Pomnite se
^VENSKIH
^cuncev s kakim
fiAROM!
^Oxxixxxxxi
113
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 10, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
I'la je v soboto ;po praznovala 9o nad osiičem
Predsednik ima samo do | srede čas, da podpiše ali vetira Case predlog
Washington.—Na mizi predsednika Trumana leži Case predlog, ki vsebuje mnoge drastične odredbe za slučaj stavk. Tako določa, da ima predsednik pravico postaviti v delavskem sporu poseben odbor, da zadevo preišče. Ta odbor bi imel pravico prepovedati vsako stavko za dobo 60 dni.
Dalje določa predlog, da so delavske unije podvržene tožbi za odškodnino, če prelomijo pogodbo s podjetjem in več drugih odredb, ki bi zmanjšale aktivnost delavskih unij.
Predsednik ima do srede čas, da predlog podpiše ali vetira. Ako pa ga pusti ležati na mizi,, bi predlog postal postava avtomatično. Govori se, da bo Mr. Truman poročal kongresu te dni, kaj bo napravil.
-n-
Vojaštvo in policija so napravili red v Neaplju
Monarhisti so priredili izgrede v Neaplju in po drugih mestih
Rim. — V noči od petka na soboto so se vršili po raznih italijanskih mestih krvavj izgredi monarhistov, ki ne morejo preboleti izgube kraljevine. Najhujši izgredi so bili v Neaplju, Palermu, Rimu in Bologni. Dru-hal je napadla policijske postaje, kolodvore in radijske postaje v Neaplju. Več oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih in mnogo aretiranih.
Policija je razgnala demonstrante pred ameriškim konzulatom v Palermu, Sicilija. V Bologni je bila vržena bomba v urad komunistične stranke.
Kralj Umberto je obiskal v petek večer papeža, predno je zapustil Italijo.
Največje demonstracije so bile po južni Italiji, kjer so bili ljudje za kraljevino. Letaki in govorniki so poživljali narod, naj se loči od centralne vlade v Rimu in si ustanovi svoje posebno kraljestvo v južni Italiji. Proti večeru so začele demonstracije. Kamenje in ročne granate so letele po zraku. Toda prišlo je vojaštvo s tanki, od druge strani je pritisnila policija in demonstrante razgnala. (
Ukradeni nemški dragulji so v rokah ameriške armade
zdaj
tO
PASJI DNEVI BODO V TEJ OKOLICI ŽE OD JUTRI NAPREJ
Dasi nam koledar pripoveduje, da prične poletje na 21. junija, pii se prične prava vročine, ki traja 9] dni v tem okolišu, kjer leži Cleveland, že jutri. Navadno pravimo tej vročini — pasji dnevi, ker je prav po pasje vroče."
V Clevelandu smo imeli že v soboto rekordno vročino 85 stopinj!., d o čim je tudi v noči prej dosegla vročina rekord, 70 stopinj.
Komaj je poravnana ena stavka, so druge v delu
Cleveland, O. — Delavci pri Cleveland Union Stockyards Co. so odglasovali, da sprejmejo ponudbo klavnice in se vrnejo nazaj na delo. Na stavki so bili 28 dni, tekom katerega časa ni klavnica sprejemala nobene klavne živine. S poravnano stavko bo torej zopet več mesa v Clevelandu.
Toda zdaj se pripravlja na stavko unija. vazi|&ov,, trukov, dočim je unija monterjev (plumber jev) naznanila, da bo članstvo glasovalo o stavki 21. junija. Unija ima 4,000 članstva. Unija zahteva 30 centov več na uro. Unija monterjev pa zahteva za svoje člane $2 na uro.
novujrobovi
Leopolda Zdovc
Po daljši bolezni je umrla v okrajni bolnišnici Leopolda Zdovc, stara 57 let. Stanovala je na 6030 Glass Ave. Bila je članica podružnice 25 SŽZ. Soprog ji je umrl pred 14 meseci.
rn i	v - . . i	>i
Ameriški polkovnik in njegova žena, bivša Wac, sta priznala tatvino in povedala vladnim agentom kje sta skrila ukradene dragulje. Zaprta čakata na zaslišanje. f
Washington. — Ukradeni nemški dragulji, katerih vrednosti cenijo na $1,500,000, so zopet na varnem. Tatvino sta priznala in dragulje vrnila polkovnik Jack Durant in njegoga žena, Kathleen Nash, ki ima čin stotnika in ki je služila pri Wacs. Oba sta priznala, da sta dragulje odnesla iz gradu Kronberg, kjer jih je plemiška družina Hesse skrila v kleti pred prihodom ameriške armade.
Kot poročajo, so bili v tem --
ll
Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov. Pogreb je bil danes zjutraj ob 9 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru.
-o-
Zed. države predložile pogoje za Avstrijo
Washington. — Zed. države >o predložile Angliji, Franciji in Rusiji pogoje, ki naj bi jih stavili zavezniki Avstriji za mirovno pogodbo. Vsebino pogojev državni tajnik še ni dal v javnost.
-o-
Trije iz Akrona so utonili v Sandusky
Sandusky, O. — Trije moški, ki so prišli sem iz Akrona, da bi ribarili, so utonili v jezeru. Prevrnil se jim je čoln-
-o—--
SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM
gradu nastanjeni ameriški častniki, ki so bili na začasnem oddihu. Capt. Nash je nadzorovala gospodinstvo za ameriške častnike. Tam sta se oba spoznala in ko sta bila odpuščena iz armade, sta se doma v Ameriki poročila. Armadno poveljstvo, ki ju je aretiralo, ju je zopet rekru-tiralo v armado, da bosta sojena po vojaških predpisih in zakonih. Aretirana sta bila v či-kaškem hotelu La Salle, kjer je zadnji teden požar zahteval 58 smrtnih žrtev. Pravijo, da sta imela sobo prav v tistem nadstropju, kjer je bilo največ žrtev in morda pray to, da so ju aretirali en dan pred požarom, jima je morda rešilo življenje.
Nekaj draguljev šo našli v Hudson, Wisconsin, pri sestri polkovnikove žene, kjer sta bila novoporočenca nekaj časa na počitnicah. Druge so pa dobili v shrambi za prtljago na čikaški centralni postaji, kjer sta imela najeto varnostno shrambo.
Prva se je vdala in priznala tatvino draguljev Mrs. Durant. Potem je pa njen mož polkovnik izročil vladnim agentom ključ od shrambe, kjer sta spravila dragulje.
Dragulje so našli ameriški vojaki slučajno v gradu Kronberg. V kleti so iskali namreč skrito vino in ga res našli v posebno skriti shrambi v kleti. Tam so potem našli tudi dragulje in jih izročili stotnici Nash, kateri je takrat dvoril 38 letni polkovnik Durant. Domenila sta se, da si najdene dragulje prisvojita in odneseta v Ameriko, kjer sta se nameravala poročiti. Poročila sta se red 28. maja letos.
Ko je okradena plemiška družina Hesse vprašala za dragulje ameriške vojaške oblasti, so te začele čekiratj vse tiste, ki so bili v tistem času nastanjeni v gradu in tako je padel sum tudi na polkovnika in na njegovo sedanjo ženo
Dragulje sta poslala ali prinesla v Ameriko na razne načine. Nekaj jih je prinesel domov polkovnik, nekaj jih je poslala pa stotnica Nash po pošti.
Polkovnik Durant je absolvi-ral univerzo v Chicagu ter je bil
odvetnik pri vladnem notranjem oddelku. V avgustu 1940 je stopil v letalsko službo s činom polkovnika. Njegova žena je služila tekom vojne pri Wacs (ženski armadni pomožni kor). Bila je že enkrat prej poročena in ima sina starega 23 let. -o--
Gen. Mihajlovičgre danes pred sodnijo v Belgradu
Oba apela Zed. držav v priloga Mihajloviča sta neodgovorjena
Belgrad. — General Draža Mi-hajlovič, nekdaj slavljen kot največji heroj v boju proti Nemcem, pride danes pred sodnijo v Belgradu z 23 drugimi osebami. Vsi so obtoženi kolaboracije ali sodelovanja z Nemci in veleizda-je.
Državni tožilec bo dokazoval, da je bil vodja Jetnikov v stikih z hemškimi poveljniki v Jugosla-fij'i in z voditelji domače vlade, postavljene od Nemcev.
Ameriški državni urad je poslal Titovi vladi dva apela, da bi smeli priti ameriški vojaki pričat v prilog Mihajloviču. Toda jugoslovanska vlada ni na no benega odgovorila. Zunanji minister Simič je rekel, da
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Iz bolnišnice—
Svetkov invalidni voz je pripeljal iz Mt. Sinai bolnišnice. Mrs. Mary Grill iz 19102 Arrowhead Ave. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. 40-letnica zakona—
Poznana Mr. in Mrs. Louis Balant, Lorain, Ohio, praznujeta danes 40-letnico srečnega zakonskega življenja. Poročila sta se leta 1906 v cerkvi sv. Avguština v Barbertonu, (). Mr. Balant je doma iz Iga pri Ljubljani, soproga pa iz vasi Lesko-vec, fara Višnja gora. K njiju 40-letnici jima iskreno čestitamo ter želimo še mogo let zdravja in sreče. Pisma imajo pri nas—
Pri nas ima pismo: Frances Levstik; naslov je netočen in se nahaja nekje v New Yorku. — Joseph Novak, doma iz Most, fara Komenda, naj se zglasi pri Mrs. Frances Oražem, 6326 Carl Ave., kjer bo dobil pismo iz domovine. Zaroka—
Mrs. Jennie Strnad, 1415 E. 51. St., naznanja, da se je zaročila njena hčerka Frances z Josephom Okorn Jr., sinom Mr. in Mrs. Joseph Okorn, 1096 E. 68. St. Pošfa v Avstrijo—
Obrnili smo se na glavno pošto v Washingtonu, če se more poslati v Avstrijo kaka pošta. Dobili smo pojasnilo, da se more poslati v Avstrijo samo pisma in poštne dopisnice, toda nobenih paketov in ne časopisov.
-o-—-
Iz raznih naselbin
Manistique, Mich. — Dne 17. maja je umrl Frank Gorše, star 62 let, doma iz vasi Zapud-je pri Dragatušu v Beli Krajini. Tukaj zapušča veliko že odraslo družino.
Eveleth, Minn. — Pri tukajšnjih šolskih volitvah je bil ponovno izvoljen za šolskega od-bi takoj bornika dr. Frank R. Kotchevar, pričevanje pomenilo vmešavanje' i;a novo pa je bi! izvoljen Frank v notranje zadeve Jugoslavije, j A Drobnick. Oba sta S! ovenča.
Diamondville, Wvo. — Dne
Podrobnosti o poteku obrti vnave niso bile dane v javnost. Toda časnikarji so bili zagotovljeni, da bodo dobili priliko obravnavi prisostvovati.
-o-
V letalski nezgodi je bilo ubitih 23 vojakov
Panama. — Včeraj je treščilo armadno prevozno letalo v neko goro na otoku Taboga, blizu vhoda v Panamski prekop. Letalo je vozilo enega polkovnika, 2 kadeta, 6 mož posadke, enega civilista in 13 vojakov. Sodijo, da so bili vsj ubiti. Dozdaj so našli že 19 trupel, ostale iščejo.
Nezgoda se je pripetila v nevihti. Letalo je treščilo v goro samo 125 čevljev pod vrhom.
Nemško dekle ubito v ameriški baraki
Frankfurt. — Oblasti so našle v baraki ameriškega vojaštva pri Bad Kissingen ustreljeno neko 17 letno nemško dekle. To je že peto ubitio nemške dekle v enem mesecu v a-meriški vojašnici.
-o.--
NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO Sli
PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI-
28. maja je umrl Joseph Rolih. Rojen je bil v Zagorju pri Št. Petru na Notranjskem pred 54 leti. Tukaj zapušča ženo, hčer Frances, poročeno Kominski, ! dva vnuka in sestro Mary Pro-i vič, v starem kraju pa brata. 1 Pokojni je bolehal več mesecev. | Joliet, 111. — Joseph A. Kle-pec, sin družine Josepha Klep-! ta, je napravil državni izpit za odvetniški poklic. Pravo je Štu-. diral na univerzi De Paul v Chicagu. Novembra 1942 je bil poklican k vojakom in služil 18 mesecev pri letalskem zboru na Pacifiku, po vrnitvi v civilno življenje pa se je pripravljal za odvetniški izpit. — Umrl je John Hrovat, samski, star okrog 75 let in doma iz Podljubna pri Novem mestu. Prejšnja leta je živel v La Sallu, kamor je prišel iz Calumeta, Mich., zadnja leta pa je delal v bolnišnici St.. Joseph in v okrajnem sanatori-ju. Našli so ga mrtvega v postelji in domnevajo, da ga je zadel mrtvoud. V Princetonu, 111., zapušča brata.
San .Francisco, Cal. — Dne 28. maja je umrl Matt Koche-var, star 56 let, doma iz vasi No-stoflje pri Semiču, Dolenjsko. Bolan je bil osem let.
Komunistični list je ustavljen
Trsti. — Zavezniški informacijski urad je prepovedal na-daljno tiskanje komunističnega tednika "II Canagro." Vzrok je,' ker je list priobčal članke, v katerih se je sramotilo zavezniško armado.
-—o--
Bodite previdni, kadar gre-> ste preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni luči!
Star panj je poročil fanta 18 let
Louisa, Kenutucky. — Del-bert Lee Sprouse, star 18 let in njegova "mlada" ženica, Mattie Large, uživata medene tedne na svoji farmi, ki obsega 17 karov. Pravit«., da bosta preživela medene tedne s trdim delom na farmi, ki je vsa zaraščena s plevelom.
Naroda se je kar trlo, ko sta šla ženin in nevesta na sodnijo
v okraju Lawrence k poroki. Vse je hotelo videti, kako se bo zadržala zlasti nevesta, ki je stara 79 let, vdova zadnjih 17 let, mati 7 otrok in 49 vnukov. Toda novoporočenca sta se hrabro obnašala in krepko prenašala radovedne poglede ljudi.
Po poročnih obredih, koncem Jvaterih je ženinin "pozabil" poljubiti nevesto, kot je to si-
cer običaj, je rekla nevesta, da morata hitro domov, da plevel na zaduši rastlinja.
Ljudje govorijo, da se je Mrs. Large poročila iz kljubo-valnosti. Eden izmed vnukov, ki ji je pomagal na farmi, jo je pustil na cedilu, pa je šla in si dobila moža, ki ji bo delal.
!	-O-
Italijanski duhovnik izobčen
Vatikan. — Sveta stolica je izobčila katoliškega duhovnika Ferdinanda Tartaglia, ker je razširjal krive nauke. Sličen dogodek je bil v Italiji prvi v zadnjih 36 letih.
-o--
Lesno skladišče uničil požar v Milwaukee Milwaukee. — V Menomo-nie Valley je požar zajel neko lesno skladišče, škodo cenijo nad
^ $300,000.
ti
--o-
Najmanj 15 oseb je zgorelo, mnogo je bilo ranjenih v požaru
Dubuque, Iowa. — V nedeljo ' zjutraj je izbruhnil požar v hotelu. Canfield v tem mestu. Najmanj 15 oseb je zgorelo, 24 jih pogrešajo in 21 jih je bilo ranjenih. Hotel je imel 200 sob.
Kakih 30 oseb se je rešilo s i tem, da je skočilo z oken v spo-! daj nastavljene' mreže. Nek moški je zadel z glavo rob mre-1 'že in je umrl. Neka ženska jej I skočila na tla iz 4! nadstropja in se ubila.
Kakor pri požaru v hotelu La Salle v Chicagu zadnjo sre-1 do, kjer je izgubilo življenje 61 ' oseb, se je tudi tukaj požar s tako naglico razširil preko poslopja, da se gostje niso mogli reši-| ti. Med razvalinami še vedno iščejo za trupli.
i
Kongresni odsek poroča, da delajo ameriški komu- i nisti za revolucijo
i
Washington. — Odsek poslanske zbornice, ki preiskuje proti-1 ameriške aktivnosti v tej deželi, poroča v 73 strani obsegajočem poročilu, da Sovjetska Unija podpira gibanje in akcijo amerir| ških komunistov in da so voditelji že javno priznali, da delajo za revolucijo in strmoglavljenje sedanje ameriške vlade.	,
Odsek izjavlja, da se morajo Zed. države bati komunizma, ker je voden in kontroliran po zunanji sili, da zaneti razredno ter plemensko sovrašitvo ter ustvarja splošno nezadovoljstvo z namenom, da zaneti revolucijo v tej deželi.
-o-
Konferenca ministrov 15. junija
Washington. — Državni tajnik Byrnes je rekel, da bodo ministri velikih štirih pričeli konferenco v Parizu na 15. junija, kot je bilo prej določeno. On odide v Pariz 13. junija. Z njim bosta zopet šla senatorja Con-, nally in Vandenberg.
-o-
U delavci bodo * h s stavkarji
^ Francoska strokovna i tkanja, da v slučaju : ^^orščakov v Ameriki, ' ijl^edana za 15. junija,
k delavci ne 130(10 nala_
ladij, če bi jih ope-1Hs*tvo. Predsednik Tru-l,Hmreč rekel, da če bo z armado in morna-°val tovorne ladje.
q°Voli višje cene k čevlje
_ OP A je do-Se zvišajo cene od 10' }f(J5em čevljem, ki so se1 VajaH po $5.50 ali ce-fj^ ^dene moške, ženske i čevlje, ki so jih iz-' 1942.
,'°ny Eden pride Nes v N. Y.
i <4 — Anthony Eden, zunanji minister z letalom v New i V^otu je na Bermudo državniki.
J*> menda danes ^ttt za republiko
Kot se naznanja, se V^ (v pondeljek) ob 6 tv8. e posebne ceremoni-^ katerih bo Italija pro-H0 2a republiko. Kralj ,Ji),.ne bo navzoč pri tebi Najvišje sodišče bo IjIj 'Zid volitev, pri kate-), d °ddana večina za re-
^Potem bo kralj Umber-i odpotoval na Portu-'itiJtir je že njegova žena
OPA bo baje podražila kruh za en cent
Washington. — Urad za kontrolo cen ima v načrtu, da po-j draži kruh za en cent, da s tem zagotovi večjo produkcijo. To je baje OPA že odobrila in ž njim tudi poljedelski oddelek vlade. Podražen pa ne bo rženi kruh. i Pričakujejo, da bo v nekaj dneh OPA to uradno naznanila.
Istočasno pa poročajo, da, uradnega racioniranja kruha ne' bo, pač pa bodo morda racioni-j rali žito mlinom in pa moko pekom.
Pekarije so ža več mesecev zahtevale od OPA, da podraži kruh za 1 cent pri hlebcu. Zdaj OPA uvideva, da je to potrebno, da se zviša produkcija kruha, ker bo z višjo ceno kruhu ostalo v produkciji več pekarij. -o-
wr	»II	v
,|A Jugoslavija in J^a niso bile uradno '»Pane
jy- — V soboto je Angli-i n° praznovala zmago v '^etovni vojni. Poročilo > 3e bilo v Londonu v so-j ^.^OOO.OOO naroda, da vi-s,n° parado in druge slavje in njenih zavez-
I
ij10 je bilo, da Sovjetska ^ 1 Poslala uradne delega-' .javnostim. Enako tudi i 4Jka in Jugoslavija. Polj-, ne> ker so bili povablje-l Jnostim poljski letalci,1 .tali 2vesti p0ijski vladi ^tvu. Toda slednji se , 0 udeležili parade. ij°gram slavnosti je tra-. • Program so pričeli ob I z sijajno parado, J'* z umetalnim ognjem, , "'.jeval ozračje, kjer so , 116 m š k a letala metala /London.
Javnosti London ni vi-> 1937, ko so imeli kro-I alia. Ljudje so plačali 1 k dolarjev za okna ob |L jev se je vila parada. PJ dober prostor so pla-
K 0 zaveznikov so vodili t in sicer oddelek ma-61a»i 82. padalne divi-jj bilo zadnjič, da so L v'(leli ameriške vojake ^ Zadnji oddelki od-jj^tti še ta mesec.
kralj s svojo druži-j. al s pozornice parado, lili _3e stal bivši premier •n vojaški voditelji.
r v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) M17 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland J. Ohio
__Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pofiti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po poŠti eetrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, £strt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for S months. Cleveland and Canada by mall $450 for S months. O. s. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4-00 for 8 months, $2.50 for 3 months. Single copies 6 cent« each.
Entered as second-class matter January 8th 1908.-at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1870.
No. 113 Mon., June 10, 1946
Komuniste postavljajo povsod v kot
Sredi zadnje svetovne vojne je piscu tega članka nek odličen državnik rekel sledeče besede: "Zapomni si, da kakor hitro bodo komunisti vsega sveta videli, da gre vojna proti koncu in da je zmaga zaveznikov gotova stvar, se bodo dvignili in skušali dobiti obl'ast v svoje roke po vsej Evropi. Tudi bi se nič ne čudil, če bi kaj takega poskušali tudi v Ameriki."
Na te preroške besede se pisec tega članka zdaj večkrat spomni, ko vidi, kako bridko resnične so bile. Videli smo in še vidimo, kako so se pognali komunisti po navodilih iz Moskve in skušali dobiti v svoje roke vso Evropo. Ža-libog jim je to uspelo v vzhodni Evropi, ne toliko radi njih lastne moči, ampak, ker so zapadni zavezniki izročili vzhodno Evropo Moskvi. Vse od Jugoslavije pa gori do Baltika. Zdaj skušajo zavezniki to popraviti in rešiti, kar se še more. V Grčiji so Angleži ustavili komuniste in zdaj jih nameravajo ustavti s pomočjo Amerike in Francije tudi pred Trstom.
Kot smo rekli zgorej, so komunisti dobili oblast v roke, kjer so jim to dovolili zavezniki. Kjer je imel pa narod svojo svobodno besedo, tam so bili komunisti postavljeni v kot. Takoj po končani vojni so hiteli Stalinovi verni učenci iz Moskve domov, da tam pripravijo tla komunizmu: na Poljsko v Italijo, na Francosko, dočim je bil poslan agent Tito v Jugoslavijo že prej in je imel teren že pripravljen za sovjetizacijo, ko so Nemci kapitulirali.
Tam, kjer narod ni imel še svobodnih volitev, so komunisti še vedno gospodarji, kot v Bolgariji, Romuniji, na Poljskem, v Jugoslaviji.| Drugod pa, kjer so ljudje govorili pri volitvah brez rdeče strahovlade, tam so z veliko večino odglasovali proti komunistom. V Avstriji, na Mažar-skem, v Franciji, na Grškem, v Nemčiji, kjer ni ruskih okupacijskih čet, in zdaj tudi v Italiji. Res je sicer, da so dobili komunisti na Češkem večino oddanih glasov, nimajo pa dvetretjinske večine v parlamentu, torej ne morejo niti na Češkem rogovifiti po svoji volji. In Čehi še niso toliko glasovali za komuniste iz prepričanja, kot radi tega, da so pokazali Angliji, da še niso pozabili sramotnega pakta v Monakovem.
Angleški zunanji minister Bevin je pred nekaj dnevi izjavil v parlamentu, da je prepričan, da lahko govori za angleškega delavca, če reče, da Anglija ne mara sovjetskega sistema. Smelo ?ahko zapišemo, da razen Sovjetske Unije ni danes dežele na svetu, kjer bi narod glasoval za sovjetski sistem, če bi imel pri volitvah svobodno besedo. Rusija je poslala v Francijo '500,000 ton žita tik pred volitvami, hoteč s tem pomagati francoski komunistični stranki. Pa trezni francoski narod ni prijel za vado.
V teh dnevih lahko vidimo, kako bi se radi komunisti vgnezdili v Španijo. Ne verjamemo, da bi zapadni zavezniki to dopustili, če sodimo po Churchiflovih besedah v parlamentu v sredo, "da bi bilo abotno siliti španski narod, naj se reši generala Franca brez naše vojaške pomoči." Izjavil je tudi, da Španija danes najmanj ogroža svetovni mir, kar tako hite zatrjevati poljski komunisti.
Komunisti so res hoteli pograbiti ves svet v svoje roke, pa jim jč spodletelo. Ampak nekaj časa je pa že res izgledalo, da se bo to zgodilo. Še celo v Ameriki so bili nekateri že kar resignirano obupani, češ, komunisti bodo na oblasti vsak čas. No, ti ljudje zdaj lahko vidijo, da komuniste postavljajo zdaj pridno med staro šaro v eni deželi za drugo. Kar se pa tiče Amerike, vsi znaki kažejo, če pogledamo okrog sebe, da ta generacija in še par prihodnjih brez skrbi lahko navržemo, ne bo videla komunistične vlade tukaj.
Ko jih je Roosevelt še pestoval, so res mogočno dvigali glavo. Tudi še pod sedanjim predsednikom nekaj časa. Ampak kar naenkrat je pa ameriška javnost dvignila glavo in začela protestirati. Danes je že zelo malo časopisov v Ameriki, lahko jih na prste seštejete, ki bi ne bili odprto proti komunistom. Tisti, ki še danes prisega na rdečo Moskvo in njene satelite, bo kmalu spoznal, da je bela vrana v Ameriki in če bo preveč glasan, bodo začeli kazati s prstom za njim, če se mu ne bo še kaj drugega pripetilo. Morda tako, kot se ljudem v Jugoslaviji, ki niso všeč Titovi vladi, da jih enostavno požene čez mejo.
Rusija je popolnoma sama kriva, če je izgubila vse simpatije v Ameriki. Kot rečeno, imela, je tukaj mnogo prijateljev in cei'o v samem državnem oddelku je bil največji zagovornik Rusije podtajnik Acheson. Ta je c%lo prepričal tajnika Byrnesa, da naj se z Rusijo popustljivo postopa. Toda zdaj je pa ravno Acheson največji nasprotnik Rusije, ko je videl, da hoče Moskva pri vsaki priliki pograbiti za celo roko, če se ji pomoli prst. Acheson zdaj pravi o Sovjetih takole:
"Sovjeti so kot tat, ki se plazi ponoči po ulici in poskuša hišna vrata. Če pride policija, gre lepo nedolžno naprej. Ampak če najde pa kaka vrata odprta in policije nikjer skoči v hišo."
Komunisti so imeli priliko v zmedah takoj po vojni priti malodane po celem svetu do oblasti. No, kot vidimo niso in ne bodo nikoli, ker rdeča revolucija v mirnih časih ne uspe. In ko se bodo evropske razmere docela umirile, bodo
Odpri srce, odpri roke...
POIZVEDOVANJE
Cleveland, Ohio. Dragi Zaplot:—
Mnogo se govori, da je na zadevi v "poizvedovanju," ki ga je dne 28. maja objavil Arneri-kanski Slovenec s podpisom č. g. Jamesa Čherneta, mnogo bolj interesiran Mr. J. Jerich sam, nego kak č. g. Cherne. Saj če bi bilo drugače, bi bil g. urednik A. S. č. g. Chernetn lahko v privatnem pismu vse bolj natanko pojasnil in bi mu ne bilo treba pred široko javnostjo bezati izza plota stvari, ki mu slučajno gredo tako močno nd živce. Bodite tako dobri, pa pojasnite, če kaj veste, kaj je iui stvari. Mnogih drugih (to je slaba slovenščina, pa sem jo prepisal iz "Poizvedovanja" č. g. Čherneta) se zanima, kaj je pred tem plotom g. urednika Jericha.
Jaka,
častni predsednik društva Zaplotov.
* * *
Dragi Jaka: — S tem, kar prosite, Vam ne morem postre-či. Najbolje je, da se obrnete na g. J. Jericha sami in upam, da Vam bo gotovo vse lepo za■ upno in po pravici povedal, kako on svoje živce težko rona. — Zaplot, ronar te kolone.
* * *
lllimoiški državni poslanec Mason je dal objaviti nekaj no vega o komunistih. Iz Evrope je dobil nov komunistični "Manifesto" ali RAZGLAS na vse komuniste današnjega sveta. Tiskan je bil ta Razglas "prav pred kratkim in v Evropi da komunisti delijo od osebe do osebe med svojimi pristaši ter jim naročajo, naj se natanko ravnajo po njem. Obsega deset točk in ima naslov: Komunistična vera.
Kdor še ne verjame, da je komunizem satanska zadevščina, naj se malo potrudi in te točke prečita.
In če si bo ob čitanju dejal, da prav za prav,nič novega ni, kar je tudi res, naj še zamisli ob branju v tole reč: O komunistih navadno pravimo, da znajo zelo prefrigano skrivati svoje namene in načrte, dokler jim kaže. To je sicer res. Na drugi strani je pa tudi res, da dostikrat svoje namene in načrte zelo odkrito povedo, kakor boste videli v teh točkah. Pa kljub temu jim svet ne verjame, dokler jih ne preizkusi na lastni koži!
Točka ENA
"Vsi komunisti vedo, kaj se pravi 'boljševizirati." To se pra vi, osvoboditi človeštvo izpod su ženjstva, v katero ga je spravilo v teku stoletij krščansko barbarstvo. B ol j še v i zirati se pravi, osvoboditi človeštvo od pojma vere, od pojma narodne oblasti in od pojma zasebne lastnine."
Točka DVE.
"Vsi komunisti si morajo dobro zapomniti, da je naš namen boljševizacija vsega sveta, brez ozira na to, kako se to doseže in koliko žrtev je treba za to stvar."
Točka TRI.
"Naloga vsakega komunista ;ie, da boljševizira najprej tiste, ki so mu najbližji."
Točka ŠTIRI
"Vsak posamezni komunist in komunistka mora vedeti, da je zaenkrat zavoljo razmer njegov ali njen delokrog zelo omejen."
Točka PET.
"Vsak komunist mora vcepiti delovnim stanovom iluzijo, da so svobodni samo komunisti. Vsakemu delavcu in delavki morajo komunisti dopovedati, da postaneta svobodna samo tedaj, če se vpišeta v komunistično stranko in začneta kako komunistični akcijo."
pod naslovom: KOMUNISTIČNE ZAPOVEDI.
Oglejmo si torej tudi te točke, da vidimo, kaj nalagajo svojim
privržencem.
» * *
Prva zapoved "Ko pridobivaš za komunizem svoje 'Še nezrele tovariše, ne povej jim vsega, kar veš o namenih in načrtih komunistov!"
Druga zapoved: "Bojuj se zoper tiste — posebno zoper hinavske duhovnike, pridigarje in rabince — ki govore in pišejo o komunizmu, kar je bolj ali manj res. Bojuj se zoper nje na ta način, da NA VES GLAS dopoveduješ, da komunisti nismo nasprotniki vere, družine in zasebne lastnine."
Tretja zapoved: "Kaži ljudem na šaljiv način in s tem, da briješ norce in govoriš cinično — kaži jim torej na tak način, koliko bolje se počutiš, ko te kot komunista ne ovirajo predpisi vere in koliko bolj svoboden si brez nje. Naj vidijo na tvojem življenju, da mi brezverci ne potrebujemo vere in da vse bolj svobodno naredimo vse, kar hočemo."
četrta zapoved "Uničuj mqd ljudmi čut za nravnost ali moralo. Uči tiste, ki še nimajo življenjskih izkušenj, da nravnosti ni. V svoji okolici razširjaj vse tisto, kar svečeniki vseh verskih gekt ime nujejo nemoralnost."
Peta zapoved: "Znierom vleči svoje tovariše proč od vere. Pri tem se poslu žuj vseh sredstev, posebno pa spravljaj duhovnike, minstre in rabince v kar mogoče najslabšo luč!" .
šesta zapoved: "Uničuj družinsko življenje — posebno krščansko družinsko življenje! Razširjaj med ljudmi ideje svobodnega zakona. Dokazuj, da je razporoka bolj človeška kot nerazložljiv zakon Navajaj ljudi na to, da bodo sprejeli načelo o svobodni ljubezni."
Sedma zapoved: "Vzgajaj delavstvo, zlasti mlajše, da se bodo upirali vsaki oblasti, posebno policijski oblasti."
Osma zapoved: 'Dajaj delavcem korajžo, da se bodo udeleževali raznih nered nosti, da bodo znali rabiti surovo silo, vršili razna maščeva
i nja in da se ne bodo bali prelivam'« b-Hiri "
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
IZVKŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Jollet, 111.
1.	podpreds.: Prank Tushek, Jollet. 111.
2.	Podpreds.: Josephine Muster, Jollet, 111.
3.	podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111.
Tajnik: Rev. Alojzij Madlc, OPM, Box 608, Lemont, 111. Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Jollet, 111.
SVETOVALNI ODBOR:
Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland. O. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran-kar, Rev. Prank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kaasovlc, John Germ, Prnk Wedic, Anton Grdlna, Mary Polutnlk, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: George J. Brince, Eveleth, Mlnn.
Člani: John Terselich, John Denša, Prank Lokar, Jean Težak.
ZA PUBLICITETO:
Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Račič, Rado Staut.
«iiicaiiiii]iiiiiiuiii[tiiiiiiiC3iiiiiiiiiiiicatt[iitiiiiiicaiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiicjjriiitiiiiifC3iiiiiiiiiiiiC3iiiiiiiiiiiiC3tiiiiiifiiiiEaiiiiiiiiiiiic3iiiiiiiiiif[c«>2*
V CLEVELANDU SE DOBRO PRIPRAVLJAJO
Teh pet točk torej nosi naslov: Komunistični katekizem. Potem sledi prej omenjenih deset točk
vanja krvi
Deveta zapoved:
"Vedno bodi pripravljen, da rapravljaš delavstvu kake usluge. Bodi glasen v govorjenju in poteguj se zanje vedno in pov sod. Vsili se jim za voditelja Prikrivaj jim vse tisto dobro, kar so drugi zanje naredili, in predstavljal jim stvar, kakor da sj ti to in ono zanje naredil. Da boš delavstvo spravil v svoj tabor, bodi vedno v ospredju delavskega gibanja in organizira nega njihovega nastopa v parlamentarnih zadevah.
Deseta zapoved": "Neprestano se bojuj zoper vse duhovnike, ministre in rabince. Enako zoper vse vere nravstvene nauke vseh ver. Prav tako zoper verske organizacije in ustanove vseh ver."
■s * *
Tu jih imate! Sami so se naslikali. Ampak treba ni bilo. Kdor je le malo zasledoval početje komunistov v naši ubogi Sloveniji, je lahko zasledil v njihovem "delovanju," da so se natanko držali teh svojih "deset zapovedi" in še navrgli so marsikaj iz svoje iznajdljivosti, kar v "zapovedih" ni čisto jasno zapisano in naloženo.
Sami vidite, da se v teh "zapovedih" neprestano ponavljajo navodila, kako je treba ljudi spraviti proč od vsake vere, od
Pripravljalni odbor za BARAGOV KATOLIŠKI DAN dne 30. junija nam poroča, da gredo predpriprave dobro od rok. Doslej, ko to pišem, je določeno naslednje:
Sobota 29. junija je vsa rezervirana za letno zborovanje LIGE KATOIilŠKIH SLOVENCEV. Zborovanje se ima vršiti v dvorani sv. Vida in ste vsi katoličani vabljeni, da se udeležite. Slišali boste razna poročila o dosedanjem delovanju Lige, o njenih uspehih in neuspehih, o njenih nadaljnjih načrtih — in tako dalje. Izvolil se bo tudi nov odbor in napravile se bodo resolucije za drugi dan. Program bo gotovo zanimiv in vsi boste tudi lahko segli v razprave.
V nedeljo dopoldne bo sveta
vsake nravnosti, od duhovnikov in grugih predstavnikov verskega prepričanja. Z eno besedo: PROČ! OD BOGA!
Sami lahko vidite, kako na primer komunistična ŠESTA ZAPOVED, ki ste se je vsi učili v krščanskem katekizmu. Vse, kar je po krščanskem nauku grdo in GREH, je v komunistični ŠESTI ZAPOVEDI — lepo, čed-nostno in človeka vredno. . .
Ni čudno, da je Fajfarjeva Katrica iz Spodnjega Brnika tako pisala o partizanskih "fantih in puncah," kakor ste brali, da je pisala . . .
O teh komunističnih "desetih zapovedih" morda naši katoliški rojaki v starem kraju še niso nič vedeli v časih Osvobodilne Fronte, da se bodo kdaj brale v tisku. Pa to ni bilo potrebno. Videli so jih na svoje oči in občutili so jih na svoji lastni koži — bile so vtisnjene kot komunističen pečat v vsako dejanje partizanov. Ni čudno, da so se uprli tem "zapovedim" in so prisegali, da so pripravljeni dati življenje za ONIH DESET ZAPOVEDI, ki so jih poznali iz KRŠČANSKEGA KATEKIZMA!
Uprli so se komunizmu in njegovim satanskim "zapovedim," zato je danes na tisoče njih v grobovih, mnogo jih je v begunstvu, še več jih pa doma trpi in čaka svoje usode. . .
Vedno bolj uvidevamo, da je treba mrtve šteti med KRŠČANSKE MUČENCE, ki so že pre-, stali svoj boj. Toda tudi kar je še živih, jih moramo šteti med krščanske'mučence, pa naj bodo doma ali v begunstvu. Lajšati težko življenje tem preganjanim siromakom, tem žrtvam satanskega komunizma, je ne le naša sveta dolžnost, ampak tudi naša sveta PRAVICA! Pa prav tako je naša sveta PRAVICA, da brez oklevanja in olepšavanja in bojazni razgaljamo SATANSTVO iomunizma. če Bog da, bomo to vse tudi delali, dokler ne izgine sveta teh peklenskih komunističnih "deset zapovedi" in dokler bo še kdo, ki se bo po njih ravnal.
* * *
Podpirajte moralno in gmotno LIGO KATOLIŠKIH SLO-1 VENCEV, ki po najboljših mo-'. čeh deluje na to, da te in take | "zapovedi" izginejo tja, od koder so prišle. Z drugo besedo, da jih vzame peklenska mrha! — Zaplot.
zadržan, je določil Msgr. Zryda za svojega zastopnika.
Popoldne bo od svetega Vida povorka v KULTURNI VRT, kjer se bo vršilo javno zborovanje za BARAGOV KATOLIŠKI DAN. Prvi govornik na programu za slovenski govor je tajnik Baragove Zveze REV. DR. CIRIL ŠIRCELJ iz Le-monta. V svojih besedah nam bo gotovo pokazal, kako je BARAGA še danes vzor vsem Slovencem in kako je v njegovih idealih še danes vsa nada za boljšo bodočnost katoliškim Slovencem.
Za njim bo spregovoril v angleškem jeziku predsednik Baragove Zveze, mladi župnik v L'Ansu, Mich., kjer je Baraga nekoč imel svoj misij on—REV. FRANCIS SCHERINGER, naš calumetski rojak.
Toliiko je doslej ugotovljenega. Nadalje bomo objavlja-. li o predpripravah, kakor bomo dobivali poročila od pripravljalnega odbora, ki je pod vod-. stvom Mr. Antona Grdine. Na svidenje v Clevelandu dne 29. in 30. junija.
Nadaljnji prispevki v Ligino blagajno
Ameriška Domovina je nabrala, objavila imena darovalcev in poslala bratu blagajniku $500.
Ave Maria je nabrala, objavila imena v junijski številki in poslala blagajniku $380. Very Rev. Matthew O'Neill^
karmelitski provinci j al .$200 Rev. Joseph Trobec, •
Elk River, Minn.......$200
Neimenovan ............ 250
"Od nekod" ............. 50
Anna Ahačič, Chicago... 20
Joseph Knaus......:____ 20
Elizabeta Lucija ........ 10
Mr in Mrs. F Gorence... 10
Anna Ellenich ........... 10
Louis Tomsic ........... 5
Michael Ortar .......... 5
Kat. Hrestan ........... 5
Josephine Kervin ....... 5
Mrs. Arko.............. 5
Mrs. Keršmanc ......... 1
Bog povrni vsem, in še drugim se toplo priporočamo. Pisma imajo pri Ameriški Domovini (6117 St. Clair Ave., Cleveland *3, Ohio):
Sivec Alojzij ((iz Osredka, Št. Vid nad Cerkn.) — piše Sivec Leopold;
Slana Franc — piše Slana Anton;
Smith Mary (iz Preloke, Be-1 lakrajina, sedaj v Gallena, 111.) — piše Lenček Rado;
Trček Anton — piše Mrak Ana;
Vidic Alojzij (iz Police pri Višnji gori) — piše Vidic Stane; .
Zabukovec Jože — piše Vida Zabukovec;
Zuipančič Anna — piše Filo-mena Vesel;
Žitnik Franc (iz Grosuplja, zdaj baje v Omahi ) — piše Vinko Žitnik. Naprošeni ste, da pomagate
pometli s komunisti tudi tam, kjer še niso, v Jugoslaviji in drugod. Tudi v Rusiji ne bo komunizem dolgo preživel Stalina, mislimo.
'France, ali »> ."„ seo»" razodeti o tej stvari. * ))il( do mojega generaln^po
nika in urednika na ^ nju, odkar se zopet J po oficu.	„
"Kaj bi bilo, neki, jeni: ve. "Menda se ie "$ padlo, ko je Micka' ^ odgovarjala, ko si t! vj<jel>' malo in me ne boste ^ )te zdaj njene sladke be*-^ rejo • prehvaliti i" ^ Saj veš, da se vedno bo, najbrže."	„e.'
"Morda bo, morda P^ dvomim jaz. "No saj jaz močno prijazno j„o telefonu, kadar me s1
v . v.	. ., "	0 ,!<
ne črviči. Ančka, s ^ 0 zadnje inštance v 11 .^o' "Bi ti mogla vreči ka to stvar?"	n, 1»'
"Kako pa naj so pa vse pritrjene, je i" di, ki še ni vajena ševske sladke g°v°r eeli
"Šur, luči boste & ^ j« okrog sebe, pa še % drenj zanje," ji, brJ% * "Hotel sem reči, kaK « sodila to stvar, da in„„ rajši Micko kot me^^r
"O, tisto ni pa se veselo zasmeje A1!, imam tudi jaz rajS1'
Na, pa naj si	A«
takimi kseli, če si &0 to njih izvijanje me potrdilo v sumnji, ^toi* je godilo z p moiim že zvedel kaj.
Na vsa ta namfe«^ rektna in indirektna, .1' s belo gledam. Da z^a 311 ,.pl-še pisati kot jaz, sem j in šel gledat njene č»c ^ , figo zna lepše pisat1; j tovil. Njeno šribarijo ^ tako malo pretolmač^'^ re ona mojo. Kaj tem vjedali in se b° *araV) "Ti," sem oni dan j ^ in brez ovinkov poba'8 _ ^ čvo, "kaj pa to P01"6^ 0 okrog, ko mi naprej ^ let j o na ušesa neka K^ gavanja, da si ti b°'J pa sem jaz, a?" , vjp3v Micka je zardela kot pl) i češnja, kaj vem	p*
la naglo premetavati je po mizi. Bila ,ie v' ^ i mentu, kot gospodi"^} \ za kruh, ko ji mora čl° da ni kaj napek. ,eč' la me ni, ko mi je če oUst' odgovorila: "Eh,^karJda5< najj govorijo. V$š, nlt.'^jo hočejo prikupiti, Pa n1.' tako jazno besedo, ki se ^ leže, da ne vem kaj- , aj v
r,H hi ti	'hfl
P r e d n o zašarim v sP' košto, ki me je cartala * P
tedne, naj mimogrede om^
da se nekaj čudnega pi0 mene. To se pravi, nekaJ^ godilo v naši štacuni v ča= ■ so mene pestovale l)u ^ bolničarke, me previjale1,1 vale, da mi je bilo kar ^ to se pravi potem, ko se"1 ^ potrjen za med ljudi in KJ gospodje doktorji zagoto ^ bom šel sam domov in df bodo nesli ali peljali v kos ^ ^ vo naprej ali nazaj, kak"'
pride- , ali Parkrat me je že w
nekako postrani poglecla ^
mignil, da zna Micka ,
kot jaz. Coprička me je ^
kar naravnost zagviša|a'
Micka boljša in da bi ^ t
la, če bi bil še nekaj ^
kjer sem bil. Tudi Toi'^
nik se je oni dan nekajt1
la in konštatirala, da 1 ,
ga pa pihne, kadar se > t
pisanju. Celo Jerry ^ jjj
Minnesote piše, da se
bolj dopade.	..„,;«,
" ft I
• j«! 3M
erpn;
irm
naslovnike izslediti. „ j Rev. Alojzij Medic, 0'*jj Box 608, Lemont, 1
-V leZmTj^f SJ producirala 310,992.000 ^ I naravnega olja v $323,432,000. ___asSSsssa|
maša v cerkvi sv. Vida, pri kateri bo imel pridigo odposlanik ' marquettskega škofa, Barago-1 vega naslednika, škofijski kan-jcler Msgr. JOSEPH ZRYD. Ker je Jkof sam radi slabega ! zdravja zadržan, je določil
lili
^ KMERISKA DOKOVUTS, JUNE 10, 1946
C S
^išarska polena
SPISAL NARTE VELIKONJA
i in kupujejo vino, namesto bi dali za grabljice. In se je zgodilo, da so tak travnik znova pregrabili in se je srdil in grel, da bodo vso travo uničili. Ko pa je ves truden in na pol zaspan po vinu prilezel pod jablano, ki se je sušila, je stegnil palico po vejah, trgal zaprede-ne gosenice z vej ter stiskal skozi zobe:
"Gosenica, gosenica! Žre, žre. Kakor jabalno, tako grunt, le gosenica se debeli, leze narazen ter od mojih žuljev pije kri!"
Na vnebohod mu pa je žolč prekipel.
"Zastrupi z maslencem snu-bače!" je vrtal z besedo. "Če tebe ni kdo zastrupil kakor osa gosenice!" je kričal po veži ter še glasneje ponovil, da se je slišalo na vas, "kakor osa gose-senice!"
Franca je za hip ostrmela, kakor da je treščilo vanjo. Vsa bleda se je sedela na ognjišče, skrila lice v predpasnik in vz-dihnila: "Oče!"
Samo obupna prošnja je bila v njemih besedah, prošnja za usmiljenje.
Mohor se je pokril in odšel.
"Tako, zdaj sem pa povedal!" je ugotovil, ko je stal na cesti. "O, da bi jo mogel pognati od hiše!"
Prvi hip se mu je zdelo, da je odvalil strašno moro s srca, ntao pa ga je obšel občutek, kakor da je umoril človeka. Stud, strah pred osamelostjo, pekoč občutek sramote.
"Ce se ni morda pregrela pri delu," se je spet zdrznil, "in je bolna. In ji delam krivico. In tisti jok? Ali ni morda zavrnila njegovega zbližanja? In postaja žalostna in upadla radi žalosti po sinu. O, po sinu Francetu. In ključ je spravil radi strupa Tine. Kaj ima ona s ključem in strupom? Nič? Ona je spekla celo mas-lenec, ne pa belega kruha, kakor zapisano. In vina tudi nimam izgovorjenega, pa mi ga kupuje. Jajca prodaja zanj. Jajca so njena in niso iz grtin-ta!"
Mohor je lezel vase kakor skrušen grešnik. Pred mašo je stopil, da ne bo tešč, v krčmo.
"Daj frakelj, naš je že tak, da ga ne prenašam. Ni za v cerkev; Franca je namočila še pelina vanj, da kar grize. Vča-si sem ga rad, zato pa je namočila, da mi ne bo želodec krulil," se je smejal prisiljeno. "Lažjega daj, onega za v cerkev!"
"V kropivčku je za v cerkev," mu je dejal krčmar in mu dal žganja.
Mohor je zvrnil frakelj.
"Pa je res močan in duh ima! Duh pa močan-. Daj mi še rogelj, da duh udušim, sicer bo še gospodu dišalo do oltarja!"
"In te še s prižnice prime!"
Mohor je s slastjo pojedel rogelj, da ne bo tešč, in zvrnil še frakelj, ker mu ne gre rogelj suh, ter je pojedel še enega, ker da kar sam vabi in se drobi kot maslenec.
"Prav tako kakor Francin maslenec!" je na glas povedal, ko ga je plačal. "V ustih se ti stopi kakor cvrtje!"
"Pridno nevesto imaš," je dejal krčmar, "zakaj se vendar Matijec ne oženi z njo? Pre-tegnila se bo sama s tolikšno skrbjo. Tako bi ji pa le marsikaj odvzel z ramen!"
(Dalje prihodnjič) -o-
Rdeči fašizem
Dopis iz Trsta. - •
(V premišljevanje zlasti morskim rojakom)
pri-
Primorski Slovenci smo spoznali fašizem že pred 25 leti. K nam so ga zanesli iz Italije, kjer ga je organiziral Benito Mussolini. Pozabiti pa ne smemo na vzroke tega gibanja. Po končani prvi svetovni vojni so hoteli v Italiji zavladati komunisti nasiljem, kakor povsod. Prišlo je že tako daleč, da so zasedli to varne. Proti rdečemu nasilju, so tedaj nastopili črnosrajčniki po načelu: Klin se izbija s klinom. Po vsej Italiji je bil ravs in kavs, dokler ni črna srajca zmagala. Videč, da rdeča stvar slabo stoji, so nešteti siloviteži čez noč menjali barvo, se vpisali v novo stranko ter z novim geslom šli uganjat staro razbojništvo. Rogovileži so vsaki nasilni stranki dobrodošli.
Tudi v slovenskem Primorju so ljudje nasilne čudi segli po črni srajci in se prelevili v fašiste. S pomočjo te stranke so zagospodarili po mestih in vaseh. Spominjam se, kako jih je označil narodno zaveden mož iz Tinjana: "Tisti, ki prej niso bili vredni, da bi nam čevlje snažili, so zdaj naši gospodarji." Fašizem ni gleda] na to, da je kdo pošten in sposoben, ampak le nato, da je kdo dovolj brezvesten in pripravljen tudi na zločin v korist stranke. Taki podrepni-ki so ovajali dobre slovenske ljudi in pomagali uničevati gospodarsko in kulturno premoženje našega naroda. Začela se je zloglasna doba fašistovske vlade. Našteli bomo nekatere njene posebnosti, po katerih se loči od zdrave in poštene demokracije.
1.)	Prvi znak fašizma je tota-litarnost. Ta stranka je edina, ki sme biti, edina, ki sme vse organizirati, prežeti vse ljudske življenje do zadnjih vlaken in določati vladno politiko. Vsaka druga stranka je prepovedana, protidržavna, izdajalska.
2.)	Fašizem je posebno preganjal komuniste, ki so se tajno organizirali, dobivali denar iz Rusije in se hodili na Rusko in drugam na tuje učit, kako treba delati revolucijo.
3.)	Fašizem je bil neprijazen krščanski zamisli o državi in družbi. Odločno katoliške može je srdito preganjal, prilizoval pa se je polovičarjem in omahljiv-cem. Med duhovščino je dobil zase nekatere bolj redke, večina pa ga je odklanjala in bila grdo gledana. Marsikateri duhovnik je bil preganjan, marsikateri konfiniran.
4.)	Fašizem je hotel s svojimi organizacijami in prireditvami popolnoma zaposliti vse ljud stvo, zlasti pa mladino, da jim ne bi kaka druga organizacija nalila čistega vina, Vzgojiti jih je bilo treba v fa šistovskem duhu, enostransko in fanatično. Tudi ob nedeljah so mladino zbirali k vajam in prireditvam ter jih odvračali od božje službe. Včasih so nalašč prav ob uri župne sv. maše napravili kako prireditev. Ponekod so ob delavnikih sklicali
otroke v šolo ob uri, ko je župnik hotel imeti krščanski nauk v cerkvi zanje, že male otroči-če so vpisovali v organizacijo "otrok (rimske) volkulje," šolarje pa v "Balilla." Dečkom naj bi postal vzor tisti Balilla, ki je nekoč v Genovi vrgel kamen v vojake zasedbene armade. Šo-larčki so se učili nositi puško in se navduševati za vojsko.
5.)	Fašizem je bil izrazito mi litarističen ter imperialističen. Iz Italije so ga zanesli v Nemčijo, kjer se je razvil do vrhunca pod Hitlerjem. Posnemali so ga na Ogrskem, nekaj klavernih poskusov je bilo tudi v Jugoslaviji in še tu in tam po svetu. Italijanski fašisti so fantazirali, da bodo zrušili Veliko Britanijo in postali vladajoči narod v Sredozemlju. Sanjali so o zasedbi vsega Balkana z Grčijo vred, Angležem so hoteli iztrgati Egipt, Francozom Tunizijo, Korziko in del južne Francije. Še lepše so sanjali nemški nacisti, ki so mislili, da bi bilo dobro oropati tudi Združene države.
6.)	Da, fašizem in nacizem sta bila izrazito roparska. Kamor so prišli, povsod so uničevali in odnašali, kar se je dalo odnesti.
7.)	Fašizem ljubi zunanjost in parado. Skozi petindvajset let je bilo večno izvešanje zastav, državni prazniki, parade, nastopi, prireditve, sprevodi, godbe. Po vseh zidovih so bili napisi, ki so poveličevali Musso-'inija in ubijali ljudem v »lavo njegove izreke kot večne resnice.
8.)	Fašizem je nakladal ljudem težka bremena. Davki in dajatve so se vedno večale, rast-!a je draginja, obrtna proizvodnja za civilne potrebe se je slabšala, ves narodni dohodek je požirala priprava na vojno.
9.)	Fašizem je vedno trdil, da je stranka delovnega ljudstva, franka malega človeka.
Kako je zdaj leta'1946? Zdaj pojejo po Trstu: "Bandiera rossa ga triomfa" ("rdeča zastava je zmagala). Zdaj je pa takole:
Pod krjn'lclo "Osvobodilne fronte" je zmagal komunizem. Rogovileži zdaj spet silijo v to stranko. Marsikateri bivši fašist je zdaj "funkcijonar," "referent," "tajnik" in podobno pri OF. Naredili so kot otroci pri igri: "Pod novim cesarjem gor in dol!"
1.)	Prvi znak rdeče OF je to-talitarnost. OF je vse. drugo je samo "reakcija," "bela garda," sami izdajalci in zločinci.
2.)	Komunizem preganja z veliko vnemo fašiste.
3.)	Komunizem je krščanstvu neprijazen, odkrito sovjražen Prilizuje se polovičarjem in cmahljivcem. Izmed duhovščine so prav redki tisti, ki so aktivno pri OF. Preganjanje je dosti hujše kot je bilo pod italijanskim fašizmom; primerjati ga je le s preganjanjem Cerkve pod Hitlerjem in Stalinom.
4.)	Komunizem se tucli drži načela, da je treba ljudi popol noma zaposliti z ofarskimi zadevami, da ne bi našli časa za razmišljanje. Kjer imajo vpliv na
šolo, vzgajajo otroke k političnemu in razrednemu sovraštvu in jih organizirajo v "Pijonirjih." Ob nedeljah jih vodijo na "udarniško delo," da jih tako odvrnejo od posvečevanja praznikov. V Sloveniji duhovnik ne sme zbirati otrok, da bi jih poučeval v krščanskih resnicah.
5.)	Komunizem je izrazito militarističen in imperialističen. V Jugoslaviji vzdržuje še eno leto po končani "osvoboditvi" velikansko armado, pripravljeno, da na Stalinovo povelje nastopi za interese ruskega imperializma. Peterokraka zvezda pomeni pet delov sveta, vso zemljo, ki jo hoče komunizem z ognjem in mečem podjarmiti ruskemu samodrštvu. Komunizem intrigi-ra na Kitajskem in v Mandžu-rji, hujska v Indoneziji, pritiska na Perzijo, grozi Turčiji, zahteva Tripolitanijo itd.
6.)	Komunizem je izrazito roparski. Slovenijo so temeljiteje ,zropali in gospodarsko upropa-stili ko vse turške vojske starih časov. Značilno je, da pod njihovo vlado vsakemu aretirancu najprej poberejo njegovo lastnino. In ker njihova bisaga nima dna, zapirajo kar naprej in kradejo in plenijo na debelo. V zoni B na Primorskem so narod okradli z vpeljavo zasedbene lire. Pravo italijansko valuto so potegnili v sfroj "ljudski" žep, ljudem pa so dali v nadomestilo ničvreden papir. V zoni A, ki je pod anglo-saksonsko zasedbo,, je pa ta papir sploh prepovedan.
7.)	OF ljubi zunanjost in parado. Eno leto smo že "osvobojeni" pa ni konca in kraja samih slavnosti, mitingov, zborov, sestankov, iger, prireditev, plesov, sprevodov, Za-l:v • " i"1 zvezdo vise neprestano,na dežju in soncu, dokler jih burja ne razcefra. Vsi zidovi po hišah, hlevih, svinjakih, po kraških plotovih so popisani s Titom, Stalinom, kladivom in srpom, stavki in izreki prazne vsebine in barbarske oblike.
8.)	Rdeča' svoboda nalaga i.iudem neznosna bremena. Poleg rednih davkov so večne zbirke zdaj za to, zdaj za ono reč. Kdor ne daje, ga slabo zapišejo in se more bati neprijetnih posledic. Natančno kot pod fašizmom. Vso gospodarsko iniciativo so uničili, vse stoji in čaka. Leto dni je minilo, odkar se je vojna končala, toda "obnova" je ostala prazna beseda, Vsa Slovenija je kakor začaran grad, ki čaka, da ga resnična demokracija in zakonita vlada obudi k delavnosti. Tudi v Trstu se kapital ne zgane k širšim podvigom, boječ se, da utegne priti mesto v Titove roke in bodo vsi premožni ljudje oropani in pobiti ali odpeljani v sužnost. Raje bodo bežali v Italijo ali kamorkoli po svetu, kot pa da bi okušali rdeči raj na zemlji.
9.)	Komunizem posebno glasno povdarja, da je "ljudski," OF ljudska stranka, o vsem odločuje ljudstvo po svoji mili volji. V resnici odločujejo komunistovski politični komisarji, OZNA in kontrolna komisija, čez te pa so še postavljeni ruski nadzor niki, ki pazijo, da ne bi ljudstvo hotelo kaj takega, kar ne gre
Kupujte Victory bonde!
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
V-E dan v Berlinu. — V Berlinu so praznovali dvojno slavnost, dan zmage in zavzetje mesta Berlina. Oh tej priliki so se vršile velike parade in gornja slika nam kaze en prizor. Parade so se udeležili vojaki zaveznikov "velikih štirih." Na sliki je videti skupino francoskh vojakov na pohodu po slavni ulici "Unter den Linden."
račun ruskega imperializma. Tako je pravo ljudstvo zanje samo čreda.
Kakšna je tedaj razlika med fašizmom in komunizmom, Razlika je samo v barvi in zastavi. Razlika je še v tem, da je rdeči fašizem dokaj slabši od črnega, j Pravden in času primeren je torej še vedno izrek: "Smrt fašizmu!" Vsa Slovenija je edina v želji, da bi rdeči fašizem čimprej šel za svojim črnim bratom v pozabljenje. Smrt rdečemu fašizmu!
DELO DOBIJO
Shigeru Yoshida, star 67 let je preživel skoro vse svoje življenje v japonski diplomatski službi, je bil sedaj od cesarja Hirohita ime. novan ministrski predsednikom sedanje japonske vlade. Njegovo imenovanje je potrdil tudi general Douglas MacArthur.
MALI OGLASI
, Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša iz opeke za 1 družino na 1197 E. 68. St. Za podrobnosti se obrnite na
Matt F. Intihar
630 E. 222. St. IV 2644.	IV 0678.
(x)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je dobro ohranjeno pohištvo za jedilnico. Za informacije pokličite HE 3347. (114)
Stanovanje išče
Dobra odrasla družina nujno potrebuje stanovanje 4 aH 5 sob v Collinwoodu ali Etyiclidu. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 4 uri popoldne IV 2126.	(115)
ŽENSKE
ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA
od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu
Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901
Women's Employment Office
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
(X)
Delo dobi
Beauty operatorica dobi delo v slovenskem lepotilnem salonu. Naj bo izkušena ali novinka. Stalno delo. Celi dan ali nekaj ur na dan. Katero zanima naj pokliče EN 6516 ali IV 0327. ______(114)
Dekle dobi delo
Višješolska ali graduantinja dobi delo v trgovini. Katero zanima naj se oglasi v Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave. __ (115)
Lepa služba
Priletna žena ali vdova dobi službo za hišno delo; dobi stanovanje in hrano; nič prana. Gospodinjila bi samo slepemu možu. Pripravno tudi za starejši ali mlajši zakonski par, ki nima stanovanja. Za več informacij se oglasite' v Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave. EX 3605.
Za dobrega barvarja Pokličite DI 8408 John Peskar
3604 E. 80. St. Imamo v zalogi Dutch Boy White Lead.
_(114)
Vas muči naduha? ~~
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10. Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 8:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
MALI OGLASI
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addlgon Rd.
ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x)
Thomas Flower Shop
SLOVENSKA CVETLIČARNA
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. TeL GL 4316
Luč za zdravljenje revmatizma
gre na vsak regularni saket.
$1.65
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
Hiša naprodaj
Velika, za eno družino, 7 sob, dvojna garaža, 4 velike spalnice. Nahaja se blizu Collinwood višje šole. Cena je $9,500. Pokličite EV 1197 ali GL 1562.
(Jun. 7, 10, 12.)
želi stanovanje
Mlad zakonski par brez otrok ali kakih domačih živali, želi dobiti stanovanje 3 do 5 sob brez pohištva. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 5 popoldne MU 7815.	(H3)
Furnez naprodaj
Naprodaj je furnez, cena zmerna. Vprašajte na 1019 E. 66. Place,	(117)
Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu
Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave. Iter pri Jožetu Grdini, 6113 St. | Clair Ave. Oba imata knjige v S zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo.
(Mon.Wed-x)
Za cementna dela
kot pločnike in driveways pokličite
John Zupančič
18220 Marcela Rd.
Tel. KE 4993
(Mo- x)
SPENCER KORZETI
Narejeni za vsak slučaj pose-be za take ki jih boli križ na nosečnost, za po operacijah, za podporo ledic in hrbta. Spencer podpora za prsa je tudi napravljena za prsne probleme, za doječe matere, tekom spanja in za drugo uporabo. Izdelujemo jih točno- po zdravniških predpisih, ter vam jih pomerimo na vašem domu, bolnišnici ali pri zdravniku.
Pokličite
Mrs. Madeline M. Krell
975 E. 131. St. MU 5310	PR 2020
(Mo.- x)
ker se je bil zvečer
lsf ie stresla, da ji je
l „ edica iz rok. V Mo-8» ■
s _ Je zbiralo, kakor se v zaprti strugi. In ^.Priliki je godrnjal po i;. °do vse zapravili, kar ii, Sv°jimi žulji znosil.
V	s krvavečim sr-^itj. Potrpežljivostjo i, a vse njegovo sitnariti J°skušala je že naprej ilj Vsako njegovo željo. |j . u je posebej močno ^ Jo je imel rad, ter mu tj, Sako nedeljo liter vi-l niti ni imel izgovor-
V	0r j'e vin0 popil in
% ^u misli razgrele, je iL ako Franca pravza-*tj, ^vlja in da bo v dese-»nJ.Srunti šel. In je ob-I vsako nedeljo polj^' rokami razgrebel sve-^ se jezil, da bo krt jjVjj travnike Tazoral v ' nihče nič ne skrbi
j l<*rec.
j, hlapec meni zaklepa jJ^Upu ? Ali bi me rad ^ • Ali sem kaj napoti? j. kaj napoti? In jaz
R|Vj	j
L., zastrupljen kruh?
j ^en maslenec, kako pa.
ih6ln opresnik!" \a
Se je spustila v jok.
g; Mohorjevega vedenja
La'a> da io Mohor sumi. Va 1 •
i 1 Je vsako njeno kret-^Vsak pogled. Opazil je, i ^a zamišljena, otožna,
2 muj{0 na ]jcu v
i ri
j^a vzdihuje, opazil, da il, ftoe osoren in oblasten, ranca ne ukazuje te-
uOvv .
v vdJ prosi. Opazil .ie, i c*rat briše oči, poseb-^ s Tinetom kje srečati n°č je slišal ostre Ti-i .esede in njen jok. In |hJe drugič svetoval, naj
j vnebohod.
ir se je bil razjezil že |Pri zajtrku, zagnal kos 4 tauha po mizi, trdeč, i6 °b praznikih izgovo-; In prvič, odkar je i Posestvo, je potegnil Pismo iz predala ter j I Po zraku, ne meneč se Si)esede snahe, da.je kruh ^ 2a Tineta in da je nje-, Maslen, v omari. ij°! za Tineta! Zakaj pa mizi ? Ali si ga mar j a za kakšne snubače? Pa skrivaš v omaro? še skriva! O, celo ^ Kje je ključ? Kje ; ' In naj še iščem svoj mi pomaga zakle-
. sfen©c?"
J bolj je Franca trdila, ni zaklenila ona, tem-j > ker ima v njej strup i ^ tem bolj se je raz-
se mu ie ter stekla
hiši.
l|eNeža prinesla večerjo, v sobi tema. župnik je [ozle'zel v posteljo. 1 fiog, kaj je s to Fran-nje so gospod poza-^ hčerjo," je godrnjala, imela prej časa! Zdaj fez večerje radi nje." XV
solnce je sijalo, ka-'Je nevidni sij iz srebr-pa -zrcala. Ako si po-!anj, si videl zlat okvir I "n pretakajoče se živo / In živo srebro je lilo i t® travo, skozi drevje Samo živo srebro,
|°d si hodila?"
' farovžu sem bila. De-
^ delavce sem vzela."
radi denarja za de-
' Je vprašal. "Jaz ne
j da bi se klatila po fa-ii'i.
f'Le,tt še tvoja žena!" je I Zvrnila Franca. "Pusti l.Je odtrgala njegovo roll je privil okoli pasu. I6r nisem tvoja žena, se f ^Stikaj!" i e bruhnila vsa

•i:-.;.
slabosti z veliko premetenostjo, — s posebno spretnostjo je zadelo njegovo zastrupljeno bodalo njeno žensko rahločutnost in ničemurnost. Menil je, da je zatrl, — kar je smatral naravno po tako kratkem znanju z Glavkom, — Vzbujajoče se nagnenje brata. Ta pogovor sta pa kmalu končala. Odšel je s trdnim sklepom, paziti odslej bolje jn prihajati k njej vsaki dan.
Komaj pa je odšel, je zapustil ubogo Arbačevo žrtev ves ženski ponos, to hranilno orožje ženskega spola, in ponižno Jono je oblil potok solza.
AUGUST HOLLANDER
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. H
HEnderson 4148 NAZNANJA:
DA pošilja denar v vse kraje stare domovine potom | vadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom belna. Vsaka pošiljatev je jamčena;
DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v s*a kraj;
DA opravlja notarske posle.
Postrežba pri Kollanderju je vedno točna.
Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog.
trga j o vezi najizvestejše ljubezni ali prepreči razvoj ugodnih odnošajev. — Pravljica nam pripoveduje o mali ribici, ki se oprime za gredelj ladje, ko jadra po naj mirnejši morski gladini, in more celo ovirati njen tek. — Prav tako je s človeškim strastmi in nikdar bi resnično ne naslikali življenja niti v onih časih, ki nam nudijo največ romantične snovi, ako ne orišemo tudi ustroja tistih malenkostnih spletk v našem domačem življenju, če-gar delovanje lahko opažamo dan na dan v naših izbah in ob našem domačem ognjišču. Taka malenkostna kovartsva so bila v veljavi ponajveč v sta-rodavi preteklosti; kdor te zanemarja, je le romantiški pisatelj toda ne vzbuja sočutja srca.
Egipčan je ra z grel Jonine
Prav zanimivo je opazovati, kako je bilo v onih daljnih časih in v onem družabnem redu, ki je tako zelo različen od našega, vendar vse tako, kakor dandanes — vedno isti neznatni Vzroki, ki pogosto tudi dandanes ovirajo in rušijo tek navadnega življenja, — ista iznajdljiva ljubosumnost, isto zvijačno obrekovanje, iste premeteno izmišljene in razširje-vanje čenče, 'ki pogosto tudi dandanes zadoščajo, da se pre-
SEDMO POGLAVJE
V BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN MATI
Frances Franc
ki je zatisnila svoje mile oči 9. junija 1939.
Sedem let te črna zmelja krije, v oči nam silijo solze, zastonj oko Te naše išče in misli k tebi nam hite.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN MATERE
Joseohine Kociančic
Duša tam nad zvezdami veselje rajsko vživa in na božji klic od tukaj zopet bomo srečno združeni
Žalujoči ostali:
JOSEPH FRANC, soprog;
PRANCES PLUT, hči;
JOSEPH, sin.
JJ hlm\ spmnin
prve obletnice prerane smrti našega predragega in nikdar pozab
ljenega soproga in očeta
ki ie preminula dne 10. junija 1945
Eno leto draga soproga in mati, že več ne čuje se Tvoj glas, da na.'.vete nam bi dajala, kakor si jih nam nekdaj.
Clevealnd, O.. 10. junija 1946
7. junija, 1945
7. junija, 1946
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku kjer ni noči, resnice sonce ne stemni, tam nikdo sreče Ti ne vgasne,
Žalujoči ostali:
SOPROG in OTROCI.
Cleveland, O. 10. junija 1946
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE PRERANE SMR TI NAŠEGA PRISRČNO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN. BRATA
William Svigel
Kako si, bleda smrt, nemila ki nam si kruto ugrabila soproga dragega, očeta blagega!
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE MATERE
Louise Koren
Ni več nekdanje tihe sreče, ko si skrbel za nas ljubeče. Iz srčnih bolečin nam vzklil je živ spomin.
In v naših dnevih hitrobežnih v spominih svetlih in hvaležnih ostaneš Ti pri nas za zdaj in v večni čas.
Nenadno smo se poslovili, Te v hladno zemljo položili-in zdaj že leto dni med nami več Te ni.
ki je mirno za vedno zaspala dne 9. junija 1944.
ki se je moral dne 9. junija 1940 v najlepših letih mladosti že ločiti od svojih dragih.
Šest let že mirno počivaš in toplo solnce obseva Tvoj grob, Tvoja i »guba pustila je srca otožna, ker smo tako iskreno Te ljubili. Zdaj naj duša Tvoja vživa srečo gori v nebesih pri ljubem Bogu.
Žalujoči ostali:
FRANK in ANNA SVIGEL, starši; PRANK, brat; ROSEMARIE, sestra, t
Cleveland, O., 10. junija 1946.
Dve leti v hladnem grobu, ljubljena mama že počiva, in za vse trpljenje tu ha zemlji, v nebesih nsjj Ti plača Bog.
Žalujoči ostali:
AMALIA, soproga; SLAVKA, hčerka; RUDOLF, sin;
in sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 7. junija, 1946
Navadno senatne tajnice v Washingtonu ne nosijo samokresov, ampak Mrs. Flo Bratten, osebna tajnica senatorja Alben Barkley iz Kentuckyja pa je izjema in se prav pridno vadi v streljanju s samokresom^ kajti pred kratkem je bila imenovana za pomožnega šerifa Campbell okraja v Kentucky ju in pravi, da če bo prišlo do kcukega streljanja, da bo napravila vselej dobro delo in tudi zadela, kar bo mislila zadeti.
Žalujoča
Cleveland, O., 10, junija 1946.
Poslednji dnevi Pompejev
ROMAN
sliši kako prošnjo, se zgodi to j vedno na razun kakega druge- c ga. Bodi uverjen, da Tit z vsakim smehljajem naredi tudi j sto solznih oči."
"Tit naj še dolgo živi," jej vpil Panza, ko se je preril skozi množico in je slišal imenovati cesarja; "mojemu bratu je obljubil službo kvestorja, ker je zapravil vse svoje imetje."
"In hoče sedaj zopet oboga-teti z žulji ubogega ljudstva, moj Panza," je dejal Glavk.
"Tako je!" je pritrdil Panza. — "Toda iti moram preiskovat aerarium,—je v prav slabih razmerah," in edil je odšel z obrazom skrbnega in vestnega uradnika, za njim pa cela vrsta slug, ki so se po togi ločili od ostalih ljudi (kajti toga, nekdaj znak svobodnega državljana, je bila tedaj znak podrejenosti in odvisnosti).
"Ubogi Panza!" je dejal Le-pid, "nikdar nima časa za svojo zabavo. Hvalim nebo, da nisem edil!"
"Ej, Glavk, care caput, kako ti je? Cil, kakor vedno?" — je dejal Klodij, pridruživši se skupini.
"Ali hočeš darovati Fortu-ni?" je vprašal Salust. i "Darujem jej vsako noč," je
odgovoril igralec. ; "O tem nič ne dvomim. Nikdo ni več daroval od tebe." i "Pri Herkulu!" je dejal, "to so rezke besede!"
"Ti največ svariš pred psom, . Balusti," je de.ial Klodij ogoreč-; no, " pa moraš vedno lajati."
"In z vso pravico svarim 1 pred psom, kajti kadar le kockam s teboj, vržem canes," je odgovoril Salust.
i
"Pst!" je opominjal Glavk, . kupivši vrtnico od bližnje cvet-j ličarice.
j "Vrtnica je znak molčeč-. nosti," je pripomnil Salust, . "toda rad jo gledam le za mi-. zo. — Tu mi je prišlo na misel," je nadaljeval, "da priredi Di-
jomed ta teden veliko veseli-; co. Ali si povabljen, Glavk?"! "Da, davi sem dobil povabi-
I Jo."
(Dalje prihodnjič.)
SEDAJ V ZALOGI
za takojšnjo inštalacijo^
ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO
POPOLNA ZALOGA	/žjS
VELIKOSTI
ZA VSAKO GRELNO	t " §
ZAHTEVO.	J	■
spremen ja furneze za premog	1
v avtomatično gretje	S
Kompletno z vsemi	^Jsjj^^"**^ iffiiKwiUffiiiEii^
Minneapolis-Honeywell ^Mtttiffi^^^^p^ffljyBl^ Kontrolami	^^^"^PffiHKSiuiffle™0^^
POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČV^g ŠTEFAN M. KOBASH. ZASTOPNIK
Rudolf Božeglav
ki je izdihnil svojo blago dušo dne 7. junija 1945
»
Veselo življenje bogatili lali-koživcev v Pompejih. — Slika
rimskih kopeli v manjšem obsegu.
Ko je šel od Jone, se je zdelo Glavku, da plava v neznanskih višavah. Po tem srečnem ses-stanku se je prvič prepričal, da je njegova ljubezen vredna nje in da sme upati tudi na njeno ljubezen. Ta nada ga je navdajala-s tako blaženim zanosom, da sta se mu zemlja in nebo zdela preozka za izbruh tolike sreče. Pri tem pa ni niti slutil, kako nevarnega sovražnika je pustil tam, in pozabivši poleg njegovih grozilnih nami-gavanj celo na njega samega, je stopal Glavk po živahnih ulicah, .ponavljaje si v preveliki radosti ljubko melodijo pesmi, ki jo je Jone z veliko vnetost-jo poslušala. Medtem je dospel v ulico Fortune — z udobnim vzvišenim hodiščem za pešce ob straneh in s hišami, ki so bile zunaj lepo poslikane, znotraj pa bogate fresk, ki jih jej bilo videti skozi odprte duri. j Na obeh koncih ulice sta stala' slavoloka. Ko je šel Glavk mimo svetišča Fortuhe, ki ga je zgradil neki član Ciceronove rodbine, ako ne morda celo on sam, mu je podajalo v ospredje moleče stebrišče one prekrasne stavbe vsej okolici dostojno in svečano lice, ki je pa moralo biti sijajno vzvišeno. To sve-
i
tišče je bilo eno najkrasnejših J del rimskega stavbarstva. f Stalo je na nekoliko višjem prostoru, žrtvenik boginje pa je stal vrhu prehoda na dvoje stopnic. S tega prehoda so držale še tretje široke stopnice do porfcika, katerega stebri so bili odičeni od zgoraj doli z vitjem najlepših cvetlic. Ob straneh1 svetišča so stali kipi grških mojstrov, ne daleč od njega pa se je dvigal slavolok poleg spomenika Kaligule na konju, z bronastimi trofejami
na obeh straneh. Pred svetiš-j p čem se je gnetlo polno živah- \ nega ljudstva, — nekateri so f sedeli na klopeh in se razovar- 1 .jali o državnih zadevah, drugi U
0	bližajočih se igrah v amfiteaJ tru. Nekateri mladi možje so'a hvalili neko mlado krasotico, i drugi so presojali novo veselo- ( igro. V tretji skupini starej- 1 ših mož, ki so spekulativno tr-govali z Aleksandrijo, je stalo več trgovcev v opravi jutrovih ■ dežel, katerih posebna in široka obleka, barvani in z dragim kamenjem obloženi brez- ■ petniki in njih resnobni, pa do- ; stojamstveni obrazi so kazali pozornost vzbujajoče nasprotje s tunikami in živahnim kre-tanjem Italcev. ,Ono nemirno
, in življenja polno ljudstvo je imelo še drug jezik z nepopisno živahnimi in izrazitimi znamenji in kretnjami. Njihovi potomci se jih poslužujejo še zdaj. Jorio je spisal prav zabavno delo o taki vrsti hiero-glifskih gestikulacij (kretenj).
Ko se je Glavk prerinil skozi množico, je stal v družbi svojih prijateljev.
1	"Aj," j!e vzkliknil Salust. "že cel lustrum te nisem videl."
.j "In kako si prebil ti ta lus-i trum? Kaknšna nova jedila si . izumel ? ?"
"Bavil sem se z znanstvenimi raziskovanji," je odvrnil Salust, "in sem napravil nekaj poiskusov o pitanju lampred. Priznati moram, da sem že obupal, da dospem do one popolnosti, ki so jo dosegli naši stari predniki."
"Nesrečni mladi mož! In zakaj ?"
"Ker," je odgovoril Salust in vzdihnil, "nam zakon zdaj pre-: poveduje pitati lamprede s suž-' nji. Kolikokrat me napada 'skušnjava, da bi stlačil svojega debelega točaja ribam v poso-j do. To bi bila živalicam izborila piča! — Toda sužnji so dandanes pokvarjeni in se ne žrtvujejo več v blagor svojih gospodarjev, — sicer bi se bil Dav sam ponudil meni na ljubo, da bi se mi izkazal koristnega." | "Kaj je novega iz Rima?" je vprašal Lepid, ki se je pridružil tej skupini.
' "Cesar je priredil, senatorjem sijajno večerjo," je odgovoril Salust.
"Dober človek je," je dejal Lepid; "pravijo, da nihče ne gre od njega, ne da bi bil usli-čan."
"Morda pa dovoli tudi meni, da zakol jem sužnja za svoje ribe?" je zaklical Salust živahno.
"Že mogoče," je pripomnil Glavk, "kajti ako Rimljan u-