska mestna ob~ina smo izvedli raz~lenitev v mestne ~etrti in krajevne skupnosti. Izvr{ena je bila reorganizacija celotne mestne uprave, statusno re{eno• @upan Mestne ob~ine Maribor 1994 – 1998 Generacije metalurgov Reklamni plakat za volitve za `upana Mestne ob~ine Maribor z napisi »Nestrankarski« in na nahrbtniku: »Slom{ek in Maister« vpra{anje vseh javnih zavodov ter pre • oblikovana so bila vsa javna podjetja. Mesto Maribor je postalo tudi sede` Zdru`enja slovenskih ob~in ter Ambasade lokalne demokracije Sveta Evrope. Anton M. Slom{ek je bil za nekatere sporen, ~eprav je sede` Lavantinske {kofije prenesel v Maribor in ustanovil Visoko bogoslovno {olo ter napisal vrsto lepih stvari, saj je bil {kof ter katoli{ko usmerjen. Tudi Rudolf Maister, ki je bil s svojimi vojaki `e dale~ na Koro{kem, se je po zahtevah iz Ljubljane s svojo slovensko vojsko moral umakniti. Ker je kasneje {trajk delavcev iz Tovarne `elezni{kih vozil na Glavnem trgu zatrl s streljanjem in nekaj mrtvimi demonstranti, se o njem vse do leta 1985 ni smelo kaj dosti govoriti. V letih 1985 do 1994 je Maribor v vzdr`evanju in izgradnji mesta ter zaradi hitrega zmanj{anja dela v gospodarstvu ter vse ve~je brezposelnosti v razvoju zastal. Potrebno je bilo veliko truda, da smo zastavili razvoj v ponoven tek, in to v razmerah, ki prav gotovo niso bile ugodne. Ker je Lista za Maribor v 45-~lanskem mestnem svetu imela le 4 svetnike, je bilo {e te`je. Zaradi tega sem se odlo~il, da se ne bomo {li iger pozicije in opozicije in smo pa~ gradiva za razprave in odlo~itve na Mestnem svetu pripravljali dovolj kakovostno. S tem smo uspeli v veliki meri tudi izlo~iti strankarske dogovore in spore ter politizacijo lokalne samouprave. Po dvajsetih letih je mesto ponovno dobilo svoj osnovni razvojni na~rt: Urbanisti~no zasnovo kot osnovo za prostorski razvoj. Sprejeto je bilo kar 41 razli~nih prostorskih odlokov in na~rtov, ustanovljen ob~inski geografski informacijski center – GIC za pripravo prostorskih in komunalnih podatkovnih baz, katastra stavbnih zemlji{~, topografskih na~rtov in turisti~nih baz. Mesto Maribor je zaradi tega v dr`avi tudi postalo nosilec dr`avnega projekta ONIX – upravljanje z infrastrukturo. Mesto Maribor je bilo med {tevilnimi mesti v Alpskem prostoru nominirano tudi kot prvo slovensko mesto za Alpsko mesto leta 2000. Sprejet je bil dolgoro~ni investicijski program izgradnje kanalizacijskega omre`ja in zgrajenih 40 km primarnih in sekundarnih vodov. Na omre`je je bilo priklju~enih nad 2.000 gospodinjstev in ob tem je bil zgrajen desno obre`ni zbirni kolektor v dol`ini ca. 5 km. Obnovljenih je bilo 47 km vodovodov ter na novo zgrajenih 10 km novih. Dodatno sta bila na Vrbanskem platoju zgrajena dva nova vodnjaka s kapaciteto 150 l/s. Zgrajenih je bilo 21 km novih plinovodov in na plin vezanih 2.100 novih odjemalcev. Na novo, 4 km vro~evodno omre`je je bilo dodatno priklju~enih 600 stanovanj. Ob podpori evropskih sredstev je bil pripravljen projekt kogeneracije (so~asna proizvodnja elektri~ne in toplotne energije). Obnovljena sta bila Mestni park in park ob Betnavskem gradu. Izvedena sta bila nova drevoreda na Lackovi in Radvanjski cesti. Javni mestni promet je dobil 30 novih avtobusov in izvedenih je bilo 30 novih postajali{~ mestnega prometa. Glavna tr`nica je pridobila 1.100 m2 novih pokritih povr{in in obnovljena je bila tr`nica na Dominku{evi ulici. Zgrajena je bila nova upepeljevalnica (krematorij) ter izvr{ena so bila {tevilna obnovitvena dela na pokopali{~ih. Izdelani so bili vsi katastri komunalnih priklju~ kov, vodov in onesna`evalcev. V projekt lo~enega zbiranja odpadkov je bilo na novo vklju~enih 11.000 gospodinjstev. Izvr{ena je bila analiza odpadnih voda in projekti pre~i{~enja in var~evanja z vodo v 17 industrijskih podjetjih. Financiranje teh raziskav, projektov in sodelovanje ekspertov je zagotovila Japonska vlada. Po ve~letni pripravi je bila podpisana pogodba za izgradnjo in podelitev koncesije za upravljanje centralne ~istilne naprave odpadnih voda. Za izgradnjo 7 km dolgega zbirnega kolektorja do lokacije naprave je mesto s strani Evropske skupnosti pridobilo 6 milijonov EUR nepovratnih sredstev. Odkupljena so bila vsa potrebna zemlji{~a. Najve~ji ekolo{ki projekt v zgodovini mesta je bil v naslednjih letih realiziran v treh fazah. Mesto je pri~elo s stalnim monitoringom onesna`enosti zraka in s stalnimi analizami vode. V pripravo je bil dan na~rt karte obremenitev s hrupom. Sprejeti so bili odloki in koncesijski akti za javni mestni promet, za distribucijo zemeljskega plina, upepeljevanje, ogla{ evanje, tr`nico, vzdr`evanje in upravljanje javnih povr{in. Ustanovljen je bil Mestni in{pektorat za opravljanje komunalne in{pekcijske slu`be ter mestne redarske slu`be. Zgrajenih je bilo 255 neprofitnih stanovanj in 162 socialnih stanovanj ter podeljenih 133 stanovanjskih kreditov. Vzdr`evalna dela so bila opravljena v 714 stanovanjih. S severa ([entilj) in juga (Slivnica) je mesto postalo povezano z avtocestno mre`o. Vzhodna avtocestna obvoznica je bila vklju~ena v nacionalni avtocestni program in s tem je bila zagotovljena • Zasl. prof. dr. mont. Alojz Kri`man, dipl. ing. metalurgije Generacije metalurgov tudi izvedba. Zgrajen je bil popolnoma nov Koro{ki most s severnim {tiripasovnim priklju~kom in pripravljeni so bili prvi dokumenti za izgradnjo zahodne obvoznice. Zahodna obvoznica je bila vklju~ena v dr`avni program izvedbe. Kot osnovna komunikacija med severnim in ju`nim delom mesta je bil v celoti obnovljen Glavni most ~ez reko Dravo. Pripravljen je bil strate{ki razvojni na~rt »Razvojni koncept za Maribor« in izpostavljeni so bili naslednji klju~ni elementi: Ekonomska cona, Logisti~ni center, Univerza in izobra`evalni centri, malo gospodarstvo, turizem, infrastruktura in ekologija. Mesto Maribor je postalo sede` Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Direkcije za energijo RS, Po{te RS, Po{tne banke in v okviru Telekoma je mesto dobilo drugo slovensko mednarodno centralo. Dograjen in posodobljen je bil [tajerski tehnolo{ki park kot namensko podjetje za razvoj novih tehnologij. V biv{i voja{nici v Melju je bil zgrajen poslovni center, kjer so prostor dobili {tevilni podjetniki. Subvencioniranje samozaposlovanja in kreditiranje razvoja malega gospodarstva sta postala stalna ob~inska programa. Izgrajeni oziroma v zaklju~ni fazi izgradnje so bili {tevilni trgovski centri : City, Merkur, Mercator, Ligro, Koloniale, Baumax, Europark. Podjetje Terme Maribor je ob podpori Mestne ob~ine Maribor zgradilo rekre- Otvoritev novega Koro{kega mostu ~ez Dravo in s tem najhitrej{a povezava jugozahodnega desnega dela mesta z osrednjim mestnim pod- ro~jem ter z glavno cestno povezavo proti Koro{ki. Na slovesnosti 19. oktobra 1996 je most prometu predal takratni mariborski `upan Alojz Kri`man. acijski in fizioterapevtski center Fontana, novi hotel Habakuk s {tevilnimi rekreacijskimi objekti, obnovilo hotel Piramida in s tem postavilo temelje turisti~ne ponudbe vi{je kakovosti. Mesto Maribor je skupaj z avstrijskim mestom Gradec dobilo organizacijo svetovnega kongresa Velo-City 99. Z dr`avo so bila re{ena osnovna statusna in premo`enjska vpra{anja Aerodroma Maribor. Mesto Maribor je v akciji Turisti~ne zveze Slovenije »Slovenija lepa, urejena in ~ista« dvakrat zasedlo prvo mesto med ve~jimi slovenskimi mesti. Mesto je v svojih aktih podprlo gradnjo osrednje univerzitetne zgradbe na Slom{kovem trgu, razvoj Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, podprlo ustanovitev, lokacijo in zasnovo Univerzitetnega botani~nega vrta. Na biv{em voja{kem obmo~ju Slave Klavore je bil zasnovan novi srednje{ olski center. Zgrajeni sta bili sodobni Srednja tekstilna in Srednja `ivilska {ola. Za knji`nico je bil nabavljen novi bibliobus. Obnovljeni sta bili Osnovna {ola B. Ilicha in O[ Kamnica, nov objekt in telovadnico je dobila tudi O[ v Limbu{u. Nove in ustreznej{e prostore so dobile knji`nice Tabor, Tezno in Pobre`je. Investicijska vlaganja so bila v javnih zavodih: Mariborska knji`nica, Pokrajinski muzej, Umetnostna galerija, Muzej narodne osvoboditve. Mesto je sodelovalo pri Obisk pape`a Janeza Pavla II. v Mariboru in podelitev pape`evega osebnega priznanja `upanu Alojzu Kri`manu za izjemno pripravo in organizacijo obiska in posebej {e njegovi soprogi Renati, maj 1996. Sre~anje s predsednikom vlade dr. Janezom Drnov{kom v mariborskem Rotov`u leta 1996 finan~ni sanaciji SNG Maribor. Restavrirana je bila cerkev sv. Bolfenka na Pohorju. Izvr{ena je bila prva faza in za~eta druga faza rekonstrukcije Sinagoge. Obnovljen je bil sodni stolp na Lentu. Izvr{ena so bila obnovitvena dela v Narodnem domu. Narodni dom je dobil status javnega zavoda za organizacijo kulturnih prireditev. Ob skupni podpori Univerze in mesta je Splo{na bolni{nica dobila tri oddelke s statusom klinike. Pridobljena so bila zemlji{~a za gradnjo novega objekta psihiatrije. Obnovljen je bil Zdravstveni dom na Gosposvetski cesti, realizirana obnova zdravstvenih ambulant na Svetozarevski ulici, nove prostore je dobil• Podelitev slike olimpioniku, telovadcu in prav- niku, ~astnemu ob~anu Maribora Leonu [tuklju ob njegovi 100-letnici novembra 1998, v maribor- skem Rotov`u Moje mesto Maribor »Potrebno je bilo veliko truda...« Generacije metalurgov Zdravstveni dom Tezno. Mariborski • center »Zdravo mesto« je postal vodilni center slovenskih zdravih mest in ta status mu je uradno priznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Urejeno je bilo zaveti{~e za 30 brezdomcev in zaveti{~e za `enske »Varna hi{a«. Svoje prostore so dobile humanitarne organizacije: Ozara, Son~ek, Pol` in So`itje. [port je bil od mladih let nekaj, kar me je, ob vsem ostalem, delalo aktivnega in vezalo s prijatelji ter navdu{evalo. Zaradi tega sem bil vedno velik protagonist tega, kar nas krepi in ljudi {portnega duha ve`e v zna~ajskem smislu. @e v svojih gimnazijski letih sem bil v obdobju 1954 do 1957 aktiven ~lan in igralec v pionirskih in mladinskih selekcijah Ko{arkarskega kluba Branik in aktiven v smu~arskem {portu. Zavedal sem se pomena {porta za {tudente, ustanovljeno je bilo [portno dru{tvo Univerze v Mariboru, prvi~ so bile organizirane {tudentske {portne lige in po dolgih letih o`ivljena vesla{ka regata na Dravi in tekmovanja osmercev. [tudenti Univerze so se leta 1992 tudi prvi~ udele`ili univerziade na igrah v Buffalu v ZDA. Svojo veliko pripadnost {portu sem v zrelem obdobju s svojimi izku{ njami izkazal pri delu v {portu in vodenju projektov izgradnje {portnih objektov. V obdobju 1994 do 2010 sem bil predsednik naj{tevil~nej{ega in najstarej{ega slovenskega {portnega dru{tva Branik, ki je zaradi velikega {tevila kar 26 dru{tev leta 2010 prerasel v Zvezo mariborskih {portnih dru{tev Branik. Kar 16 let dolgo predsedovanje dokazuje mojo povezavo in naklonjenost {portu. V obdobju 2009 do 2013 sem bil predsednik [portne zveze Maribor in ~lan Uredni{kega odbora glasila Mariborski {port in tudi ~lan skup{~ine Olimpijskega komiteja – Zdru`enja {portnih zvez Slovenije. Od leta 2011 do 2016 sem bil tudi predsednik ko{arkarskega dru{tva AKK Branik. Za delo v {portu sem `e leta 1999 prejel Plaketo Mirana Cizlja. @e leta 1979, torej pred ve~ kot 40 leti me je mariborska ob~ina prosila za izdelavo Investicijskega programa za izgradnjo ve~namenske {portne dvorane TABOR. Prav tako sem ves ~as priprave gradnje in izgradnje sodeloval z nasveti. Ve~namenska dvorana Tabor je bil prvi dvoranski {portni objekt v Mariboru in {e danes dom ve~ine dvoranskih {portov in tudi drugih prireditev in ob mednarodnih tekmovanjih tudi objekt nacionalnega pomena. Kot rektor univerze sem si kot eno izmed prioritet postavil izgradnjo ve~namenske {portne dvorane za razvoj {porta na univerzi. Vse projekte smo izdelali samostojno na tehni{kih fakultetah Univerze, vklju~no z mojim izdelkom investicijskega programa. Ministrstvo za {olstvo in {port je zagotovilo finan~na sredstva, leta 1992 se je pri~ela gradnja. Sam {portni objekt, lociran v neposredni bli`ini [tudentskih domov, ki smo ga poimenovali Univerzitetna {portna dvorana Leona [tuklja, je bil sve~ano odprt v letu 1995, ob prisotnosti takratnega predsednika vlade dr. Janeza Drnov{ka. Ob {portnih povr{inah ca. 2.400 m2 ter tribunami za 800 gledalcev, plezalno steno, prostori za pedago{ki proces ter kabineti za profesorje {portne vzgoje je U[C Leona [tuklja {e danes edini tovrstni objekt v Sloveniji in je sestavni del objektov univerze. Kak{nega pomena je ta objekt za 15.000 {tudentov ni potrebno posebej poudarjati. V za~etku leta 1994 so me odgovorni ljudje pi Nogometnem klubu Maribor zaprosili za pripravo posodobitve nogometnega stadiona v Ljudskem vrtu, saj je bil zapu{~en, brez razsvetljave in v stanju, ki ni ve~ dovoljevalo evropskih tekem. ^as je bil enormno kratek, do termina teh tekem je manjkalo le slabih devet mesecev. Vse je bilo izdelano z lastnim znanjem in prizadevnostjo celotnega mesta. Na Tehni{kih fakultetah smo pripravili investicijski program osnovne projekte in ob anga`maju strokovnjaka iz takratne Elektrokovine celoten projekt razsvetljave. @e konec maja 1994 smo imeli gradbeno dovoljenje in razpise. Anga`irali smo Mestno ob~ino in vsa ustrezna mariborska podjetja, zbrali sredstva in `e junija je pri~ela gradnja, vse z mariborskimi podjetji: Konstruktor, Metalna, Elektrokovina, Tabga, Nigrad. Delalo se je od ranega jutra do ve~era. Ob tem se je najbolj za~utila pripadnost vseh Maribor~ anov Ljudskemu vrtu in nogometnemu klubu. Na {tiri jeklene nosilne stebre (Metalna) vi{ine 42 m, je bilo montiranih skupno 224 reflektorjev (Elektrokovina), montirana dodatna trafo postaja mo~i 630 kVA in izvedene vse elektri~ne instalacije (TABGA), izvedeni novi telekomunikacijski priklju~ ki, obnovljene vse stopnice na vzhodni strani za stoji{~a, na zahodni tribuni name{~eni prostori za novinarje ter 4000 novih sede`ev (Konstruktor) in obnovljena celotna igralna povr{ina (Nigrad). Vsi smo bili prestra{eni, ko smo prvi~ konec avgusta pri`gali reflektorje s skupno mo~jo 420 kW. Prva tekma v Ljudskem vrtu pod reflektorji je bila odigrana med Normo iz Estonije in Mariborom, 25. avgusta 1994, v okviru kvalifikacij za evropsko ligo, pred 9.000 radovednimi gledalci. Na obnovljenem stadionu Ljudski vrt v Mariboru je 7. septembra 1994 slovenska nogometna reprezentanca odigrala svojo prvo uradno tekmo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo in • Prvi pri`ig reflektorjev na stadionu Ljudski vrt je pred prestra{enimi mo{kimi izvedla kar soproga »glavnega krivca« Renata Kri`man Zasl. prof. dr. mont. Alojz Kri`man, dipl. ing. metalurgije Generacije metalurgov to s takratnim svetovnim viceprvakom – Italijo. Rezultat 1: 1 ni bil pomemben. Slovenija se je tedaj v {portnem smislu uradno tudi prvi~ zapisala na svetovni nogometni zemljevid. Zaradi podpore smu~arskemu {portu in seveda s tem tudi vsakoletnemu do`ivetju tekme za Svetovni pokal za Zlato lisico je Maribor v letu 1997 obiskal tudi njegova ekscelenca Juan Antonio Samaranch, predsednik svetovnega Olimpijskega komiteja. Zaradi ve~letne podpore prireditvi smu~arske tekme za svetovni pokal Zlata lisica mu je Mestna ob~ina Maribor leta 1997 ob obisku v Mariboru podelila naziv ~astni ob~an. Ljudski vrt je s skupno 110.000 m2 najve~ja urbana {portna povr{ina v Sloveniji. Zaradi pomembnosti podro~ja za mesto in {port se je dalj ~asa pripravljal nov ureditveni na~rt za to mestno {portno in rekreacijsko povr{ino. Po dolgotrajnih postopkih je Mestni svet v ~asu mojega `upanovanja junija 1997 sprejel nov Odlok o ureditvenem na~rtu tega izjemno pomembnega urbanega {portnega kompleksa. Zaradi pomanjkanja vadbenih povr{in je bil `e leta 1999 realiziran projekt vadbenega nogometnega igri{~a z umetno travo dimenzij 100×60m v podro~ ju severno od Mladinske ulice. Tam so vse mlaj{e selekcije dobile kvalitetno {portno vadbeno igri{~e, uporabno tudi ob slab{ih vremenskih razmerah. V letu 2003 je to igri{~e zaradi ve~jega izkoristka dobilo prav tako Sve~ana podelitev naziva ~astni ob~an Mari- bora nj. ekscelenci Juanu Antoniu Samaranchu, `upan Alojz Kri`man in predsednik Mestnega sveta Borivoj Ambro`i~, leta 1997. umetno razsvetljavo in s tem mo`nosti vadbe v ve~ernih urah. Na obmo~ju med glavnim nogometnim stadionom in teni{kim centrom je bil skladno z novim ureditvenim na~rtom pripravljen projekt ve~namenske pokrite {portne dvorane z nazivom »Lukna«. Leta 2002 je bil pripravljen investicijski program in izvedbeni projekti. Gradnja je potekal v obdobju 2004 do 2006. Za gradnjo so sredstva zagotavljali Mestna ob~ina Maribor, Zveza {portnih dru{tev Branik in Fundacija za {port. Opremo dvorane je financiralo Ministrstvo za {olstvo in {port, saj dvorano v dopoldanskem ~asu koristijo tudi {ole locirane v bli`ini Ljudskega vrta. Ve~namenska {portna dvorana Ljudski vrt – »Lukna« je bila ob prisotnosti takratnega predsednika vlade Janeza Jan{e in ministra za izobra` evanje, znanost in {port dr. Milana Zvera, sve~ano odprta junija 2006. V okviru programa Nogometne zveze Slovenije »Hat-trick« je bilo s sofinanciranjem NZS na severnem obmo~ju Ljudskega vrta leta 2006 zgrajeno novo malo nogometno igri{~e z umetno travo in opremljeno skladno s standardi Evropske nogometne zveze ter namenjeno Nogometni {oli NK Maribor ter osnovnim {olam. Zveza mariborskih {portnih dru{tev (ZM[D) Branik ima med svojimi dru{tvi tudi zelo uspe{en vesla{ki klub Dravske elektrarne-Branik. @e leta 2002 je bil izdelan dokument identifikacije izgradnje [portne dvorane vesla{kega centra, ki bi naj bila zgrajena v okviru {portnega kompleksa v Bresternici ob Dravi, nedale~ od Maribora, kjer je domicil vesla{kega kluba in je bila opredeljena v dokumentih Vesla{ke zveze Slovenije. @e v letu 2002 smo v ZM[D Branik izdelali Investicijski program za izgradnjo I. faze. Investicijo smo izvedli v letih 2004-2006 ob finan~ni podpori Mestne ob~ine Maribor in podjetja Dravskih elektrarn. Ob prisotnosti ministra za {olstvo, znanost in {port dr. Milana Zvera je sve~ana otvoritev novega centra bila junija 2006, ob izvedbi sve~ane vesla{ke regate. Dvorana v izmeri 700 m2 je namenjena suhemu treningu vesla~ev za kondicijsko vadbo ter za pridobivanje mo~i vesla~ev in razpolaga z vso potrebno opremo. Ob ostalih urejenih pomo`nih prostorih, je to eden najpomembnej{ih centrov uspe{nega slovenskega vesla{kega {porta. Na osnovi sprejetega ureditvenega na~rta za {portno-rekreacijsko obmo~ je Ljudski vrt smo v Mestni ob~ini leta 1998 izvedli javni urbanisti~noarhitekturni nate~aj za celovito obnovo in posodobitev, ne ve~ tako imenovanega nogometnega stadiona, temve~ osrednjega prireditvenega stadiona Ljudski vrt, saj bi le–ta, po kon~ni ureditvi moral biti kot javni objekt tudi v funkciji mestnega prireditvenega prostora. Na javnem nate~aju je izbrana strokovna komisija kot najprimernej{o re{itev med enajstimi predlogi izbrala projekt »Prstan«, arhitekturnega biroja OFIS Ljubljana. Projekte za izgradnjo je financirala Mestna ob~ina in so bili izdelani v letih 2002/2003. V okviru ZM[D Branik in Mestne ob~ine Maribor je bil izdelan Investicijski program za izgradnjo Osrednjega prireditvenega stadiona Ljudski vrt – 1. faza, ki ga je sprejel Mestni svet. Na osnovi sklepov Mestnega sveta je ZM[D Branik• Sve~ana otvoritev nove ve~namenske {portne dvorane »Lukna« junija 2006, ob prisotnosti tedanjih: predsednika vlade RS, g. Janeza Jan{e, ministra za {olstvo, znanost in {port dr. Milana Zvera, `upana Mestne ob~ine Maribor g. Borisa Sovi~a in predsednika ZM[D Branik prof. dr. Alojza Kri`mana »@ivljenje je kot vo`nja s splavom. V~asih mirno, v~asih razburkano, vendar ga krmilimo in upravljamo sami.« Generacije metalurgov pripravil tudi vso dokumentacijo, ki je bila pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev iz Evropskih strukturnih skladov. Vso pripravo je po sklepu `upana sem vodil kot predsednik ZM[D Branik in bil s strani `upana imenovan za odgovornega vodjo projekta in projektnega sveta. Na osnovi velike podpore Ministrstva za {olstvo, znanost in {port smo bili uspe{ni pri kandidaturi za evropska sredstva in je s tem financiranje podprla tudi Mestna ob~ina. Celotna vrednost dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev je zna{ala 4.339.793 EUR , kar zna{a preko 40 % od predvidene vrednosti investicije, ki je skupaj zna{ala 9.870.094 EUR. Septembra 2006 se je pri~ela gradnja in objekt je bil ob prisotnosti ministra za {olstvo, znanost in {port 10. maja 2008 sve~ano predan svojemu namenu pred 12.500 gledalci. Obnovljen in posodobljen projekt I. faze je bil arhitekturni in gradbeni podvig. S svojo ume{~enostjo v prostor zagotavlja urbanisti~no in arhitekturno pridobitev prostora na obrobju mestnega jedra in kot monumentalna gradnja posodablja celoten kompleks {portno-rekreacijskega obmo~ ja Ljudski vrt. Ker takrat {e ni bilo novega stadiona v Ljubljani, se je na projekt hitro odzvala Nogometna zveza Slovenije in objekt izbrala kot domicil slovenske nogometne reprezentance, za igranje kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Prav gotovo ni prijatelja nogometa v Sloveniji, ki se teh uspe{nih kvalifikacij in vedno polnega stadiona ne spomni. Z neverjetno zmago proti Rusiji, v zadnjem kolo kvalifikacij, se je slovenska reprezentanca tudi prvi~ uvrstila na tako veliko tekmovanje. Vsaj nekaj, kar se je zgodilo v Mariboru! Stadion v Ljudskem vrtu je danes zaradi {tevilnih TV prenosov znan po celi Evropi. V vmesnem ~asu med prvo in drugo fazo izgradnje je bilo obnovljeno samo igri{~e z novim drena`nim sistemom in vklju~enim sistemom za ogrevanje samega igri{~a ter ureditev okolja s skupnim vlo`kom 1.897.528 EUR. V ZM[D Branik smo pripravili {e Investicijski program za II. fazo izgradnje Osrednjega prireditvenega stadiona Ljudski vrt. Investicijski program je bil prav tako potrjen na Mestnem svetu. Tudi v drugi fazi smo kandidirali za nepovratna evropska sredstva. Celotna vrednost investicije v drugo fazo izgradnje je zna{ala 5.889.606 EUR in pridobili smo 2.000.000 EUR nepovratnih evropskih sredstev. Preostali dele` je vlo`ila Mestna ob~ina Maribor. Z izvajanjem II. faze se je pri~elo novembra 2009 in zaklju~ilo novembra 2011. Izvedena so bila vsa notranja dela pod novo vzhodno tribuno, zgrajeni dve manj{i {portni dvorani, namenjeni izklju~no {tevilnim dvoranskim {portom. Za funkcioniranje {portnih dru{tev je bilo pridobljenih ca. 2000 m2 pisarni{kih prostorov, garderob in umivalnic ter fitnes center. Dodatno so bile pove~ane kapacitete trafo postaje za 100 %, name{~eni son~ni kolektorji na strehi novega dela ju`nih tribun, zgrajena nova kotlovnica ter sistem ogrevanja vseh prostorov in glavnega igri{~a s ~rpanjem podtalnice in sistemom toplotnih ~rpalk. Po ve~ kot 16 letih dela v dobrobit {porta in vse bolj neurejenih razmer v Mestni ob~ini Maribor in ker sem `e bil pet let v pokoju, sem se, kot starej{i ob~an, po~asi umaknil iz tega dela in vse slab{ih razmer. Bilo je veliko entuziazma, pa tudi osebnega zadovoljstva ob nastajanju novih javnih objektov v dobro tistih, ki bodo to spo{tovali. Dobil sem sicer naziv ~astnega predsednika Zveze mariborskih {portnih dru{tev Branik, ~astnega predsednika Akademskega ko{arkarskega kluba Branik, ~astnega ~lana Brodarskega dru{tva Sidro in za vse, kar sem v mestu v `ivljenju po~el, tudi naziv ~astnega Tudi `ivljenje je kot vo`nja s splavom. V~asih mirno, v~asih razburkano, vendar ga krmilimo in upravljamo sami. ob~ana Mestne ob~ine Maribor in ~astnega ob~ana krajevne skupnosti Bresternica, v kateri se s soprogo `e pri{tevava med starej{e krajane. Mogo~e mi je {e najbolj v ponos, novembra 2019 podeljeno priznanje za `ivljenjsko delo, opravljeno na Fakulteti za strojni{tvo in zadnje, 40. javno priznanje za 52 let dela v Livarskem dru{tvu Slovenije, ki sem ga prejel ob leto{njem jubilejnem 60. Mednarodnem livarskem posvetovanju. Mlaj{im kolegom na NTF OMM `elim uspe{no strokovno delo v prid razvoja panoge, predvsem pa, da bi tudi vi 80 let do~akali ~im bolj zdravi in zadovoljni s svojim opravljenim delom. Osnova pa vedno ostaja le v vzgoji, po{tenju in medsebojnem razumevanju ter spo{tovanju. Moj gimnazijski profesor sloven{~ine je bil pisatelj Anton Ingoli~, doma iz bli`nje Polskave, ki je leta 1940, torej v letu, ko sem se jaz {ele rodil, napisal roman »Na splavih«. Spo{tovani ~lani Dru{tva alumnov OMM, preberite ga in spoznajte `ivljenje, ki je bilo v~asih precej druga~no in te`je. Sre~no! Alojz Kri`man NTF-OMM Profesorji in {tudentje Generacije metalurgov Gontarev, Toma` Kolenko, Jo`ef Med-Son~ni januarski dan in prijetno vzdu{je Novoletno sre~anje ved, Andrej Paulin, Andrej Rosina, Savo takrat {e nista dala slutiti novih dimenzij Spai}, Milan Ter~elj, Radomir Turk in tako zelo druga~nega novega leta 2020. v letu 2020 predstojnik Goran Kugler zbrali, da (Foto: Savo Spai}) nazdravimo novemu letu. V januarju 2020 smo se sedanji in nekdanji profesorji NTF OMM: Vasilij Pisma iz karantene Trenutno `ivimo v zelo negotovih ~asih. @dimo doma, razku`ujemo vse po vrsti in ~akamo pred televizorjem, da bi sli{ali kak{no spodbudno novico. Nekaterim gre bolje, nekaterim `al slab{e. Tako je tudi za {tudente. Dosti nam je bilo omogo~eno, dosti tudi vzeto, a {tudij se nekako le nadaljuje. Trudimo se mi, trudijo se profesorji in trudijo se ostali zaposleni na fakulteti. Za nekatere {tudente je to pravi luksuz, predavanja spremljajo iz udobja lastne postelje, spijejo kavico, naredijo kak{no svoje opravilo, nato pa se mimogrede javijo na predavanju z »da«, »prisoten« ali celo »se strinjam«. »To je lajf«, bi rekli mnogi. Po drugi strani pa ve~ina {tudentov `e kar mo~no pogre{a svoje {tudentsko `ivljenje. Kaj bi sedaj dali za vaje v laboratoriju, kavico v Semaforju, kosilo na bon v Katrci ali no~ ob karaokah v Foersterju. Ve~ina, ~eprav u`ivajo v ljubem miru svojega doma~ ega okolja, `e zelo pogre{a dru`enje s svojimi vrstniki in kolegi. Predavanja niso enaka, ko govori{ v prazen ekran, opravlja{ vaje, ki jih pravzaprav ne opravlja{ in si med predavanjem ne more{ {epetati {al s svojim sosedom v klopi. Zatorej sem poprosila nekaj kolegov in kolegic, da z nami delijo svoje izku{nje in opi{ejo, kako pre` ivljajo svoje dneve v karanteni in s tem vsem ostalim popestrijo bralne urice ter koga mogo~e celo navdihnejo za kak{en nov hobi. V nadaljevanju boste lahko brali, da nekateri neizmerno u`ivajo v tem ~asu, spet drugi so imeli popolnoma druga~ na pri~akovanja in so se jim podrli vsi na~rti. Predavanja potekajo, kolikor se le da nemoteno. Mogo~e ponekod res zaostajajo, a moramo biti potrpe` ljivi, saj je uporaba tehnologije v u~ne namene nov proces za vse, nekateri so jo usvojili hitreje, nekateri se {e lovijo in trudijo. Vsi pa se strinjamo, da smo na{a `ivljenja pred virusom premalo cenili, saj – bolj kot ne – vsi sanjamo o dobrih starih ~asih, ko je maske nosilo le medicinsko osebje in ko sploh nismo poznali zvoka sirene, ki oznanja policijsko uro. ^asa, ki smo ga izgubili, nikoli ne bomo dobili nazaj, zato pa se lahko potrudimo, • An`e Baj`elj Vid Vengust Maja Poga~ar Leon Djuri} Ur{ka Pustoslem{ek Drugi lockdown – izgubljenega ~asa ne bomo dobili nazaj Generacije metalurgov da delujemo po na{ih najbolj{ih mo~eh, podpiramo in u~imo drug drugega ter smo strpni. Bolj{i ~asi prihajajo, a se bo zanje potrebno boriti. Jerneja [u{el ***** LEON DJURI] ({tudent 1. letnika dodiplomskega {tudija In`enirstva materialov) »Karanteno pre`ivljam tako, da zjutraj poslu{am predavanja, popoldne pa se odpravim na kolo ali te~em. Predavanja so kar v redu (lahko bi bila bolj{a, lahko slab{a). Zdi se mi, da vse poteka bolj po~asi, kot je potekalo prej na fakulteti. Ustreza mi, da sem lahko doma, v doma~em okolju, da ne zapravljam ~asa z vo`njami v oddaljeno Ljubljano. Pogre{am pa svoje so{olce in prijatelje, manjka mi socialnih stikov in moti me, da sem omejen le na svoj kraj bivanja, ki je na `alost najmanj{i na Koro{kem. Zaradi tega si `e mo~no `elim, da se stanje izbolj{a in se s tem ukrepi sprostijo, da bom malce bolj svoboden. « ***** UR[KA PUSTOSLEM[EK ({tudentka 1. letnika podiplomskega magistrskega programa Materiali in metalurgija) »Zaradi predavanj, ki jih imamo preko spleta popoldne, si lahko privo{~im dolg spanec. Zjutraj zajtrkujem in poskrbim za muco Winni in levjegrivega kunca Poldija. Nato grem na dalj{i sprehod ali pa obi{~em bli`nji hrib. Po vrnitvi domov pripravim kosilo in vse potrebno za predavanja, ter komaj ~akam, da pri~nemo z delom. Predavanja preko spleta so mi v{e~, saj so enako zanimiva, kot so bila tista v predavalnici. Vendar vseeno pogre{am izvedbo vaj v `ivo, ter dru`enje s so{olci. V prostem ~asu pripravim kak{no pecivo, kva~kam in pomagam v doma~em podjetju pri popravilu avtomobilov. Redno se udele`ujem ve~urne vodene vadbe preko spleta, za gledanje Novi hobiji Ur{ke Pustoslem{ek (Foto: U.P.) televizije pa so tudi dnevi v karanteni prekratki. Pogre{am tudi svoje adrenalinsko delo na zip line-u in v pustolovskem parku, zato upam, da ~im prej premagamo pandemijo in z novimi izku{njami ustvarimo novo prihodnost.« ***** VID VENGUST ({tudent 2. letnik podiplomskega magistrskega programa Materiali in metalurgija, na izmenjavi v Ostravi) V za~etku septembra 2020 sva se s kolegom An`etom Baj`ljem optimisti~ no odpravila na Erasmus+ izmenjavo na V[B-TU Ostrava na ^e{kem. Podro~je [lezije slovi po dolgi tradiciji proizvodnje jekla in pridobivanja premoga, metalur{ka fakulteta pa v Ostravi deluje od leta 1849. V prvem mesecu sva uspela dobro spoznati mesto in si ogledati vse tehni~no-kulturne znamenitosti, kot sta rudarska muzeja Landek in Michalkovice, opu{~eni plav`i in koksarna `elezarne Vitkovice, ki se nahajajo prakti~no v sredi{~u mesta in so za{~iteni kot UNESCO kulturna dedi{~ina ter tehni{ki muzej podjetja Tatra Koprivnice. Po uvodnih predavanjih je zaradi {irjenja virusa SARS-Cov2 ves pouk potekal na daljavo preko platforme MS Teams. Nivo zahtevnosti snovi je primerljiv z doma~o fakulteto, kvaliteta predavanj pa je predvsem zaradi izvedbe po spletu v povpre~ju precej nizka. Pogre{ava osebni stik s profesorji in so{olci, saj sva navsezadnje na izmenjavo od{la tudi z namenom spoznavanja novih ljudi in izmenjave izku{enj. Prav tako je na `alost onemogo~ena izvedba prakti~nih vaj. V na~rtu sva imela obisk vsaj ene od dveh integriranih jeklarn, ki delujeta v radiju 30 kilometrov od {tudentskega doma, vendar nama je pandemija onemogo~ila tudi to. Na `ivljenje v napol praznem {tudentskem domu sva se dobro privadila. ^as si kraj{ava s sprotnim {tudijem, izdelavo magistrske naloge in sprehodi v naravi, v manj{i meri pa tudi s kartami in pivom. Ker je to najin zadnji semester predavanj v sklopu magistrskega {tudija, lahko naslednjim generacijam {tudentov metalurgije samo za`elim, da se pandemija Covida-19 ~im prej kon~a in se pouk, ki smo ga {tudentje v~asih premalo cenili, nadaljuje v normalnih razmerah, bodisi doma ali na tujem. Lep pozdrav in SRE^NO iz Ostrave! ***** AN@E BAJ@ELJ ({tudent 2. letnik podiplomskega magistrskega programa Materiali in metalurgija, na izmenjavi v Ostravi) V za~etku septembra sva se s kolegom Vidom Vengustom odpravila na Erasmus+ izmenjavo, na ^e{ko. Zimski semester sva pre`ivela v Ostravi, tretjem najve~jem ~e{kem mestu. Za {tudij na Tehni~ni Univerzi v Ostravi sva se odlo~ila, ker so poleg enakega programa, kot ga obiskujeva na doma~i fakulteti, ponujali zanimive predmete, hkrati pa sta v Ostravi locirani jeklarni, ki sta nama zbudili zanimanje. @elja po {tudiju v tujini in soo~anju z izzivi je najino odlo~itev {e podkrepila. V Ostravo sva se pripeljala z osebnim avtomobilom v za~etku septembra, kar je pomenilo, da sva imela tri tedne ~asa za ogled mesta in okolice. V tem ~asu na sre~o {e ni bilo te`av z virusom, tako da sva ~as dobro izkoristila in spoznala mesto, si ogledala kopico znamenitosti in muzejev ter pokusila ~e{ko kulinariko. S predavanji na fakulteti smo pri~ eli zadnji teden septembra, sprva so potekala v predavalnicah, nato pa smo • Pisma iz karantene Praznovanje sv. Barbare 2019 Generacije metalurgov se preselili za omizja na{ih sob v {tudentskem domu. Predavanja sva poslu{ala preko spleta, na sre~o vsa v angle{~ini. Poleg predavanj sva imela kar precej samostojnega dela v smislu u~enja in pisanja projektnih nalog. V prostem ~asu smo s kolegom iz Luksemburga, s katerim sva si delila sobo, igrali namizne igre, u`ivali v sprehodih v naravi in preizku{ali dobra, ~e{ka piva. Na veliko `alost zaradi pandemije nisva imela prilo`nosti osebno spoznati najinih predavateljev in kolegov iz drugih dr`av, poleg tega pa tudi nisva imela prilo`nosti obiskati ene izmed delujo~ih jeklarn v bli`ini, kot je bila sprva najina `elja. Izku{nja je vseeno zanimiva in nama ni `al, da sva se odlo~ila za izmenjavo v tem ~asu. Vsem bodo~im {tudentom, ki razmi{ ljajo o {tudijski izmenjavi, toplo priporo~am, da zberejo pogum in se odpravijo na »dogodiv{~ino«. Sre~no! Praznovanje stanovskega praznika sv. Barbare leta 2019 Kot veleva tradicija, smo se 4. decembra 2019 na Barbarini proslavi pri ^adu zbrali metalurgi: Andrej Rosina, Ivan Jernej~i~, Dimitrij Kmeti~, Nikola Sovin, Matej [uklje (gost), Jo{t [uklje (gost), Josip Kesi}, Jo`e Ga{perin, Stane Brade{ ko in Zvonimir Volfand. Leto{nje dru`enje `al odpade. Zato do decembra 2021 – SRE^NO! (Foto: Jo`e Ga{perin) ***** MAJA POGA^AR (absolventka podiplomskega magistrskega {tudija Metalurgija in materiali) Na za~etku karantene spomladi sem bila precej optimisti~na, da to ne bo dolgo trajalo… Enako mi{ljenje sem imela jeseni, ko so nas ponovno zaprli in so se predavanja preselila »online«. Posledi~no sem bila primorana zapustiti {tudentski dom in priti nazaj domov. ^eprav imam streho nad glavo, sem imela veliko te`av in ovir. Morala sem se ponovno privaditi na novo rutino, ki se je razlikovala od moje v Ljubljani. Te`ave sem imela pri iskanju prostora, kjer sem sama, imam mir in internetno povezavo. Z mamo, ki je profesorica na srednji {oli, sva si nekaj ~asa morali deliti prostor, na koncu pa sem le dobila svoj prostor z zadovoljivim internetom. Moram re~i, da sem zelo hitro izgubila motivacijo za pisanje tako magistrske naloge, kot tudi za u~enje. Vsi dnevi so si tako zelo podobni, da sploh nisem ve~ prepri~ana, katerega dne smo. Iz dneva v dan mi je vse te`je. Bolj me skrbi in imam ve~ slabe vesti, ker nisem tako produktivna, ko bi morala biti. Edino, kar me `ene naprej, so pogovori s fantom in prijatelji, ter sprehodi s psom. Vsaj tako imam nekak{en stik z zunanjim svetom in se po~utim bolj umirjena. Na sre~o imam blizu doma gozd, kjer se lahko sprehajam in u`ivam v nabiranju son~nih `arkov. Edina pozitivna stvar »online« predavanj je, da dosti ve~ odnesem in sem bolj skoncentrirana, si delam bolj{e zapiske, ker si jih pi{em na ra~unalnik, vendar pogre{am dru`enja med odmori. Obi~ajno smo {li s so{olci in so{olkami na kavo, ko smo kon~ali predavanja. Kako je {ele profesorjem, ko morajo govoriti v ra~unalni{ki ekran?! Veliko profesorjev je imelo kar nekaj te`av z »online« predavanji, nekateri niso znali deliti zaslona in tako nisem mogla dobro slediti, vendar sem se na koncu nekako zna{la. Sr~no upam, da to ne bo dolgo trajalo in da se ~im prej vrnem v Ljubljano v {tudentski dom, nadaljujem z delom v normalnih pogojih in se ponovno dobim s fantom in prijatelji. 60. Mednarodni livarski kongres – IFC »Tradicija in prihodnost« Dogodki 60. Mednarodni livarski kongres – IFC Portoro`, 16. – 18. september 2020 Portoro` je bil od 16. do 18. septembra 2020 zopet zbirali{~e predstavnikov livarstva iz Slovenije in drugih dr`av iz regije. Tokratna jubilejna – {estdeseta izvedba Mednarodnega livarskega kongresa IFC je bila kot tudi vse ostale dejavnosti po svetu nekoliko okrnjena glede {tevila obiskovalcev zaradi problemov pandemije, pa vendar se lahko v Dru{tvu livarjev Slovenije ob sodelovanju Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ke fakultete, Oddelka za materiale in metalurgijo ter Univerze v Mariboru, Fakultete za strojni{tvo, pohvalimo z zavidljivim {tevilom • obiskovalcev, teh je bilo 172 iz skupno 11 dr`av, • s {tevilom razstavljavcev, sodelovalo je 26 podjetij, • kot tudi s {tevilom predavanj, ki jih je bilo v dveh dneh kongresa skupno kar 23. 60-letnica delovanja, dobra organizacija in predvsem dejstvo, da so bila tovrstna sre~anja v lu~i pandemije koronavirusne bolezni ve~inoma odpovedana oz. prestavljena, so bili po na{em mnenju eni od glavnih razlogov za zavidljivo veliko obiskanost. V Dru{tvu livarjev Slovenije se zavedamo pomembnosti epidemiolo{ko varne izvedbe dogodka kljub vsem oviram in tega so bili izredno veseli vsi obiskovalci, saj je to dogodek, ki prenos znanja povezuje tudi z dru`enjem. Mednarodni livarski kongres se je pri~el v sredo, 16. 9. 2020, z registracijami obiskovalcev in s tradicionalno otvoritvijo v Piranu, z nagovorom pod`upana. V ~etrtek, 17. 9. 2020 je z uvodnim nagovorom predsednica Dru{tva livarjev Slovenije mag. Mirjam Jan-Bla`i~ naznanila za~etek predavanj v sklopu kongresa. Izpostavila je tradicijo Dru{tva livarjev Slovenije, njen pomen za razvoj livarstva, 67 let izhajanja slovenske strokovne revije Livarski vestnik ter {tevilna sodelovanja z dru{tvi v drugih dr`avah. Sledila je podelitev medalj Dru{tva livarjev Slovenije ob 60-letnici IFC v Portoro`u, kot Jubilejna medalja Dru{tva livarjev slovenije izdelana na Katedri za livarstvo, OMM, NTF, UL s tehniko precizijskega litja. Oblikovna zasnova prof. Jurij Smole ALUO, UL. posebnega priznanja za sodelovanje in prispevek h kvalitetni rasti te mednarodne konference, ki so ga prejeli: • Prof. Dr. Reinhard Döpp, Technische Universität Clausthal (NEM), • Prof. Dr. Peter Schumacher, Österreichisches Gisserei Institut, Leoben (A), • Dipl.-Ing. mont. Gerhard Schindelbacher, Österreichisches Gisserei Institut, Leoben (A), • Dr. Konrad Weiâ, RWP GmbH (NEM), • Zasl. Prof. Dr. Alojz Kri`man, Univerza v Mariboru (SI) in • Mag. Martin Debelak, Gospodarska Zbornica Slovenije (SI). Unikatni model za medalje je oblikoval priznani akademski kipar prof. Jurij Smole, medalje pa so bile ulite precizijsko iz brona ter povr{insko mehansko in kemi~no obdelane pod vodstvom doc. dr. Mitje Petri~a v novih laboratorijih Katedre za livarstvo (Oddelek za materiale in metalurgijo, Naravoslovnotehni{ka fakultetea) prav tako po navodilih prof. Smole Jurija. Del livarskega kongresa smo bili z aktivno udele`bo kot vsako leto tudi Oddelek za materiale in metalurgijo, Naraloslovnotehni{ ke fakultete, Univerze v Ljubljani in sicer v obliki {estih predavanj (kot vodilni avtorji in kot soavtorji) ter petih posterskih prezentacijah. Red. prof. dr. Primo` Mrvar predstojnik Katedre za livarstvo je imel plenarno predavanje z naslovom Slovensko livarstvo: iz tradicije v prihodnost zasnovano na znanju, ustvarjalnosti in inovativnosti (soavtorji: A. Kri`man1,2,M. Sprejem v Piranu: prof. dr. Primo` Mrvar, dr. Konrad Weiâin prof. dr. Friderick Klein (z leve proti desni) Jan-Bla`i~2, M. Debelak2, 1Univerza v Mariboru, 2 Dru{tvo livarjev Slovenije), red. prof. dr. Jo`ef Medved predavanje z naslovom Karakterizacija povr{ine ognjevzdr`no premazanih in kemi~no vezanih vzorcev pe{~enih me{anic v obliki diska pri uporabi za jeklo litino (soavtorji: S. Ramrattan1,L. Wells1, R. Tuttle2, 1Western Michigan University (US), 2Saginaw Valley State University (US), doc. dr. Mitja Petri~ predavanje z naslovom Razvoj zlitine AlSi7Mg z dodatkom litija (soavtorji: B. Zeka, P. Mrvar, B. Leskovar, B. Markoli, Univerza v Ljubljani), asist. dr. Sebastjan Kastelic pa je namesto avtorja V. Kolda, Mecas ESI (CZ), ki se kongresa zaradi omejitev pri prehajanju meja ni mogel udele`iti, imel predavanje z naslovom Najnovej{i trendi pri ra~unalni{ki simulaciji tla~nega litja. Oddelek za materiale in metalurgijo se je vzporedno predstavil tudi na livarski razstavi. Kongres z motom »Tradicija in prihodnost« je bil torej uspe{no izveden in kon~an v petek 18. 9. 2020, predavanja pa so v naj{ ir{em pomenu zajela tematiko razvoja celotnega livarstva, od optimizacije procesov, digitalizacije proizvodnje, vklju~evanje aditivne tehnologije, raziskav materiala in novih tehnolo{kih re{itev. Sre~no! Matic @bontar Novice z NTF-OMM Novice Novice z NTF-OMM V obdobju od 1. 1. 2020 do 20. 11. 2020 so {tudij zaklju~ili: Diplomant • Naslov dela • Mentor VSP • METALUR[KE TEHNOLOGIJE Janjo{ Tadej • Toplotne lastnosti zob nega amalgama • prof. dr. Borut Kosec, izr. prof. Alenka Pavli~ Jerman Jernej • Analiza erodiranih povr{in in njihov vpliv na lasersko varjenje • prof. dr. Milan Bizjak Kermelj Luka • Analiza toplotnih lastnosti aluminijeve zlitine 6082 • doc. dr. Bla` Karpe, Marko Petrovi~ Kodre @iga • Vpliv legirnih elementov na trdoto in barvni odtenek 14K zlata • prof. dr. Jo`ef Medved Ljuti} Benjamin • Vpliv ohlajevalne hitrosti in nekovinskih vklju~kov na strjevanje zlitine AlSi10Mg • prof. dr. Primo` Mrvar Pav{i~ Alja` • Optimizacija dodatka udrobnjevalca Nucleant 100 SP v zlitini AlSi10Mg • doc. dr. Maja Von~ina Puklavec Matic • Uporaba 3D tiskanih modelov za tehnologijo precizijskega litja • doc. dr. Mitja Petri~ Reber~nik Domen • Toplotni izolativni kompozit na osnovi zlitine NiTi • prof. dr. Peter Fajfar, asist. dr. Alenka [alej Lah Skok Nik • Toplotne lastnosti jekla 17-4 ph • doc. dr. Bla` Karpe Slapnik Luka • Optimiranje toplotne obdelave plo{~ iz jekla SIDUR 500 na proizvodni liniji • prof. dr. Borut Kosec, Robert Robi~ Trbi`an Matic • Preiskava bentonitne pe{~ene me{anice za izdelavo enkratnih livarskih form • prof. dr. Primo` Mrvar, doc. dr. Mitja Petri~ Vol~anjk Jernej • Analiza recikla`e ba krenih kablov • prof. dr. Jo`ef Medved Zgonc Dejan • Optimiranje toplotne obdelave debele plo~evine iz nerjavnih jekel • prof. dr. Borut Kosec UNI • In`enirstvo materialov Avbelj Luka • Analiza homogenosti kemijske sestave zlitine EN AW 2011 pred in po homogenizacijskem `arjenju • doc. dr. Maja Von~ina A`man Kristjan • Vpliv stopnje deformacije na kinetiko meh~anja jekla HSLA • doc. dr. David Bomba~ Bernik Matic • Napoved sil vro~ega valjanja debelih plo{~ jekla S960QL • prof. dr. Peter Fajfar Bo`ank Jure • Vpliv postopka toplotne obdelave na mikrostrukturo in mehanske lastnosti martenzitnega nerjavnega jekla X20Cr13 • doc. dr. Iztok Nagli~, Bernarda Janet Brdnik Tin • Razvoj profila materiala Ultrafuse 316LX za 3D tiskalnik BigRep STUDIO 62 • prof. dr. Primo` Mrvar Cizej Jure • Karakterizacija napak na ulitku iz sive litine s kroglastim grafitom • prof. dr. Primo` Mrvar, doc. dr. Mitja Petri~ Dolenc Jakob • Metalur{ka preiskava konjskih podkev • prof. dr. Peter Fajfar Einfalt Lara • Analiza homogenizacije zlitine EN AW2011 z meritvijo elektri~ne prevodnosti • prof. dr. Jo`ef Medved Filipi~ Filip • Materialna bilanca ogljika v elektrooblo~ni pe~i • doc. dr. Matja` Knap Glin{ek Rok • Analiza toplotnih lastnosti plo~evine iz jekla za protibalisti~no za{~ito • prof. dr. Borut Kosec Gnamu{ Max • Optimizacija indukcijskega kaljenja orodnega jekla s 5 % kroma • izr. prof. dr. Ale{ Nagode Gorin{ek Jure • Vpliv temperature vmesnega `arjenja na temperaturo rekristalizacije v foliji iz zlitine EN AW 8079 • doc. dr. Maja Von~ina, asist. Jo`e Arbeiter Gori{ek Matej • Optimizacija toplotne obdelave jekla PROTAC 600 • izr. prof. dr. Ale{ Nagode, doc. dr. Andrej Skumavc Gregori Noel • Vro~a preoblikovalnost nerjavnega jekla AISI 321H • doc. dr. David Bomba~, dr. Bo{tjan Brada{kja Kuder Maru{i~ Vid • Emisije delcev prahu pri procesih v dentalnem laboratoriju • prof. dr. Borut Kosec, doc. dr. Milana Ili} Mi~unovi} Le{njak Matic • Toplotne lastnosti jekla PROTAC 600 • prof. dr. Borut Kosec Lovri} Tea • Karakterizacija faz v sistemu Cu-Ni-Sm • doc. dr. Iztok Nagli~ Mlinar Timotej • Vpliv deformacije in toplotne obdelave na mehanske lastnosti aluminijeve zlitine EN AW-5754 • prof. dr. Peter Fajfar, dr. Peter Cvahte Mrvar Jakob • Karakterizacija zlitin Al-Zn-Mg-Cu • prof. dr. Jo`ef Medved Plahuta Luka • Izdelava ulitih plo{~ic iz bakrovih zlitin • prof. dr. Primo` Mrvar, doc. dr. Mitja Petri~ Praznik Mitja • Termodinami~na karakterizacija nerjavnega jekla PK318N • prof. dr. Jo`ef Medved, asist. Tilen Bala{ko Predali~ Matic • Modeliranje vpliva precipitacije na kinetiko stati~ne rekristalizacije • prof. dr. Goran Kugler Pustoslem{ek Ur{ka • Vpliv temperature orodja na kakovost povr{ine tankostenske PTFE cevi • prof. dr. Borut Kosec Sedej Sara • Vpliv velikosti kovinskih magnetnih delcev na proces injekcijskega brizganja in kon~ne karakteristike izdelka • prof. dr. Milan Bizjak, Karla Kosma~ [egel Gregor • Optimizacija taljenja produktov recikla`e akumulatorjev v rotacijskih bobnastih pe~eh • prof. dr. Jo`ef Medved Toma`i~ Tanja • Vpliv deformacijske hitrosti na mehanske lastnosti jekla PK11SP mikrolegiranega s titanom • prof. dr. Peter Fajfar, dr. Bla` [uler Tratnik An`e • Vpliv parametrov injekcijskega brizganja na dimenzije luknje komutatorja • prof. dr. Milan Bizjak, Rok Erjavec [tudij so zaklju~ili To smo mi – {tudentski svet NTF Novice Tr{ar Ajda • Recikla`a lakiranih sekundarnih surovin zlitine EN AW-1070 • prof. dr. Jo`ef Medved Udir Tinkara • Kurilnost lesnih pelet • prof. dr. Borut Kosec Zalo`nik @an • Vpliv procesnih parametrov na mikrostrukturo induktivno kaljenega valja OTV1C jekla • prof. dr. Bo{tjan Markoli Zatkovi} Jan • Termodinami~na analiza kompozita na osnovi aluminija • prof. dr. Jo`ef Medved Zupan~i~ Rok • Recikla`a sekundarnega aluminija iz farmacevtske em- bala`e • prof. dr. Jo`ef Medved @erjav Jereb Bla` • Primerjava kinetike meh~anja dveh obrabo-odpornih jekel HB400 • prof. dr. Peter Fajfar MAG • METALURGIJA IN MATERIALI Banov{ek Jure • Model optimizacije uporabe bele `lindre pri nizkooglji~nih jeklih • doc. dr. Matja` Knap Dabanovi} Jaka • Dolo~evanje ustreznega dodatka udrobnjevalca glede na stanje taline zlitine EN AW-6110A • prof. dr. Jo`ef Medved, dr. Matej Steinacher Mesari~ Matej • Princip redukcije titanovega dioksida v teko~em aluminiju • prof. dr. Jo`ef Medved Poro~nik Matej • Vpliv dodatka niobija na mehanske lastnosti ter mikrostrukturo jekla X20CrMoV11-1 • izr. prof. dr. Ale{ Nagode Rokavec Neja • Nastanek po{kodb v jeklu pri globokem vleku • izr. prof. dr. Ale{ Nagode Slivnik @an Bla` • Vpliv aluminiziranja na korozijske lastnosti jekel • prof. dr. Milan Bizjak, dr. Tadeja Kosec [avc Peter • Vpliv stopnje deformacije na mehanske lastnosti hladno vle~enega jekla PT929 • prof. dr. Peter Fajfar [malc Jan • Vpliv koli~ine kro`ne litine na kakovost ulitka iz zlitine AlSi9Cu3 • doc. dr. Mitja Petri~, doc. dr. Maja Von~ina Tome Samo • Vpliv mikrolegirnih elementov na rast zrn v avstenitnem nerjavnem jeklu • izr. prof. dr. Ale{ Nagode, dr. Jaka Burja U~akar Aleksander • Zgo{~evanje magnetov na osnovi feritov s postopkom sintranja z intenzivno radiacijo (SITR) • prof. dr. Milan Bizjak, dr. Petra Jenu{ Humar Sara • Karakterizacija ro~no kovanih kroparskih `ebljev iz 19. stoletja • prof. dr. Peter Fajfar DR • ZNANOST IN IN@ENIRSTVO MATERIALOV Mitrovi} Danijel • Razvoj nove aktivne komore za tla~no litje s hladno komornim strojem • prof. dr. Primo` Mrvar Salihagi} Hrenko Haris • Mehanizem sinteze aluminijevih zlitin v elektrolizni celici • prof. dr. Jo`ef Medved Majda [trakl Jo`ef Medved Nov {tudentski svet NTF Vsi vedo, da obstajamo, a nas nih~e ne pozna prav dobro. Priznam, tudi sama sem kot brucka `e tako imela dovolj te`av s prilagajanjem na nov na~in `ivljenja, iskanjem u~ilnic in sledenjem predavanjem. Moja zadnja misel je bila, da na fakulteti obstaja {e kaj drugega kot u~ilnica, knji`nica in laboratorij. Ko je to obdobje zmedenosti minilo, pa sem pri~ela spoznavati na{o fakulteto v drugi lu~i. Spoznala sem kaj ponuja, kak{ne imamo mo`nosti in kako lahko sama prispevam k temu, da bom {e bolj zadovoljna s {tudijem. Tako sem v 2. letniku dodiplomskega {tudija oddala svojo kandidaturo za ~lanico v {tudentskem svetu. Podobne funkcije sem opravljala `e v srednji {oli kot predsednica razreda, a nisem ravno verjela, da bi lahko bila izvoljena, kaj {ele, da me bo sploh kdo jemal resno. Resni~nost je bila dale~ od tega. Bila je spontana odlo~itev iz ~iste radovednosti. Takrat {e nisem popolnoma vedela, kaj to~no po~nem na fakulteti, kak{ne cilje imam in sploh nisem poznala kako – karkoli `e – na na{i fakulteti deluje in kak{ne mo`nosti nam ponuja. In bila sem izvoljena. Vstop v [S NTF mi je odprl nov del~ek sveta. Spoznala sem, da imam glas in da imam vpliv na mnoge stvari. Spoznala sem kar nekaj dobrih kolegov in kolegic ter sodelovala v raznih komisijah in na razli~nih dogodkih. V svojem prvem mandatu sem pri~ela spoznavati vse, od delovanja na{e fakultete, delovanja [tudentskega sveta, organizacije dogodkov in tega, kako lahko vplivamo na razne zadeve, ki se dogajajo okoli nas. Ker nas marsikdo na na{i fakulteti {e ne pozna ali ne pozna dobro, bi nas `elela predstaviti. Ime: Vsaka ~rka kratice imena [S NTF skriva eno izmed dejavnosti, s katero se ukvarjamo ali nekaj, za kar se zavzemamo: [–{tudente informiramo o spremembah in novostih na fakulteti S – sodelujemo v komisijah NTF N–na podlagi va{ih anket podajamo mnenja o profesorjih T–te`imo k medsebojnemu sodelovanju vseh {tudentov in zaposlenih F–financiramo projekte in organiziramo dogodke. ^lani delujemo v razli~nih organih fakultete, kot je senat, imamo dva ~lana v upravnem odboru, sodelujemo v komisijah, ki jih ni malo (Komisija za {tudijsko dejavnost, habilitacijska komisija, komisija za kakovost in samoevalvacijo, komisija za znanstveno-raziskovalno in strokovno dejavnost, komisija za promocijo, komisija za mednarodno sodelovanje, disciplinska komisija za {tudente). Redno se udele`ujemo tudi sej [tudentskega sveta Univerze v Ljubljani, ki je organ Univerze v Ljubljani. • Nov {tudentski svet NTF Novice Poleg tega organiziramo dogodke, kot so: Pozdrav brucem za na{i fakulteti, sodelujemo pri Pozdravu brucem, ki ga organizira Univerza v Ljubljani in {e pri nekaterih drugih fakultetnih dogodkih. ^e je le mo`no, jih tudi finan~no podpremo. Razpis za volitve v {tudentski svet je obi~ajno objavljen v mesecu oktobru. Kandidature zbiramo do konca meseca oktobra, same volitve pa izvedemo v mesecu novembru. Tudi letos je bil na~rt tak{en, a se je malce zalomilo. Na~rte nam je prekri`al virus in zaradi omejitev volitev nismo mogli izvesti v klasi~ni obliki. Trenutno {e potekajo pogovori, kako bo mo`no le-te izvesti v online obliki, saj to ni tako preprosto, kot izgleda na prvi pogled. Upamo, da zadevo ~imprej re{imo in dobimo nove ~lane, dokler se to ne zgodi, pa imamo lanski izvoljenci podalj{ane mandate in {e naprej opravljamo na{e naloge. [e naprej se bomo trudili izbolj{ati delo na na{i fakulteti, organizirati dogodke, projekte in vas obve{~ati o dogajanju na NTF. Trenutno smo v procesu reorganizacije in pripravljamo kar nekaj novosti, ki jih bomo poizku{ali uvesti v naslednjem letu. V upanju, da bodo volitve ~imprej mo`ne, pozivamo zainteresirane posameznike, da razmislijo in se nam mogo~e pridru`ijo, ostale pa, da nas podprejo na na{i misiji, saj lahko le skupaj storimo veliko dobrega. Sre~no! Jerneja [u{el Poglejmo, kako sebe, svoje funkcije, vizije, `elje in motivacijo predstavljajo ~lani: MARIKA GÖNC »Moje ime je Marika Gönc in sem {tudentka Na~rtovanja tekstilij in obla~il. [S NTF sem pridru`ila lansko leto, in sicer iz ve~ razlogov – ker sem zelo radovedna oseba in ker se `elim preizkusiti na razli~nih podro~jih. Moja najve~ja motivacija in hkrati tudi cilj je {e naprej pomagati pri izbolj{avah na{e fakultete in odpravljanju te`av. Pomembno mi je izbolj{ati medosebne odnose med {tudenti, pedago{kimi delavci, vodstvom in organi fakultete ter pomagati pri izvedbi razli~nih projektov. @elim prisluhniti in uresni~iti `elje {tudentov, ker verjamem, da imamo na fakulteti veliko zagnanih {tudentov polnih idej.« JAN VODU[EK »Sem Jan Vodu{ek, {tudent prvega letnika magistrskega {tudija geotehnologije na NTF, UL. ^lan [tudentskega sveta NTF sem `e 3. mandat. V prvem mandatu sem bil {tudent senator na NTF, v drugem predsednik [SNTF in v tretjem podpredsednik [SNTF. [tudentskemu svetu Naravoslovnotehni{ ke fakultete sem se pridru`il predvsem zaradi radovednosti in `elji po spoznavanju ostalih so-{tudentov polnih ambicij. Tekom delovanja v [SNTF pa sem dobil `eljo po spremembi in izbolj{anju u~nega procesa na NTF.« BLA@ @ERJAV JEREB »Sem Bla` @erjav Jereb, {tudent metalurgije. [S sem se pridru`il v 2. letniku, ker sem od nekdaj `elel sodelovati v tak{nem organu in biti vklju~en v proces odlo~anja. Cilj mi je zastopati interese vseh {tudentov in izbolj{ati kakovost {tudija. @elim, da bi bili {tudentje bolj aktivni pri izra`anju svojih pohval in graj, ter bili bolj aktivni v raznih ob-{tudijskih dejavnostih. Zadnji dve leti sem ~lan komisije za kakovost, kjer imam res ob~utek, da opravljamo kvalitetno delo in i{~emo izbolj{ave. Zadnje leto sem prisoten tudi v senatu fakultete in pa v disciplinski komisiji, kjer na sre~o ni veliko dela. Sem tudi predsednik 47. odbora za Skok ~ez ko`o in se mi zdi pomembno, da sem ~lan sveta {e v naslednjih letih.« GREGOR [EGEL »Vpisan v prvi letnik magistrskega programa materiali in metalurgija sem ~lan {tudentskega sveta Naravoslovnotehni{ ke fakultete v Ljubljani ([SNTF). [tudentskemu svetu sem se pridru`il leta 2019 z `eljo izbolj{anja kvalitete {tudijskih programov na fakulteti. Sem ~lan disciplinske komisije kjer obravnavamo huj{e prekr{ke, ki se zgodijo na Naravoslovno tehni{ki fakulteti. Poleg sodelovanja v {tudent skem svetu v vlogi podpredsednika s ponosom sodelujem tudi kot ~lan odbora za Skok ~ez ko`o, ki se ozna~uje kot najpomembnej{a in zelo stara montanisti~na tradicija.« MATEJA MACUT »Sem {tudentka prvega letnika magistrskega programa Geologija na Naravoslovnotehni{ ki fakulteti. [tudentskemu svetu sem se pridru`ila, ker `elim prispevati k njegovemu bolj{emu delovanju, kot tudi sodelovati v diskusijah in projektih, ki zadevajo bolj{o kakovost {tudija. [tudentski svet predstavlja glas {tudentov, zaradi ~esar je zelo pomembno, da ga sestavljajo {tudentje iz razli~nih smeri, ki jih na Naravoslovnotehni{ ki fakulteti ne primanjkuje. Kot {tudentka geologije si zato prizadevam sodelovati s {tudenti drugih smeri in biti na teko~em glede dogodkov na na{i fakulteti tudi na drugih oddelkih. Zaenkrat nisem ~lanica nobene komisije ali organa.« BO[TJAN IGLAR »Sem absolvent magistrskega {tudijskega programa metalurgija in materiali. V {tudentskem svetu sem `e dve leti. V tem ~asu sem bil zastopnik {tudentov v ve~ odborih. Bil sem ~lan habilitacijske komisije ter senata NTF, v tem mandatu pa sem ~lan komisije za znanstveno in raziskovalno dejavnost. K {tudentskemu svetu sem se priklju~il, To smo mi – {tudentski svet NTF Novice Gregor [egel Bo{tjan Iglar Bla` @erjav Jereb Jerneja [u{el ker sem `elel spoznati tudi delo na fakulteti, ki je ostalim {tudentom skrito, t.j. sodelovanje pri postopkih habilitacije, soodlo~anje o raznih projektih, sodelovanje pri promocijah fakultete,… Najpomembnej{a naloga pa je, da zastopamo interese na{ih kolegov, ostalih {tudentov na NTF.« DOMEN REBER^NIK »Sem Domen Reber~nik, {tudent 1. letnika podiplomskega magistrskega programa Metalurgija in materiali na Naravoslovnotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za {tudentski svet sem se odlo~il zaradi pridobivanja novih izku{enj in ve{~in. Le te `e dve leti pridobivam kot ~lan v razli~nih organih fakultete ter tudi kot trenutni predsednik {tudentskega sveta Naravoslovnotehni{ ke fakultete. Sem ~lan senata in upravnega odbora, kjer zastopam Marika Gönc Jakob Mrvar Mateja Macut {tudentski glas svoje fakultete. Moj cilj je s pomo~jo celotnega {tudentskega sveta izbolj{ati po~utje in pogoje dela nam {tudentom, saj `elim, da bi {tudentje kar se da veliko odnesli od {tudija, prav tako pa pove~ati prepoznavnost na{e fakultete in njenih razli~nih smeri ter tako privabiti za {tudij pri nas ~im ve~ dijakov zaklju~nih letnikov.« JAKOB MRVAR »Sem Jakob Mrvar, {tudent 1. letnika magistrskega {tudija Metalurgije in materialov. [tudentskemu svetu sem se pridru`il z `eljo, da prispevam nekaj v dobro {tudentov oddelka materialov in metalurgije. Dejavnosti {tudentskega sveta me veselijo, saj z skupnimi mo~mi skupaj z ~lani iz drugih oddelkov uveljavljamo glas {tudentov na NTF. Sem ~lan komisije za kakovost in samo- Jan Vodu{ek Domen Reber~nik evalvacijo ter disciplinske komisije za {tudente.« JERNEJA [U[EL »Moje ime je Jerneja [u{el, sem {tudentka 2. letnika podiplomskega magistrskega programa Metalurgija in materiali, torej se moj mandat ne le v [S NTF ampak tudi na na{i fakulteti po~asi izteka. Sodelovanje v [S mi je prineslo nekaj novih izku{enj in poznanstev, zelo pa sem zadovoljna da lahko s svojim delom in odlo~itvami izbolj{am ter vplivam na `ivljenje {tudentov na na{i fakulteti. Trenutno te~e `e moj 3. mandat in, ko bo to omogo~eno, bom preizkusila svojo sre~o tudi na naslednjih volitvah in mogo~e mi ljudstvo nakloni stol~ek v na{i sejni sobi oz. kakor ka`e trenutno, profil v pogovoru preko MS Teamsov {e za naslednje leto.« IMT Iz direktorjeve pisarne Novice Pregled raziskav na IMT Na In{titutu za kovinske materiale in tehnologije (IMT) imamo tri programske skupine, v okviru katerih potekajo temeljne raziskave na podro~ju kovinskih materialov in tehnologij. Poleg tega smo na in{titutu nosilci treh temeljnih nacionalnih projektov, dveh aplikativnih nacionalnih projektov ter dveh podoktorskih projektov. Na in{titutu se trenutno usposablja {est doktorskih {tudentov, od katerih trije zaklju~ujejo doktorat. Smo nosilci projekta ^MRLJ in konzorcijski partner projekta MARTIN, katera sta financirana iz evropskih strukturnih sredstev in povezujeta slovensko industrijo z akademsko sfero. Vklju~eni smo tudi v {tiri mednarodne bilateralne projekte. Na in{titutu zelo plodno sodelujemo s slovensko industrijo saj poteka kar nekaj tovrstnih projektov, ki pa zaradi zaupnosti podatkov ne bodo predstavljeni. Raziskave v okviru programa P2-0050 (Kovinski materiali in tehnologije) temeljijo na preu~evanju in poznavanju termodinamike in kinetike procesov v staljenem in trdnem stanju, poznavanju difuzijskih procesov, faznih premen pri toplotni obdelavi, mehanizmov stati~ne in dinami~ne rekristalizacije, korelacij med mikrostrukturo in dose`enimi lastnostmi ter razvoju simulacijskih modelov. Na{e raziskave sledijo svetovnim trendom razvoja novih, ~istej{ih in okolju prijaznej{ih kovinskih materialov in metalur{kih tehnologij, ki nenazadnje omogo~ajo tudi bolj{e izkoristke manj kakovostnih in sekundarnih surovin. Cilj raziskav je predvsem ustvariti nova znanja s podro~ij metalur{kega procesiranja, strjevanja in lastnosti novih kovinskih materialov, s poudarkom na ve~ji ~isto~i materialov in tehnologij in s tem {tudij izvora, tipa in vrste nekovinskih vklju~kov v jeklu ter obvladovanje procesa njihovega nastajanja. Na podro~ ju orodnih jekel so raziskave usmerjene na temeljni {tudij vpliva specialnih toplotnih obdelav, kot je podhlajevanje, na razvoj mikrostrukture ter vpliva posameznih elementov mikrostrukture na obrabno obstojnost. V energetskem sektorju je glavni poudarek na modificiranju mikrostrukture jekel na nano nivoju za doseganje superiornih dinami~nih lastnosti in odpornosti proti lezenju ter dolo~itvi mo`nosti in potenciala nano modificiranja. Med zlitinami je poudarek na razvoju novih vrst zlitin z visoko entropijo, ki omogo~ajo doseganje povsem specifi~nih kombinacij lastnosti, nedosegljivih po sedaj uveljavljenih postopkih, ter na poglabljanju znanja o procesih izdelave, predelave in toplotne obdelave nikljevih superzlitin in maraging jekel s poudarkom na disperzijskem utrjevanju z intermetalnimi fazami. Podro~je tehnologij je usmerjeno na sistemati~no analizo mikrostruktur, izdelanih s 3D dodajnimi tehnologijami in dolo~itvijo razmerij med procesnimi parametri, parametri dodatne toplotne obdelave, kvazistati~ nimi lastnostmi in tribolo{ko/dinami~ nim obna{anjem 3D-struktur. Pridobljeni eksperimentalni rezultati in teoreti~na dognanja nenazadnje slu`ijo za izdelavo ekspertnih orodij za avtomatsko analizo vklju~kov ter postavitev modelov za simuliranje in analizo vro~e preoblikovalnosti, procesov ogrevanja in toplotne obdelave ter procesov lezenja. Raziskovalni program P2-0132 (Fizika in kemija povr{in kovinskih materialov) temelji na raziskovanju kemijskih reakcij in fizikalnih lastnosti povr{in in mejnih povr{in kovinskih materialov in je zelo relevanten za slovensko znanost in industrijo. Obsega {tiri podro~ja: (A) Strukturiranje in funkcionalizacija povr{ in, (B) Korelacija med procesi v trdnih zlitinah na faznih in mejnih povr{ inah in njihovimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, (C) Napredne tehnologije sintez sodobnih kovinskih materialov in aplikacija v slovensko industrijo in (D) In`enirstvo povr{in kovinskih materialov in aplikacija v slovensko industrijo. Raziskovalna podro~ja povezujejo raziskave prostih povr{in, mej kristalnih zrn in faz ter spremembe funkcionalnosti povr{in kovinskih materialov. (A) STRUKTURIRANJE IN FUNKCIONALIZACIJA POVR[IN. V tem sklopu se osredoto~amo na modifikacijo povr{in kovinskih materialov z namenom izbolj{ anja njihovih tehnolo{kih lastnosti, funkcionalnosti in kontroliranja `ivljenjske dobe. Raziskave so usmerjene tako na {iroko uporabljane komercialne kovinske materiale (jekla, aluminijeve, titanove zlitine) kot tudi na sintezo naprednih biomaterialov. Raziskave potekajo v okviru treh podro~ij: Nanostrukturirane povr{ine kovinskih materialov, (b) Biorazgradljivi in biokompatibilni materiali in (c) Povr{ine s specifi~nimi funkcionalnimi lastnostmi. (B) KORELACIJA MED PROCESI V ZLITINAH NA FAZNIH IN MEJNIH POVR[ INAH IN NJIHOVIMI FIZIKALNOKEMIJSKIMI LASTNOSTMI. Ta sklop raziskav je posve~en {tudiju procesov v zlitinah na faznih in mejnih povr{inah. Posebno mesto imajo procesi, ki potekajo v trdnem: deformacija materialov in njen vpliv na mehanizme migracije napak kristalne mre`e, dislokacijske mehanizme in mehanizme dvoj~enja, rekristalizacijo ter izlo~evalno utrjevanje. Vsi ti procesi spadajo med osnovne fizikalno-metalur{ke procese, ki dajejo kovinskim materialom specifi~ne lastnosti. Aktualna tematika, ki se ji posve~ amo, je recikliranje kriti~nih in dragocenih kovinskih elementov (CRM) periodnega sistema; pri tem se usmerjamo v raziskovanje in razvoj naprednih, okolju prijaznej{ih postopkov obnavljanja virov. Raziskave potekajo v okviru {tirih podro~ij: (a) Vpliv kristalnih mej na lastnosti materialov, (b) Vpliv mikro Raziskovalni projekti na IMT Novice legiranja na strjevanje in razvoj mikrostrukture kovinskih zlitin, (c) Izlo~ evalno utrjeni materiali in (d) Samoobnovitev kovinskih materialov (self-healing). (C) NAPREDNE TEHNOLOGIJE SINTEZ SODOBNIH KOVINSKIH MATERIALOV IN APLIKACIJA V SLOVENSKO INDUSTRIJO. Ukvarjamo se z naprednimi tehnologijami sinteze materialov za dosego zelo finih mikrostruktur in s tem odli~nih mehanskih in drugih lastnosti. Del raziskav posve~amo dodajnim tehnologijam izdelave kovinskih materialov. Raziskujemo tudi mo`nost posnemanja naravnih principov gradnje materiala (biomimetika). Raziskave potekajo v okviru dveh podro~ij: (a) Nove tehnologije sintez kovinskih materialov in (b) Modeliranje in optimizacija mikrostruktur kovinskih izdelkov. (D) IN@ENIRSTVO POVR[IN KOVINSKIH MATERIALOV IN APLIKACIJA V SLOVENSKO INDUSTRIJO. V tem sklopu raziskav se osredoto~amo na postopke toplotnih obdelav in drugih kemotermi~nih postopkov, namenjenih predvsem novo sintetiziranim materialom, s poudarkom na in`enirstvu povr{in materialov, izdelanih z dodajnimi postopki. Del raziskav je usmerjen na nitriranje v pulzirajo~i plazmi. V okviru programa P2-0132 razvijamo tudi nov sistem za molekularno diagnostiko oziroma proces pomno`evanja DNA molekul z metodo PCR, ki je tudi zlati standard pri diagnostiki COVID-19. Najbolj kriti~ni del procesa PCR je cikli~no spreminjanje temperature, ki ga je potrebno ponoviti 20–40 krat. To kontrolirano spreminjanje temperature predstavlja ~asovno zamuden in zapleten del protokola PCR. Za hitrej{i protokol je potrebno miniaturizirati vzorec in pohitriti proces temperaturnega ciklanja. Za miniaturizacijo smo izbrali mikrofluidno platformo laboratorij- na-disku (lab-on-a-disc), ki omogo~ a avtomatizacijo priprave vzorca. Vendar je cikli~no, kontrolirano spre minjanje temperature na vrtljivem disku {e posebej zahtevno. Uporabili smo nov koncept gretja, kjer je kovinski absorber energije pritrjen na vrte~i se reakcijski disk. Absorber se med vrtenjem diska segreva z indukcijo v magnetnem polju trajnih magnetov. Ta koncept ogrevanja je izkazal izjemno energijsko u~inkovitost. V na{i raziskavi se predvsem osredoto~amo na optimizacijo segrevanja in hlajenja absorberja. S tem bomo dosegli pohitritev procesa diagnoze in predvsem miniaturizacijo ter poenostavitev PCR sistema, s ~imer bo diagnostiko mogo~ e izvajati tudi bli`je pacientu. V kontekstu mikrofluidike sodelujemo tudi v projektu »Nove protimikrobne strategije prepre~evanja tvorbe biofilma z uporabo lektinov, ki inhibirajo bakterijsko adhezijo«. V projektu se osredoto~amo na {tudij tvorjenja bakterijskih biofilmov patogene bakterije Listeria Monocytogenes kot modelni organizem in mo`nost uporabe novih lektinov z anti-adhezivnimi lastnostmi. Na{ del v projektu se nana{a predvsem na izdelavo mikrofluidnih celic, kjer lahko pod mikroskopom opazujemo dinami~ni proces nastajanja mikrofilma s t.i. time-lapse mikroskopijo v realnem ~asu. Raziskovalni program P2-0056 (Vakuumska tehnika in materiali za elektroniko) je pomembno vpet v slovenski nacionalni meroslovni sistem, poleg tega pa je dejaven na podro~ju vakuumske tehnike v povezavi z elektronskimi komponentami in tehnologijami. Dejavnost zajema karakterizacijo materialov in specialnih kovinskih zlitin za razli~ne tehnologije v ultravisokem vakuumu (UVV) in ekstremno visokem vakuumu (XHV), od pospe{evalnikov delcev do vakuumske optoelektronike. Programsko skupino sestavljata raziskovalni skupini iz dveh in{titucij: In{tituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) in In{tituta »Jo`ef Stefan« (IJS). Obe skupini dru`ijo osnovne raziskave dolo~anja sestave izredno majhnih mno`in plinov. To predstavlja velik izziv tako pri dolo~anju fizikalnih procesov na povr{inah kot tudi meroslovni problem kvantitativne analize plinov. Skupina ima velik pomen v slovenski nacionalni meroslovni infrastrukturi, saj pod njenim okriljem deluje akreditiran Laboratorij za metrologijo tlaka, ki ga je Urad za meroslovje RS proglasil za nosilca slovenskih nacionalnih etalonov za vakuum in tlak. V okviru temeljnega nacionalnega projekta »Nova biorazgradljiva Fe-Mn zlitina, izdelana s konvencionalnim postopkom in s postopkom dodajnih tehnologij s prilagojeno biorazgradljivostjo « se osredoto~amo na razvoj novih biorazgradljivih Fe-Mn zlitin, z odli~nimi mehanskimi lastnostmi, kar jih uvr{~a med idealne kandidate za uporabo implantatov, kjer je potrebna dolgotrajnej{a podpora. Projekt prina{a nove vidike oblikovanja biorazgradljivih kovinskih materialov za biomedicinsko uporabo z vpeljavo razli~nih pristopov, ki odstopajo od obi~ajnega metalur{ kega pristopa. Na eni strani je konvencionalni metalur{ki pristop kombiniran s povr{inskim laserskim teksturiranjem, na drugi strani pa se uporabljajo dodajne tehnologije na osnovi selektivnega laserskega taljenja (SLM). V okviru nacionalnega temeljnega projekta »Izbolj{anje lastnosti kovinskih materialov s postopkom podhlajevanja «, pridobivamo poglobljeno fundamentalno znanje o tehnologijah podhlajevanja in njihovega vpliva na lastnosti materiala, vklju~no z mikrostrukturnimi mehanizmi in transformacijami ter z njimi povezanimi spremembami lastnosti. Pridobitev in poglobitev fundamentalnega znanja sta klju~ni za pripravo jasnih navodil oz. smernic, poznanih pri klasi~nih postopkih toplotne obdelave, ter za razvoj standardnih in bolj robustnih postopkov Raziskovalni projekti na IMT Novice podhlajevanja s precej bolj predvidljivimi rezultati pri industrijski uporabi, predvsem pri ve~jih in te`jih komponentah. Na in{titutu izvajamo nacionalni aplikativni projekt »Novi kompozitni materiali s kovinsko matrico, oja~ano z nanodelci ter izdelani s selektivnim laserskim taljenjem za aplikacije v orodjarstvu«, katerega cilj je razvoj novih MMNC (Metal Matrix Nanocomposites) materialov za orodjarske komponente na osnovi optimizacije SLM procesnih parametrov ter inovativnih post-procesnih obdelav na aplikativni ravni, ki omogo~a neposreden prenos na industrijske aplikacije. Razvijamo nove kompozitne materiale s kovinsko matrico na osnovi jekla ter oja~ane z nanodelci (MMNC) z mehanskimi, korozijskimi in obrabnimi lastnostmi, ki presegajo najsodobnej{e materiale za orodjarske aplikacije, ki so trenutno na voljo na trgu. Na in{titutu izvajamo nacionalni aplikativni projekt »Simulacija vro~ega valjanja za proizvodnjo jekel vrhunskih kvalitet«, katerega glavni cilj je izbolj{ ati zmogljivosti obstoje~ega simulacijskega sistema za valjanje ter v drugi fazi njegova nadgraditev na zelo obse`en simulacijski sistem za industrijo, ki zajema ne samo valjarno, temve~ tudi vse klju~ne odseke, ki bi lahko vplivali na rezultate valjanja in tudi kon~ni ohlajeni izdelek. IMT je tudi vodja in partner konzorcija, ki izvaja projekt ^MRLJ, »Doseganje ~istosti in lastnosti z mikro legiranjem jekel«, v katergea so vklju~eni 4 partnerji: IMT, [tore Steel, Metal Ravne in RCJ. Dodajanje zelo majhnih koli~in elementov (mikro legiranje) z visoko kemijsko afiniteto do kisika, du{ika ter ogljika ima zelo velik vpliv na mikrostrukturo ter s tem povezane mehanske lastnosti. Tvorijo se novi tipi nekovinskih vklju~kov, ki imajo v primerjavi z jekli brez »mikro legirnih« dodatkov, druga~no kemijsko sestavo, velikost ter razporeditev. S pravilno vodenim postopkom obdelave taline pri uporabi mikro legirnih dodatkov dosegamo pozitivne u~inke iz vidika izbolj{anja mikrostrukture (bolj drobno zrno) in s tem povezano izbolj{anje ostalih lastnosti, kot tudi iz vidika ~istosti (tvorba drobnih sferi~nih oksidov). V sklopu projekta smo izvedli poskuse dodajanja razli~nih elementov v talino ter analizirali produkte (vklju~ke in izlo~ke). V poskusih smo uporabili cirkonij, cerij, bor, itrij, niobij in titan. Na podlagi razli~nih produktov smo se odlo~ili za modifikacijo jekel na laboratorijskem nivoju in dosegli razli~ne rezultate. Tako smo na primeru avstenitnega nerjavnega jekla opazovali zaviranje rasti zrn med visokotemperaturnim `arjenjem z dodatki mikro legirnih elementov, na primeru jekel za lezenje pa smo analizirali zmanj{anje {tevila in velikosti nekovinskih vklju~kov in izbolj{anje odpornosti na lezenje. IMT je partner projekta MARTIN – Modeliranje termomehanskega procesiranja aluminijevih zlitin za vrhunske izdelke, kjer sodelujemo z industrijo (Impol, Talum in Tuba) in razvojno-izobra` evalnimi in{titucijami (NTF-OMM in C3M). Cilj projekta je modeliranje termo-mehanskega procesiranja aluminijevih zlitin za vrhunske izdelke, ki vklju~uje razvijanje novih mikrostrukturnih modelov, njihovo povezovanje v simulacijski sistem in eksperimentalno laboratorijsko potrjevanje ter njihovo vgraditev in validacijo v proizvodnjo polizdelkov. IMT ima pri projektu pomembno vlogo, saj poleg numeri~nega modeliranja sodeluje tudi pri karakterizaciji materialov po vsakem posameznem procesu. Pri projektu se namre~ vzporedno z razvijanjem modela za napovedovanje mikrostrukturnih in mehanskih lastnosti aluminijevih zlitin pripravljajo dolo~ene {ar`e zlitin s to~no dolo~eno kemijsko sestavo in toplotno obdelavo ter njihova podrobna mikrostrukturna karakterizacija in mehansko testiranje. Rezultate mikrostrukturne karakterizacije bomo primerjali z modelom in s tem dolo~ ili/izbolj{ali napoved razvitega modela; primerjava teorija – realno stanje. Na in{titutu se v okviru Laboratorija za simulacijo materialov in procesov, ki je bil ustanovljen v za~etku leta 2013, razvija vrhunsko temeljno znanje za numeri~no modeliranje in simulacijo materialov in procesov ter prenos tega znanja v izbolj{ave proizvodnih postopkov in izdelkov. Vizija je vzdr`evati dose`eno vodilno vlogo pri razvoju numeri~nih metod in modeliranju ve~faznih sistemov na ve~ sklopljenih merilih ter pomagati slovenski in globalni industriji pri vzpostavitvi vrhunskih tehnolo{kih postopkov in izdelkov na ~im bolj ekonomi~en in okolju prijazen na~in. V okviru temeljnih raziskav si prizadevamo v svetovno zakladnico znanja prispevati z novimi pristopi modeliranja kapljevito-trdnih in trdno-trdnih sistemov, z novimi brezmre` nimi numeri~nimi pristopi za modeliranje problemov s premi~nimi mejami ter z laboratorijskimi in industrijskimi testnimi primeri in referen~ nimi izra~uni problemov strjevanja. Posebej smo osredoto~eni na simulacije sklopljenih prenosnih pojavov in elektromagnetnih polj. Aplikativne raziskave so usmerjene v vzpostavitev vseh elementov modeliranja skozi proces za aluminijsko in jeklarsko industrijo, posebej za razli~ne procese ulivanja, valjanja in toplotne obdelave. Posebej smo osredoto~eni na kontinuirno ulivanje jekla, polkontinuirno ulivanje aluminijevih zlitin ter vro~e in hladno valjanje aluminijevih zlitin in jekel. Kon~ni cilj je modeliranje lastnosti izdelka kot funkcija procesnih parametrov vsakega izmed procesnih korakov. To dosegamo s sklopljenimi fizikalnimi modeli relacij med procesnimi spremenljivkami, mikrostrukturo in Raziskovalni projekti na IMT Kako sodelovati? Novice lastnostmi izdelka. Fizikalno modeliranje evolucije mikrostrukture dopolnjujemo, nadome{~amo ali umerjamo na podlagi metod umetne inteligence. Proces izdelave optimiramo z minimizacijo razli~nih namenskih funkcij: npr. makroskopske, ki upo{teva faktorje kot so produktivnost procesa in uporaba energentov ter surovin, ter npr. mikroskopske, ki upo{teva lastnosti izdelka kot funkcijo mikrostrukture. Na in{titutu smo se `e pred nekaj leti za~eli ukvarjati tudi s 3D tiskom kovinskih materialov, ki je postalo intenzivnej{e in bolj poglobljeno v letu 2019, ko smo nabavili laboratorijsko SLM napravo. Eno od podro~ij, ki se ga sistematsko lotevamo je plazemsko nitriranje 3D tiskanih materialov, kot so nerjavno jeklo, maraging jeklo, Inconel, Co-Cr in orodni jekli H11 in H13. Poleg tega raziskujemo mo`nosti dodajanja raznih nitridnih, boridnih in karbidnih delcev v matrico. Raziskujemo tudi mo`nost hibridnega tiskanja, kjer gre za sklapljanje dveh tehnologij, kot je selektivno lasersko taljenje (SLM) in lasersko navarjanje (LENS). Poleg tega tudi raziskujemo mo`nost izdelave visokotrdnostnega aluminija. V okviru teh raziskav intenzivno sodelujemo z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), kjer v sklopu GSTP (ang. General Suport Technology Program) programa potekajo raziskave na podro~ju primernosti hibridnega tiska za izdelavo naprednih vesoljskih komponent. Cilj projekta je izkori{~anje prednosti obeh tehnologij tiska SLM (Selektivno Lasersko taljenje) in LENS (lasersko navarjanje) za izdelavo komponent, ki imajo posebne lastnosti s poudarkom na zmanj{anju te`e in hitrej{i izdelavi komponent. [tudija izbolj{anja mehanskih lastnosti, poteka na nikljevih zlitinah (Inconel 625 in Inconel 718) in titanovi zlitini (Ti6Al4V). Poleg `e omenjenih podro~ij na IMT negujemo in nadalje razvijamo podro~ je raziskav na materialih za uporabo v energetiki, s poudarkom na jeklih za delo pri povi{anih temperaturah. To podro~je sta na IMT, poleg drugih raziskovalcev, za~ela razvijati prof. dr. Franc Vodopivec in in`enir Dimitrij Kmeti~. Z dolgoletno neprekinjeno prakso nudimo podporo slovenskim elektrarnam in drugim podjetjem. Pri analizi jekel v energetiki smo edini v Sloveniji, ki opravljamo analizo z metodo metalografskih replik, kjer na terenu odvzamemo odtis mikrostrukture ter njeno analizo opravimo v akreditiranem metalografskem laboratoriju. Analizo mikrostrukture dopolnjujemo s preizkusi lezenja ter drugimi eksperimentalnimi simulacijami, kjer pospe{ujemo razvoj mikrostrukture v pogojih, podobnih kot so jim ta jekla izpostavljena med delovanjem. Na teh jeklih in vzorcih jekel, odvzetih iz razli~nih objektov, opravljamo celovito karakterizacijo, ki poleg analize mikrostrukture na svetlobnem mikroskopu vklju~uje tudi analizo na vrsti~nem elektronskem mikroskopu ali presevnem elektronskem mikroskopu. Hkrati pa na teh jeklih opravimo tudi celovito mehansko karakterizacijo lastnosti tako pri sobnih kot povi{anih temperaturah. Pridobljene rezultate tak{nih analiz vrednotimo skladno z najnovej{imi priporo~ili VGB PowerTech ali zdru`enja ECCC (European Creep Collaborative Committee), katerega aktivni ~lani smo. Visoko tehnolo{ka raziskovalna oprema ter metalur{ko znanje pa nam omogo~ata, da jekla, odporna na lezenje, razvijamo tudi sami ter s tem znanjem pomagamo slovenskim jeklarnam pri izdelavi tak{nih jekel. Matja` Godec Projekta ^MRLJ in HSLA Primera u~inkovitega sodelovanja partnerjev na jeklarskem podro~ju Partnerski odnosi med industrijo, javno raziskovalno in raziskovalno-pedago{ ko ustanovo ter med zasebnimi raziskovalnimi organizacijami so lahko v~asih zelo kompleksni. Vsak obi~ajno nastopa s svojimi prednostnimi nalogami, a pogosto s skupnimi cilji; biti prepoznan po razvojno-raziskovalni odli~nosti tako znotraj slovenskega kot tudi mednarodnega prostora. Tak{no sodelovanje izkazuje na {ir{em podro~ ju kovinskih materialov neizogibne pozitivne in merljive rezultate pridobljene z novimi metalur{kimi znanji. To velja tudi za jeklarski segment. Zdi se samoumevno, da je razvoj nujen. Jeklarska podjetja z lastnimi razvojnimi oddelki pomembno prispevajo k u~inkoviti industrijski implementaciji obstoje~ ih in novih produktov, ki so nujna za pre`ivetje na trgu. Vendar tudi dejstvo, da se pogosto razvojni jeklarski oddelki ne soo~ajo le z razvojno vsebino, temve~ tudi z aktualno proizvodno problematiko, v~asih prispevek razvoja zamegli. Prava vsebina, ki je aktivirana v pravem ~asu z ustrezno usposobljenim raziskovalno- razvojnim kadrom in – v~asih {e bolj pomembno – njegovo organizacijo, lahko preobrazi metalur{ki svet proizvodnih podjetij razdrobljenih na posamezne segmente. To se ne zgodi ~ez no~ in brez znanja ter izku{enj vseh udele`enih, marve~ obi~ajno predstavlja dolgotrajen in kontinuiran proces vseh vpletenih. Prav ustrezna »Medsebojno povezovanje ni presti`, ampak realna nujnost« Novice organizacija podjetja in posledi~no razvoja pa je, vsaj po mojih izku{njah, pogosto klju~na za uspe{en recept, kako do novih prebojev in posledi~no do novih znanj in novih produktov. Naj strnem. Na slovenskem podro~ju je akumulacija znanja omejena bolj, kot je to zna~ilno za zahodni svet. [e ve~, v slovenskem prostoru ni uveljavljene prakse vsesplo{nega povezovanja med razvojnimi ekipami razli~nih raziskovalno- in raziskovalno-pedago{kih institucij in podjetji, kot del naravne organizacije, kot je to zna~ilno za na{e najve~je zahodne jeklarske konkurente. Hitre in zanesljive rezultate, ki jih prena{ amo v proizvodnji proces, pridobimo lahko le s povezovanjem razli~nih partnerjev, saj odkrivanje znanih postulatov ni efektivno delo. Kljub temu, da se sli{i enostavno in pogosto sli{ano, pa medsebojno partnersko sodelovanje ni ravno pogosta praksa. Vsekakor je sodelovanje mogo~e prek ve~jih projektnih nalog, kar je bilo `e ve~krat pokazano kot uspe{na zgodba v na{em prostoru. Zato izpostavljam primer dobrega projektnega sodelovanja razli~ nih partnerjev v katerega sem bil vsebinsko mo~no vpet prek Razvojnega centra Jesenice (RCJ). Prvi je Projekt HSLA (optimizacija plasti~ne predelave HSLA jekel debeline 50 – 100 mm) z odli~nim sodelovanjem Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehni~ne fakultete, Oddelka za materiale in metalurgijo (OMM), katedre za preoblikovanje materialov in SIJ Acroni-ja, dru`be znotraj jeklarske divizije skupine SIJ. Drugi je razvojno-raziskovalni projekt ^MRLJ (doseganje ^istosti in lastnosti z MikRo Legiranjem Jekel) znotraj TRL 3-6 v delu RCJ s fokusom na razvoju nove kvalitete mikrolegiranega jekla iz skupine jekel UHSS, jekla S1100 QL. Projekt ^MRLJ, katerega koordinator je In{titut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) poleg RCJ povezuje {e industrijska partnerja [tore Steel in SIJ Metal Ravne, dru`be skupine SIJ. Vabim vas, da vsebinski del obeh uspe{nih projektov spremljate ob sprotnih objavah tako v obliki znanstvenih publikacij kot tudi v poljudnih prispevkih in se prepri~ate, da medsebojno povezovanje ni presti`, ampak realna nujnost. Hvala vsem sodelavcem za uspe{no prehojeno pot. Sre~no! Grega Klan~nik Avtor je nekdanji glavni razvojni in`enir za ogljikova jekla RCJ in SIJ Acroni ter trenutno vodilni raziskovalec podjetja Pro labor, d.o.o. Projekt ^MRLJ – Partnerstvo: IMT, SIJ Metal, [tore Steel in RCJ Slika spodaj: Projekt HSLA – Matrika izvedenega dela za zaznavanje problematike in ustreznega na~rtovanja parametrov vro~ega valjanja jekla S690QL, debeline 100 mm, za dosego ustreznih kon~nih mikrostrukturnih in funkcionalnih lastnosti Dru{tvo ALUMNOV OMM Napovednik Za december na~rtovani OB^NI ZBOR dru{tva ALUMNI OMM je zaradi trenutnih okoli{~in prestavljen. Informacije o novem dogodku bomo poslali! 47. Skok ~ez ko`o je na~rtovan za pomlad 2021. Vse podatke o Dru{tvu ALUMNOV OMM NTF UL najdete na internetni strani: http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni strani dru{tva. ISSN 2591-1392 Izdajatelj: Dru{tvo ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr. Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef Medved Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar