UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA Špela Lah ŠTUDIJA PRIMEROV GLASBENIH BIBLIOGRAFIJ NA SLOVENSKEM IN ZASNOVA VZORČNE STRUKTURE BIBLIOGRAFSKIH PODATKOV NA PRIMERU SAMOSPEVOV BENJAMINA IPAVCA (1829–1909) Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ljubljana, 2023 Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ II Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Špela LAH Naslov pisne naloge: Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909) Kraj: Ljubljana Leto: 2023 Št. strani: 34 Št. slik: 4 Št. preglednic: 2 Št. prilog: 3 Št. strani prilog: 6 Št. referenc: 60 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Osrednja humanistična knjižnica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za muzikologijo Mentorica v času strokovnega usposabljanja: Kristina Pritekelj, Filozofska fakulteta v Ljubljani Somentorica v času strokovnega usposabljanja: Lidija Podlesnik Tomášiková, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana UDK: 016:78.071.1(497.4):784.3Ipavec B. Ključne besede: muzikologija, slovenski skladatelji, osebne bibliografije, seznami skladb, Ipavec, Benjamin (1829–1908) Izvleček: Pomembno je, da se slovenska muzikološka in celotna glasbena stroka zavedata pomena obstoja glasbene bibliografije kot temelja za raziskave slovenske glasbene dediščine. Da bi uspešno presegli to marginalno poudarjeno področje muzikološke stroke, smo izdelali bibliografijo samospevov s cikli Benjamina Ipavca in izpostavili specifičnosti, s katerimi se mora spopasti glasbeni bibliograf: dobro poznavanje bibliografske obdelave gradiva in poglobljeno muzikološko znanje. Raziskovalni del naloge smo izpeljali v dveh metodoloških korakih: pregledali smo univerzitetna zaključna dela in strokovno literaturo, izhodiščno vprašanje pa je bilo vprašanje konsistentnosti uporabljene terminologije. Zanimalo nas je, ali so popisi glasbenih del dejansko bibliografije skladateljskih opusov ali zgolj seznami del in ali vsebini popisov ustreza izbrani naslov. Rezultat je pokazal, da popisi muzikalij v večji meri ustrezajo zahtevam bibliografije, manj zadovoljiva pa je njihova izbira ustreznega naslova. Da bi opredelili uporabnost osebnih bibliografij skladateljev pri raziskovalnem in poustvarjalnem delu slovenske glasbene stroke, smo izdelali še spletno anketo in k sodelovanju povabili univerzitetne sodelavce, raziskovalce in študente muzikologije. Analiza anketnih odgovorov je pokazala, da so osebne bibliografije skladateljev neobhodno orodje v muzikološkem raziskovalnem in študijskem procesu. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ III KAZALO VSEBINE 1 UVOD ....................................................................................................................................1 1.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ...............................................................................1 1.2 METODOLOGIJA ......................................................................................................2 1.3 RAZISKOVALNO OKOLJE .....................................................................................3 2 GLASBENA BIBLIOGRAFIJA .........................................................................................3 2.1 TERMINOLOŠKA OPREDELITEV BESEDNE ZVEZE .........................................3 2.2 ŠTUDIJE PRIMEROV GLASBENIH BIBLIOGRAFIJ NA SLOVENSKEM ..........6 2.2.1 Osebne bibliografije skladateljev, objavljene v univerzitetnih zaključnih delih .........6 2.2.2 Osebne bibliografije skladateljev, izdane v tematskih zbornikih ................................8 2.2.3 Izpeljava in analiza rezultatov ankete o uporabnosti in učinkovitosti osebnih bibliografij skladateljev ....................................................................................................... 12 3 STRUKTURA BIBLIOGRAFSKIH PODATKOV ........................................................13 3.1 SPLOŠNE SMERNICE ZA OBLIKOVANJE OSEBNIH BIBLIOGRAFIJ SKLADATELJEV............................................................................................................... 13 3.2 BIBLIOGRAFIJA SAMOSPEVOV S CIKLI BENJAMINA IPAVCA ................. 14 3.2.1 Uvod ......................................................................................................................... 14 3.2.2 Bibliografija ............................................................................................................. 16 3.2.3 Imensko kazalo avtorjev uglasbenih besedil ............................................................ 27 3.2.4 Seznam izdaj ............................................................................................................ 28 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKOM ......................................................................................28 5 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA ..............................................................................30 6 PRILOGE ............................................................................................................................. I 6.1. PRILOGA 1: Seznam osebnih bibliografij skladateljev, objavljenih v univerzitetnih zaključnih delih na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ........I 6.1 PRILOGA 2: Seznam osebnih bibliografij skladateljev, izdanih v tematskih zbornikih in drugi strokovni publicistiki ................................................................................................III 6.2 PRILOGA 3: Spletni anketni vprašalnik .................................................................... V Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 1 1 UVOD Glasbo dojemamo v različnih pojavnih oblikah, popis katerih v veliki meri presega meje bibliografskih obdelav konvencionalne literature. Študij glasbe vključuje tri temeljne vrste gradiva: monografije o glasbi, notne tiske in avdiovizualno gradivo. Kompleksnost bibliografskega popisa se razmahne predvsem pri obravnavi neknjižnega gradiva – muzikalij, kjer univerzalnost ni mogoča. Metode in pristopi k oblikovanju bibliografije namreč izhajajo na eni strani iz gradiva samega, na drugi je potrebno upoštevati potrebe določenih skupin uporabnikov, katerim so bibliografije namenjene. Izbor in ureditev bibliografskih elementov sta zato lahko zelo različna, vsaka pa ima svojo upravičenost glede na to, kaj obravnava in kdo je potencialni uporabnik. Bibliografija skladateljskih opusov ima v muzikološki stroki velik pomen tako za raziskovalce, pedagoške in druge strokovne sodelavce kot poustvarjalce, zanemarljivi nista niti njeni arhivska in zgodovinska vloga, ki pomagata ohranjati pogosto zelo razpršeno slovensko skladateljsko dediščino. Prvi poskusi popisov skladateljskih opusov segajo sicer v začetek 20. stoletja (Krstulović, 2013, str. 153), pravi razmah pa beležimo šele v zadnjih desetletjih skupaj z razvojem muzikološke stroke. A vendarle ostaja obsežen del slovenske glasbene zapuščine še neurejen in nepopisan. Razlog za to gre iskati tudi v specifičnosti dela glasbenega bibliografa, ki zahteva poleg poznavanja bibliotekarske dejavnosti tudi časovno zahteven raziskovalni pristop. 1.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE Namen in cilji raziskovalne naloge so bili preveriti uporabnost in ustreznost osebnih bibliografij slovenskih skladateljev ter pripraviti vzorčni model bibliografskega popisa glasbenih del, oblikovan po najnovejših smernicah. Z raziskavo smo želeli odgovoriti na nekaj bistvenih raziskovalnih vprašanj: RV1: V kolikšni meri so opusi slovenskih skladateljev bibliografsko obdelani? RV2: Ali so obstoječe osebne bibliografije skladateljev oblikovane po enotnih smernicah in terminološko konsistentne? Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 2 RV3: Kakšno mesto imajo bibliografski popisi skladb posamičnega skladatelja v muzikološki raziskovalni in pedagoški dejavnosti? RV4: Kakšna je zahteva muzikološke stroke po aktivnejši obdelavi bibliografij skladateljskih opusov? 1.2 METODOLOGIJA Raziskavo smo izvedli metodološko v dveh korakih. (1) Raziskovalni podatki so bili pridobljeni s pregledom in primerjavo obstoječih glasbenih bibliografij na Slovenskem, ki sta pokazala, kako so slovenski raziskovalci v zadnjih petdesetih letih pristopali k vprašanju glasbenih bibliografij tako z vidika strukturiranosti kot uporabe različne terminologije. (2) Za empirični del naloge je bila izdelana spletna anketa z namenom ovrednotiti osebne bibliografije slovenskih skladateljev in ugotoviti dejansko potrebo po njih. Na podlagi ankete smo želeli preveriti odnos muzikološke stroke do bibliografij skladateljskih opusov, zato smo k sodelovanju povabili univerzitetne sodelavce, raziskovalce in študente s področja muzikologije. Pridobljene kvantitativne in kvalitativne podatke smo statistično analizirali ter izsledke pisno predstavili. Kot vzorčni model bibliografskega popisa glasbenih del predstavlja osrednji del naloge bibliografija samospevov Benjamina Ipavca, ki jih hrani Glasbena zbirka NUK v obliki skladateljevih avtografov, prepisov in notnih tiskov. Glavni bibliografski popis je bil urejen po abecednem redu naslovov Ipavčevih samospevov, za izvajalce pa smo dodali še imensko kazalo avtorjev besedil uglasbenih pesniških predlog in seznam izdaj, v katerih najdemo nekatere skladateljeve samospeve. Z vidika vsestranske uporabnosti naloge smo dodali še prilogi že obstoječih bibliografij skladateljskih opusov, urejenih po abecedi skladateljev: popise, zabeležene v univerzitetnih zaključnih delih, ki jih hrani Knjižnica Oddelka za muzikologijo, ter bibliografije, izdane v različnih strokovnih in znanstvenih publikacijah. Namen prilog je ponuditi potencialnemu bralcu pregled nad v preteklosti opravljenim bibliografskim delom na področju muzikalij, kakršen do danes še ni bil izdelan. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 3 1.3 RAZISKOVALNO OKOLJE Knjižnica Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je zagotovo središče muzikološke stroke in je poleg Muzikološkega inštituta Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Akademije za glasbo ter Narodne in univerzitetne knjižnice ena prvih postojank v procesu glasbenega raziskovanja. Sicer ne hrani arhivskega notnega gradiva, ki je največkrat predmet bibliografske obdelave; primarna ustanova za hranjenje tovrstnega gradiva je glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot pravzaprav edina specialna muzikološka knjižnica na Slovenskem pa je nedvomno odskočna deska mnogim raziskovalcem in drugim glasbenim sodelavcem, ki pri svojem delu potrebujejo bibliografske popise glasbenega gradiva, ter s tem primeren okvir za premislek o mestu bibliografije v slovenski glasbeni znanosti. 2 GLASBENA BIBLIOGRAFIJA 2.1 TERMINOLOŠKA OPREDELITEV BESEDNE ZVEZE Bibliotekarski terminološki slovar (enojezični razlagalni terminološki slovar za področje bibliotekarstva, informacijskih znanosti, knjigarstva in nekaterih drugih področij) opredeljuje bibliografijo na tri načine, kot 1) vedo o zbiranju, vrednotenju, opisovanju bibliografskega gradiva, urejanju bibliografskih enot in posredovanju bibliografskih informacij; 2) strokovno urejen popis bibliografskih enot in 3) seznam literature kot dodatek k razpravi ali članku. Čeprav ima iz osnovnega termina izpeljanih kar osemdeset različnih gesel (npr. analitična bibliografija, deskriptivna bibliografija, poklicna bibliografija itd.), pa besednih zvez glasbena bibliografija in bibliografija o glasbi ne navaja (Kanič idr., 2009). Zaman iščemo povezave med bibliografijo in glasbo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki bibliografijo razlaga na dva načina, kot 1) po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del oziroma 2) vedo o popisovanju in označevanju tiskanih del (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014). Zajem zgolj tiskanih del se zdi z današnjega stališča za bibliografijo preozko, saj izključuje po eni strani tako starejše gradivo, ki se hrani v rokopisih, kot tudi novejše, ki se objavlja in hrani v e-obliki; zato je smiselno, da se za to geslo predlaga ustrezna dopolnitev. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 4 Povezavo bibliografije z glasbo zasledimo šele v strokovni glasbeni literaturi. Med najobsežnejše in najtehtnejše referenčne vire s področja zgodovine in teorije glasbe sodi enciklopedični slovar Grove dictionary of music and musicians. V njem je Krummel (1980, str. 682), avtor obsežnega gesla Bibliography of music, ki je bil v najnovejši spletni različici še razširjen (Boorman, 2001), bibliografijo razvrstil na analitično, opisno in referenčno ter kot napotilni seznam virov tudi citatno. Medtem ko prvi pripisuje ukvarjanje z obliko dokumentov, je opisna zanj kompleksnejša in zajema tekstovna besedila o glasbi, muzikalije (najrazličnejše notne zapise, partiture, glasbene zbirke), zvočne zapise na različnih nosilcih in efemerno gradivo, kot so programski listi, koncertni napovedniki, vstopnice in podobno (Krummel, 1980, str. 685). Zanimivo je, da na tem mestu besedne zveze glasbena bibliografija ne zasledimo. Pomemben referenčni vir za jasno definicijo terminološke besedne zveze je splošna glasbena enciklopedija Die Musik in Geschichte und Gegenwart. Nasprotno od predhodne anglosaške, nemška že v izhodišču uporabi izraz glasbena bibliografija (Musikbibliographien), katerega »v mednarodnem kontekstu razume kot najpomembnejši del dokumentacije v tiskani in rokopisni obliki, ki v razširjenem pomenu vključuje tudi nosilce zvoka (diskografijo) in slikovno gradivo (ikonografijo)« (Fellinger, 1997, str. 1035). V iskanju natančnega opisa pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov za besedno zvezo glasbena bibliografija smo z vpogledom v ustrezno strokovno leksikografsko literaturo iz treh različnih govornih področij – slovenskega, angleškega in nemškega – ugotovili, da skovanka glasbena bibliografija v slovenski in angleški strokovni terminologiji niti ni sprejeta niti ni zanjo ustrezno izpeljana definicija. Drugače pa besedno zvezo glasbena bibliografija obravnava nemška muzikološka stroka, kateri slovenska tudi veliko dolguje, saj je bila zasnovana po nemških zgledih. V nadaljevanju želimo prikazati, na kaj vse mora bili bibliograf pozoren pri pripravi glasbene bibliografije; pri tem se opiramo na opredelitve glasbenega bibliografa in knjigotržca Cecila Hopkinsona, ki je že pred več kot sedemdesetimi leti v članku The Fundamentals of music reagiral na novo, takrat 5. izdajo enciklopedičnega slovarja Grove. Kritično je ocenil, da glede na obstoječo angleško literaturo takšna stvar, kot je glasbena bibliografija, sploh ne obstaja ter da očitno ni pomembna ali zanimiva (Hopkinson, 1955, str. 123). Hopkinson, ki je strogo ovrednotil delo svojih kolegov zaradi njihovega ignoriranja pomena glasbene bibliografije, je avtor pionirskih referenčnih del o prvih in zgodnjih izdajah Berlioza, Glucka, Fielda, Puccinija in Verdija, ki so Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 5 bistvenega pomena za znanstveno delo o izbranih skladateljih; pomemben je tudi njegov Slovar pariških glasbenih založnikov pri datiranju francoskih muzikalij (Macnutt, 2001). Poleg tega, da je v članku jasno izpostavil in pojasnil besedno zvezo glasbena bibliografija, je zakodiral tudi pomen obrnjene besedne zveze – bibliografije o glasbi: razumel jo je namreč kot pojem, ki se ukvarja z literaturo o glasbeni umetnosti v najširšem pomenu (Hopkinson, 1955, str. 123). Nasprotno pa je obravnaval besedno zvezo glasbena bibliografija kot znanstveni popis pojavne oblike glasbe same, ki za enoznačno identifikacijo zahteva širok nabor informacij. Po Hopkinsonu je potrebno najprej ugotoviti prvo izdajo določenega glasbenega dela (sledi kraj objave z imenom založnika); nadalje leto izida, odnos do drugih izdaj, številk, natisov, variant in podobno določenega dela ter določitev posamičnih datumov; opredeliti je potrebno tudi morebitne razlike med rokopisom in različnimi izdajami. Po njegovih besedah gre pri glasbeni bibliografiji torej za obsežno in razvejano specializirano delo, ki v veliki meri presega meje bibliografskih popisov ustaljene literature ter zahteva poleg poznavanja bibliografske dejavnosti tudi odlično strokovno glasbeno podkovanost bibliografa. Pojavna oblika glasbe je namreč izjemno celovita, zato nista možni niti univerzalnost niti uporaba ustaljenih bibliografskih praks. K glasbeni bibliografiji sodijo po mnenju Hopkinsona še 1) detektivsko odkrivanje letnic nastanka, ki pogosto niso enake letom tiska, 2) prepoznavanje raznolikosti fizičnih oblik glasbenega gradiva (partitura, klavirski izvleček, partičela, part in podobno), 3) številne predelave, priredbe, transkripcije, 4) nedoslednosti avtorskega zapisa, zaradi katerih je težko določiti izvirno zasedbo v partituri (Hopkinson, 1955, str. 123). Vse našteto zahteva ne le strokovno, pač pa široko in tehtno znanje, a tudi iznajdljivost glasbenega bibliografa. Glasbena bibliografija je torej strokovni izraz za posebno vejo bibliografskega dela in je »vitalno orodje, pomembno za delo vseh, ki se ukvarjajo z glasbo, bodisi knjižničarjev, raziskovalcev, izvajalcev ali laikov« (Coover, 1960, str. 527). Izmuzljivost besedne zveze potrjuje tudi Zoran Krstulović, ki v preglednem članku Metode izdelave bibliografij skladateljskega opusa besedno zvezo glasbena bibliografija uporabi le izjemoma (Krstulović, 2013, str. 151). Dejstvo je, da gre za izjemno širok pojem – za nadpomenko bibliografskega dela, ki sega na nivo nacionalnih bibliografij in še višje. Zaradi vse izrazitejše specializacije na področju glasbene bibliografije se je v mednarodnem znanstvenem in bibliografskem sodelovanju razvil poseben fond tradicionalnih glasbenih virov v najširšem smislu. Drug za drugim so nastali štirje obsežni mednarodni glasbeno- bibliografski podvigi: Répertoire International des Sources Musicales (RISM), Répertoire Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 6 International de Littérature Musicale (RILM), Répertoire International d'Iconographie Musicale (RIdIM) in International Repertoire of the Press Musicale (RIPM) (Fellinger, 1997, str. 1044– 1045): torej Mednarodni imenik glasbenih virov (RISM) kot glasbena bibliografija, Mednarodni imenik glasbene literature (RILM) kot bibliografija o glasbi, Mednarodni imenik glasbene ikonografije (RIdIM) in Mednarodni repertoarij glasbenega tiska (RIPM). 2.2 ŠTUDIJE PRIMEROV GLASBENIH BIBLIOGRAFIJ NA SLOVENSKEM Da bi se prepričali o ustrezni rabi strokovnega izraza glasbena bibliografija, smo pregledali osebne bibliografije skladateljev, objavljene kot del univerzitetnih zaključnih del na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in samostojne osebne bibliografije skladateljev, izdane v obliki člankov v tematskih zbornikih. 2.2.1 Osebne bibliografije skladateljev, objavljene v univerzitetnih zaključnih delih Diplomske in magistrske naloge so daleč najobsežnejša ter za univerze najbolj prepoznavna oblika sive literature. Pomembnost zaključnih del je veliko večja kot zgolj pogoj za uspešen zaključek študija in pridobitev naziva, saj prinašajo rezultate raziskovalnega dela. Vsebinski kontekst zaključnih del na Oddelku za muzikologijo je izjemno raznolik, vseskozi pa se spodbuja raziskava slovenske glasbene dediščine, kar največkrat vključuje tudi popis opusov slovenskih skladateljev. Tabela 1: Abecedni seznam skladateljev, katerih bibliografije opusov so vključene v univerzitetna zaključna dela na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (legenda: A = skladatelj; B = naslovljeno kot; C = vsebuje uvod; Č = vsebuje kazala; D = bibliografija/seznam;1 E = naslov ustreza vsebini;2 F = vir) A B C Č D E F Belar, Leopold seznam del da da bibliografija ne Humar, 2016 Brcko, Andrej popis del ne ne seznam da Marinčič, 2015 Dekleva, Igor popis del in skladb za klavir štiriročno ne ne bibliografija ne Gorenšek, 2014 1 Stolpec prikazuje, ali je popis skladb v določeni nalogi (ne glede na uporabljeno terminologijo) dejansko popis bibliografskih enot (torej bibliografija) ali pa gre zgolj za seznam skladb. 2 Stolpec ponazori, ali je uporabljeni naslov ustrezen glede na vsebino popisa. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 7 Hladnik, Ignacij seznam glasbenih rokopisov da ne bibliografija ne Zorko, 2011 Ipavec, Josip seznam skladb ne ne bibliografija ne Škabar, 1963 Jeraj, Karel bibliografski pregled da ne bibliografija da Novak, 2006 Jež Brezavšček, Brina opus skladateljice da ne seznam ne Cetina, 2016 Jež, Jakob bibliografija da ne bibliografija da Paternost, 2009 Komel, Emil seznam del da ne seznam da Gregorič, 1986 Kramolc, Luka popis rokopisnega gradiva da da bibliografija ne Plešej, 2014 Kumar, Aldo bibliografija del ne ne seznam ne Mikec, 2010 Lampret, France seznam glasbenih del da ne bibliografija ne Kurtjak, 2018 Leban, Avgust Armin seznam skladb da ne bibliografija ne Žbogar, 2018 Lipovšek, Marijan seznam del da da bibliografija ne Ploj, 2002 Lovec, Vladimir seznam skladb ne ne seznam da Hedžet, 1982 Mihelčič, Slavko opus da ne bibliografija ne Prezelj, 2015 Močnik, Damijan seznam skladb da ne bibliografija ne Trilar, 2010 Nedvěd, Anton skladateljski opus da da bibliografija da Primc, 2021 Osana, Jože bibliografija da da bibliografija da Podlesnik, 2013 Rauter, Franc tematski katalog da da bibliografija da Prezelj, 2009 Štuhec, Igor bibliografija klavirskih del ne ne seznam ne Fratnik, 1995 Vodopivec, Vinko bibliografija da da bibliografija da Kovač, 1977 Žebre, Demetrij seznam skladb ne ne bibliografija ne Salmič, 2006 Pregledali smo 276 diplomskih in 39 magistrskih del. Bibliografski popisi skladateljskih opusov so vključeni v 23 zaključnih del, od tega 17 diplomskih in 6 magistrskih. Iz Tabele 1 je razvidno, da so se študenti muzikologije najpogosteje odločili za naslavljanje osebne bibliografije skladatelja s seznamom: v desetih zaključnih delih (43 %) je bibliografija skladateljskih opusov označena kot seznam, v šestih (26 %) so avtorji uporabili termin bibliografija, v treh (13 %) popis, v po dveh (9 %) pa tematski katalog oziroma opus. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 8 Grafikon 1: Prikaz v zaključnih delih uporabljene terminologije Iz Tabele 1 razberemo tudi, da so študenti muzikologije skupaj s svojimi mentorji v sedemnajstih primerih (74 %) popis muzikalij oblikovali tako, da ustrezajo zahtevam bibliografije, le v šestih nalogah (26 %) pa gre zgolj za naštevanje del, torej za oblikovanje seznamov. Manj zadovoljiva pa je njihova izbira ustreznega naslova. Od triindvajsetih zaključnih del jih ima zgolj devet (39 %) ustrezen naslov, ki se ujema z vsebino popisa, štirinajst naslovov (61 %) pa ne ustreza vsebini: pod naslovom bibliografija namreč ne sledi natančen bibliografski popis skladb za identifikacijo dela, niti ne gre pri naslavljanju s seznamom zgolj za naštevanje naslovov del. 2.2.2 Osebne bibliografije skladateljev, izdane v tematskih zbornikih Bibliografije skladateljskih opusov3 strnjeno nastajajo v zadnjih petdesetih letih. Najzgodnejša je bila izdana kot poglavje v biografski monografiji o skladatelju Emilu Adamiču (Koželj, 1937) sicer že leta 1937, glavnina obstoječih popisov opusov, kar deset od petindvajsetih, pa je od sredine devetdesetih let 20. stoletja nastala v okviru obravnav posamičnih slovenskih skladateljev, katerim so bili posvečeni znanstveni simpoziji in izdane tematske številke Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani. Nekaj bibliografij je bilo objavljenih tudi v sklopu biografskih predstavitev skladateljev ali v okviru drugih izdaj priložnostnih strokovnih publikacij. Avtorji pregledanih osebnih bibliografij slovenskih skladateljev so Katarina Bedina, Dragotin Cvetko, Katarina Debevec, Darja Kajfež, Slavko Koželj, Tatjana Kralj, Franc Križnar, Suzana 3 Bibliografija opusa posamičnega skladatelja sodi v kategorijo osebne bibliografije, ki »popisuje dokumente, publikacije določenega avtorja […], dokumente o njem« (Kanič idr., 2009). seznam 43 % bibliografija 26 % popis 13 % tematski katalog 9 % opus 9 % Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 9 Ograjenšek, Danilo Pokorn, Zorka Skrabl in Nataša Zager; poleg njih glede števila izdelanih bibliografij izstopa Zoran Krstulović, sledita pa mu Edo Škulj in Alenka Bagarič. Po zasnovi se njihove bibliografije med seboj razlikujejo: med petindvajsetimi primeri je v dvanajstih (48 %) razporeditev bibliografskih enot po abecednem razporedu naslovov skladb, v osmih (32 %) po zvrsteh, štirih (16 %) kronološko in v eni (4 %) po številki arhivskih enot (Grafikon 2). Grafikon 2: Razporeditev bibliografskih enot Pomembna ločnica v slovenski muzikološki bibliografski praksi pa je zagotovo Krstulovićeva bibliografija opusa skladatelja Primoža Ramovša iz leta 1999, v katero so poleg uvoda, po osebni bibliografiji skladatelja Rista Savina iz leta 1949, ponovno vključena tudi različna kazala (Krstulović, 1999). Iz pregleda obstoječih bibliografij opusov slovenskih skladateljskih je razvidno, da so to zasnovo prevzeli tudi drugi avtorji (Tabela 2). Tabela 2:4 Kronološki seznam pregledanih osebnih bibliografij slovenskih skladateljev (legenda: A = leto objave; B = skladatelj; C = naslovljeno kot; Č = vsebuje uvod; D = vsebuje kazala; E = bibliografija/seznam;5 F = naslov ustreza vsebini6) A B C Č D E F 1937 Adamič, Emil glasbena bibliografija da ne bibliografija da 1949 Savin, Risto seznam skladb ne da bibliografija ne 4 Pregled je bil narejen na podlagi objavljenih bibliografij: Bedina (1978), Cvetko (1949), Debevec (2013), Kajfež (1998), Koželj (1937), Kralj (2000), Križnar (1990), Ograjenšek in Krstulović (2012), Pokorn (1970), Skrabl (1996), Zager (2008), Krstulović (1995a, 1995b, 1999, 2003, 2004, 2005, 2006, 2017), Krstulović in Loparnik (1992), Škulj (1995, 1996, 1997), Bagarič (2011, 2021). 5 Stolpec prikazuje, ali je popis skladb v določeni nalogi (ne glede na uporabljeno terminologijo) dejansko popis bibliografskih enot (torej bibliografija) ali pa gre zgolj za seznam skladb. 6 Stolpec ponazori, ali je uporabljeni naslov ustrezen glede na vsebino popisa. po abecedi 48 % po zvrsteh 32 % kronološko 16 % po št. arhivskih enot 4 % Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 10 1970 Osterc, Slavko bibliografski pregled da ne bibliografija da 1978 Šturm, Franc bibliografija del da ne bibliografija da 1990 Jobst, Anton bibliografski pregled da ne bibliografija da 1992 Kogoj, Marij bibliografija skladb da ne bibliografija da 1995 Schwab, Anton bibliografija skladb da ne bibliografija da 1995 Osterc, Slavko bibliografija skladb da ne bibliografija da 1995 Sattner, Hugolin glasbena bibliografija ne ne bibliografija da 1996 Kozina, Marjan glasbena dela ne ne seznam da 1996 Premrl, Stanko glasbena bibliografija ne ne bibliografija da 1997 Tomc, Matija glasbena bibliografija ne ne bibliografija da 1998 Foerster, Anton glasbena bibliografija ne ne bibliografija da 1999 Ramovš, Primož seznam del da da bibliografija da 2000 Škerjanc, Lucijan M. seznam del ne ne bibliografija ne 2003 Mirk, Vasilij seznam del da da bibliografija ne 2004 Adamič, Emil seznam del da da bibliografija ne 2005 Pahor, Karol seznam del da da bibliografija ne 2006 Ukmar, Vilko seznam del da da bibliografija ne 2008 Bravničar, Matija seznam del da da bibliografija ne 2011 Lipovšek, Marijan seznam glasbenih del da da bibliografija ne 2012 Savin, Risto bibliografija del da da bibliografija da 2013 Lipar, Peter opus skladatelja da da bibliografija da 2017 Gerbič, Fran seznam glasbenih del da da bibliografija ne 2021 Ipavec, Josip skladbe da da bibliografija da Pregledali smo petindvajset osebnih bibliografij slovenskih skladateljev, ki so jih pripravili strokovni sodelavci. Ta pregled izriše nekoliko drugačno sliko uporabljene terminologije, kot je v predhodnem: dvanajst avtorjev (48 %) se je odločilo za izbor naslova z izrazom bibliografija, deset (40 %) za seznam, trije (12 %) pa za druge termine (opus, glasbena dela, skladbe). Iz Tabele 2 lahko razberemo zanimiv podatek, da vsi popisi, razen enega, vsebujejo bibliografske elemente. Podobno kot pri primeru univerzitetnih zaključnih delih pa tudi tu izbor naslova ne ustreza vedno vsebini, in sicer kar v devetih primerih ne (36 %). Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 11 Grafikon 3: Prikaz v samostojnih objavah uporabljene terminologije Zastavilo se nam je vprašanje, zakaj v najrazličnejših besednih zvezah prevladujejo seznami,7 čeprav bi bilo vsebinsko ustrezneje poimenovanje bibliografija. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je seznam opredeljen v najširšem smislu kot »skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo« (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014). Kot tak se na področju bibliografije nanaša v prvi vrsti na izrazne oblike glasbenega gradiva in je ustreznejši za naslavljanje različnih kazal, ki dopolnjujejo osnovni bibliografski popis. Nedvomno gre v teh primerih za prenašanje določene uveljavljene prakse, ki pa se po opravljeni raziskavi zdi napačna. Sklepamo lahko tudi, da je uporaba besednih zvez v povezavi s seznamom morda bolj po meri uporabnika, torej glasbenega interpreta in glasbenega pedagoga, ki si vsebino drugače predstavlja pod naslovom seznam skladb kot pod naslovom bibliografija skladb, saj prvi v primerjavi z drugim zveni manj znanstveno in bolj poljudno. Pri pregledu osebnih bibliografij skladateljev velja kot novost izpostaviti samostojno izdajo e- bibliografije Skladbe Josipa Ipavca v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je dostopna preko spletnega portala Digitalna knjižnica Slovenije dLib (Bagarič, 2021). V njej je avtorica Alenka Bagarič predstavila sodobno interaktivno oblikovanje, katerega najpomembnejša prednost so aktivne povezave posameznih bibliografskih enot na digitalne reprodukcije muzikalij, objavljene na dLib, in preko številk bibliografskih zapisov COBISS-ID tudi povezave z bibliografskim zapisom in zalogo v vzajemnem knjižničnem katalogu COBISS. 7 Krstulović izhaja pri uporabi izraza seznam iz nemške muzikološke terminologije, in sicer »iz poimenovanja temeljnih del na tem področju, kot so popisi skladateljskih opusov W. A. Mozarta, J. S. Bacha in drugih skladateljev. Že ta so bila namreč naslovljena kot 'seznam glasbenih del' (Verzeichnis sämtlicher Tonwerke, Verzeichnis der musikalischen Werke)« (Krstulović, 2013, str. 152). bibliografija 48 % seznam 40 % drugo 12 % Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 12 2.2.3 Izpeljava in analiza rezultatov ankete o uporabnosti in učinkovitosti osebnih bibliografij skladateljev Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen je dejanski odnos stroke do uporabe in vrednosti glasbenih bibliografij posamičnih skladateljev, ter hkrati pridobiti mnenja in stališča glede že narejenih popisov. Podatke smo zbrali s spletno anketo, osredotočeno na uporabnost in učinkovitost bibliografij opusov v raziskovalne in študijske namene ter pogostost uporabe in dostopnost. Tako pridobljene podatke smo obdelali z ustreznimi statističnimi metodami in rezultate kvalitativno interpretirali, da bi lahko potrdili v uvodu postavljene cilje raziskovalne naloge. K sodelovanju v anketi smo povabili univerzitetne sodelavce, raziskovalce in študente Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, študente Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki so preko izbirnih predmetov povezani z Oddelkom za muzikologijo, ter znanstvene in strokovne sodelavce z drugih inštitucij (Muzikološki inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Glasbena matica v Ljubljani). Izbor sodelujočih torej ni bil naključen, saj smo želeli zajeti mnenja tistih posameznikov, ki so najtesneje povezani z muzikološko stroko. Spletno anketo, pripravljeno s pomočjo odprtokodne aplikacije 1KA, smo poslali 36 posameznikom, v celoti je bilo izpolnjenih 31 vprašalnikov z 10 zaprtimi vprašanji. Med respondenti je bil približno enak delež univerzitetnih sodelavcev (35 %) in študentov (32 %), nekaj manj je bilo raziskovalcev (19 %). Grafikon 4: Delež respondentov glede na njihov status univerzitetni sodelavci 32 % raziskovalci 19 % študenti 35 % drugo 14 % Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 13 Vprašanja v zvezi s koristnostjo in uporabnostjo bibliografij skladateljskih opusov so pokazala, da: – se velika večina (97 %) strinja, da gre za nepogrešljivo orodje pri raziskovalnem in študijskem delu (V 2) ter da je delo učinkovitejše, če je na voljo (V 5); – se zdi bibliografija skladb večini zelo pomembna (53 %) oziroma pomembna (43 %) (V 6); – si večina pomaga z bibliografijami opusov pri vsaki novi (58 %) oziroma posamični novi (42 %) raziskavi ali seminarski nalogi (V 3). Z vprašanji, ki so se nanašala na obstoječe bibliografije skladateljskih opusov, se je izkazalo, da: – se večina popolnoma (61%), večji delež sodelujočih pa občasno (26 %) zanese na natančnost in zanesljivost informacij popisov; en respondent je izpostavil faktor avtorstva, eden pa kakovost bibliografij (V 4); – se o obstoju bibliografij skladb posameznega skladatelja večina (90 %) informira v spletnem katalogu COBISS+, polovica povpraša še za referenčnim pultom, izkušenejši (domnevamo, da gre za raziskovalce oziroma univerzitetne sodelavce) iščejo informacije tudi na portalu Digitalna knjižnica Slovenije, v Mednarodnem imeniku glasbenih virov (RISM) in enciklopedičnem slovarju Grove dictionary of music and musicians, v člankih, zbornikih, pri založbah, na osebnih spletnih straneh in drugo (V 7); – obstaja potreba po večjem poudarku na izdelavi novih osebnih bibliografij skladateljev: pri raziskovalnem oziroma študijskem delu večina občasno (50 %) ali pogosto (43 %) pogreša obstoj popisov določenega skladatelja (V 10). 3 STRUKTURA BIBLIOGRAFSKIH PODATKOV 3.1 SPLOŠNE SMERNICE ZA OBLIKOVANJE OSEBNIH BIBLIOGRAFIJ SKLADATELJEV Osebne bibliografije skladateljev lahko oblikujemo po različnih metodah popisovanja. Najpogostejše so po naslovih skladb, glasbenih zvrsteh, glasbenih oblikah in izvajalskih zasedbah. Popis je največkrat oblikovan abecedno, občasno tudi kronološko, izjemoma po arhivski številki enot. Vsak od njih je dragocen v svojem kontekstu, saj kaže na najrazličnejše potrebe bodisi s strani glasbenika izvajalca za identifikacijo posameznih skladb in pregled nad celoto želenega Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 14 gradiva ali raziskovalca, kateremu zbrani in urejeni podatki služijo za umestitev skladatelja v širši zgodovinsko-estetski kontekst. Znanstveni pregled slovenskih bibliografij skladateljev je pred desetimi leti izdelal že Zoran Krstulović v članku Metode izdelave bibliografij skladateljskega opusa. V njem obravnava »različne pristope […] in metode popisovanja [ter] poda smernice za organizacijo popisov skladateljskih del, ki bodo v pomoč glasbenim bibliografom pri pripravi bodočih popisov« (Krstulović 2013, 151). Krstulović kot obvezne elemente bibliografskega popisa glasbenih tiskov med drugimi navaja: 1) podatke o naslovu, morebitni oznaki opusa in prireditelja; 2) navedbe prvega verza in avtorja besedila ter zasedbe; 3) podatke o samostojni objavi; 4) podatke o objavi v drugih publikacijah; 5) podatke o datumu nastanka skladbe, posvetilu, nahajališču rokopisa, zasedbi, napakah pri tisku itd.; 6) popis skladb, ki so objavljene v publikaciji, v kateri je več skladb pod skupnim naslovom. V popisu rokopisov skladb pa mora po Krstuloviću bibliograf poleg zgoraj omenjenih dodati tudi: 1) podatke o zapisu (sredstvo zapisa: svinčnik, črnilo itd., popravki), obseg, dimenzije; 2) popis skladb, ki so zapisane v rokopisnem zvezku, v katerem je več skladb pod skupnim naslovom ali brez skupnega naslova; 3) navedba nahajališča (Krstulović 2013, str. 174–175). 3.2 BIBLIOGRAFIJA SAMOSPEVOV S CIKLI BENJAMINA IPAVCA 3.2.1 Uvod Benjamin Ipavec (1829–1908) ima pomembno mesto v slovenski glasbeni zgodovini, saj je bil eden prvih, ki je na prelomu stoletij stopil iz delovanja ljubiteljskih čitalniških okvirov in se kompozicijsko naslonil na sočasne evropske vzore. Ustvarjalna raznovrstnost in širina Benjamina Ipavca segata sicer na vsa skladateljska področja, zato skladateljev opus kar kliče po ustrezni bibliografski obdelavi, katere do danes še ni bil deležen. Zlasti pomemben pa je njegov prispevek na področju slovenskega samospeva, kjer je naredil prvi opazen premik in zvrst samospeva povzdignil do odličnosti na evropskem nivoju. Še danes so njegovi samospevi aktualni, saj z enakim zanosom kot nekoč nagovarjajo tako poslušalce kot poustvarjalce. Malodane vsak študent opernega petja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani se v času študija sreča z njimi ali išče Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 15 informacije o obstoju ustreznih transkripcij za njegov glas, morebitnih prevodov uglasbenih besedil, poleg izvirne klavirske spremljave tudi morebitne druge priredbe spremljave in podobno. Benjamin Ipavec se je preizkusil v malodane vseh glasbenih zvrsteh: pisal je klavirska, orkestralna in komorna dela, a vendarle številčno prednjačijo zborovske skladbe in samospevi. Osrednji del naloge je tako bibliografski popis bogate zbirke skladb za glas in klavir, ki šteje več kot sedemdeset naslovov. Večina se jih je ohranila v skladateljevem rokopisu, kar smo označili s terminom avtograf8. Avtografe kot del celotne skladateljeve glasbene zapuščine danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. So digitalizirani in v prostem dostopu objavljeni na dLib, zato smo jih lahko povezali na digitalne reprodukcije in z oznako COBISS-ID z bibliografskim zapisom in signaturo v vzajemnem knjižničnem katalogu COBISS. Naslovi samospevov so razvrščeni po abecednem redu izvirnih in prevedenih naslovov (slednji s kazalko vodijo k izvirniku) ter zaporedno številčeni. Sledijo podatki o izvajalski zasedbi, avtorju besedila (ti so v veliki meri znani oziroma že razrešeni, v posamičnih primerih pa ostajajo neznani, kar smo tudi posebej navedli) in besedilnih incipith, prepisu datuma, meseca in leta nastanka skladbe, ki jo največkrat najdemo na prvi strani ali ob zaključnem taktu partiture. Sledijo še podatki o dosedanjih objavah. Že skladatelj sam je posamezne samospeve združil v cikle, nekatere med njimi je tudi izdal. Tudi te skladateljeve izvirne zbirke, bodisi objavljene ali ohranjene zgolj v rokopisu, so vključene v abecedni popis kot osnovne bibliografske enote: Lieder, Milotinke, Pesmi za glas in klavir ter Slovenske pesmi za en glas in glasovir. Cikli samospevov imajo izpisane naslove posameznih samospevov. Abecednemu seznamu samospevov sta dodana imensko kazalo avtorjev uglasbenih besedil in seznam vseh izdaj, v katerih se nahajajo Ipavčevi samospevi. 8 Avtograf je svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014). Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 16 3.2.2 Bibliografija 1. Betrogen. Bariton in klavir. Besedilo [Emanuel] Geibel (Auf flugehe faust der weide daher). Partitura. Avtograf, 8. März '861. 3 str., 26 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297334016. v: Lieder, 1. zv., št. 6. Str. [14–15]. 2. Božji volek. Glas in klavir. Besedilo Otton Zupančič (Čuri muri, božji volek). Partitura. Avtograf, Gradec, 9.pros.1907. 5 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297334528. Objave: v: Novi akordi. Letn. 7, št. 4-5 (1908), str. 40–41. v: Slovenski samospevi in dueti. Ed. DSS 1987 (2011), str. 6–7. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 20–21 (za sopran ali tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 2–3 (za mezzosopran ali bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 4–5 (za alt ali bas). 3. Ciganka Marija. Srednji glas in klavir. Besedilo Dimitrij Ahasverov [Anton Aškerc] (O, ti črna ciganka Marija!). Partitura. Avtograf, Gradec, 9. aug. 1902. 6 str., 32 cm. COBISS.SI-ID 296572160. Objava: v: Novi akordi. Letn. 5, št. 1 (1905), str. 4–7. 4. Čakanje. Glas in klavir. Besedilo J[anko] Pajk (Nočca je tiha). Partitura. Avtograf, 9. julija '872. 2 str., 33 cm. v: Pesmi za glas in klavir, št. 13. Str. 49–50. 5. Če na poljane rosa pade. Glas in klavir. Besedilo Aleksandrov [Josip Murn] (Če na poljane rosa pade). Partitura. Avtograf, Gradec, 2. junija '900. 4 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 296571392. Objave: v: Novi akordi. Letn. 1, št. 2 (1901), str. 22–23. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 22 (za sopran ali tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 6–7 (za mezzosopran ali bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 8–9 (za alt ali bas). Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 17 6. Čez noč, čez noč. Glas in klavir. Besedilo Oton Župančič (Čez noč, čez noč). Partitura. Avtograf, Gradec, 18. maja 1907. 4 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 230219776. Objave: v: Novi akordi. Letn. 8, št. 1-2 (1908), str. 11–12. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 24–26 (za sopran ali tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 10–12 (za mezzosopran ali bariton). 7. Dekliške pesmi 1. Glas in klavir. Besedilo Baptista [Janko Kersnik] (Oh ljubček moj, ljubček moj). Partitura. [1877]. 1 str. COBISS.SI-ID 40140032. v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 2. zv., št. I/1, str. 4. 8. Dekliške pesmi 2. Glas in klavir. Besedilo Baptista [Janko Kersnik] (Nikdar nisem te vprašala). Partitura. [1877]. 1 str., 34 cm. COBISS.SI-ID 40140032. Objava: v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 2. zv., št. I/2, str. 5. v: Zgodnji slovenski samospevi:. Ed. DSS 1777 (2005), str. 40 (za mezzosopran). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 39 (za sopran). 9. Dekliške pesmi 3. Glas in klavir. Besedilo Baptista [Janko Kersnik] (Moj ljubček je koso nabrusil). Partitura. [1877]. 1 str., 34 cm. COBISS.SI-ID 40140032. v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 2. zv., št. I/3, str. 6. Objave: v: Zgodnji slovenski samospevi:. Ed. DSS 1777 (2005), str. 36 (za mezzosopran). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 32 (za sopran). 10. Dekliške pesmi 4. Glas in klavir. Besedilo Baptista [Janko Kersnik] (Sinoči pa sem čula glas). Partitura. [1877]. 1 str., 34 cm. COBISS.SI-ID 40140032. v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 2. zv., št. I/4, str. 7. 11. Dekliške pesmi 5. Glas in klavir. Besedilo Baptista [Janko Kersnik] (Ti ljubo ljubo solnčece). Partitura. Avtograf, Gradec, 31. junija 1877. 4 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 296569600. 12. Dekliške pesmi 6. Glas in klavir. Besedilo Baptista [Janko Kersnik] (Moj ljubček je bil dve leti). Partitura. Avotgraf, Gradec, 2. junija 1877. 4 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 296570112. 13. Doli v krajih. Glas in klavir. Besedilo Baptista [Janko Kersnik] (Doli v kraji sama zase). Partitura. Avtograf, Gradec, 9. maja '877. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 296569344. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 18 14. Frage. Bariton in klavir. Besedilo Cayetan Cerri (Mädchen jungst hast du gefragt). Partitura. Avtograf, Graz, 19. 3. '61. 4 str., 26 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297348864. v: Lieder, 1. zv., št. 7. Str. [16–18]. 15. Gledi rož rudečih. Glas in klavir. Besedilo Jos[ip] Cimperman (Gledi rož rudečih). Partitura. Avtograf, Gradec, 1. marca '898. 4 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 296567296. 16. Gomila. Glas in klavir. Besedilo J[anko] Kersnik (Mimo valovi šume). Partitura. [1867– 1877]. 5 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 263808256. Objave: v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 1. zv., št. 4. Str. 9–13. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 27–29 (za mezzosopran ali bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 13–15 (za sopran ali tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 16–18 (za alt ali bas). 17. Hinaus. Glas in klavir. Besedilo [Mihail] Lermontov (Wild heulen). Partitura. Avtograf, 1865. 2 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297351168. 18. Im Frühling. Bariton in klavir. Besedilo Rob[ert] Hammerling (Die Blumen sind aufgegangen). Partitura. Avtograf, 1861. 2 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297360384. v: Lieder, 1. zv., št. 8. Str. [19–20]. 19. In vendar enkrat še, sercé?. Glas in klavir. Besedilo Franjo Ser. Cimperman (In vendar enkrat še, sercé). Partitura. Avtograf, Gradec, 14. junija '875. 3 str., 32 cm. COBISS.SI-ID 296566582. v: Milotinke III, št. 8. Str. 9–10. Objave: v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 30–31 (za sopran ali tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 20–21 (za mezzosopran ali bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 22–23 (za alt ali bas). Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 19 20. Iz gozda so ptice odplule. Srednji glas in klavir. Besedilo A[lojz] Gradnik (Iz gozda so ptice odplule). Partitura. Avtograf, Gradec, 7. julija '902. 3 str., 33cm. COBISS.SI-ID 230224896. Objava: v: Novi akordi. Letn. 4, št. 5 (1905), str. 57. 21. Je pa davi slanca pala. Glas in klavir. Besedilo Framčan [Ludovik Černej] (Kaj povešaš svojo glavo). Partitura. Avtograf, Gradec, 3.11.'97. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 230226432. Objave: v: Novi akordi. Letn. 4, št. 3 (1904), str. 32. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 19 (za bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 1 (za bas). 22. Kaj bi te vprašal. Glas in klavir. Besedilo A[nton] Aškerc (Kaj bi te vprašal, dekle ti). Partitura. Avtograf, Gradec, 12.1.'900. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297059840. Objave: v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 30–31 (za sopran ali tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 24–25 (za bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 26–27 (za bas). 23. Kaj bi te vprašal. Tenor in klavir. Besedilo A[nton]. Aškerc (Kaj bi te vprašal, dekle ti). Partitura. Avtograf, Gradec, 13.1.'900. 3 str., 33 cm (s posvetilom A. Aškercu). COBISS.SI-ID 297060352. 24. Kaj mi mar je domovina!. Glas in klavir. (Kaj mi mar je domovina). Partitura. Avtograf, [s. a.] 2 str., 15 x 24 cm. COBISS.SI-ID 297078272. 25. Kam?. Glas in klavir. Besedilo France Prešern (Ko brez miru okrog divjam). Partitura. Avtograf, [s. a.] 3 str., 33 cm. v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 1. zv., št. 2. Str. 3–5. 26. Ein Kämmerlein. Glas in klavir. Besedilo [Emil] Prager (Ein Kämmerlein). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 3 str., 25 x 32,5 cm. v: Lieder, 2. zv., št. 3. Str. [27–29]. 27. K slovesu. Glas in klavir. Besedilo F[rance] Prešern (Kaj od mene preč oko). Partitura. Avtograf, [1865]. 4 str., 25.5 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297284352. v: Pesmi za glas in klavir, št. 2. Str. [4–7]. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 20 28. Lahko noč. Glas in klavir. Besedilo F[ranc] Malavašič (V sladkih sanjah spiš kraljica). Partitura. Avtograf, [s. a.] 2 str., 33cm. v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 1. zv., št. 1. Str. 1–2. 29. Lebewol. Alt in klavir. Besedilo [Robert] Hammerling (Nun ist dein Auge). Partitura. Avtograf, 15. Mai '872. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297074176. 30. Liebeswünsche. Glas in klavir. Besedilo Herman Lingg. Partitura. Avtograf, 23. 12. '69. 2 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 296770560. 31. Lieder. [Zbirka samospevov v dveh zvezkih.] Partitura. Avtograf, [1861–1869]. 41 str., 25 x 32,5 cm. COBISS.SI-ID 296774656. Vsebina: Zv. 1: št. 1. Sternenaugen; št. 2. Wilde Rosen; št. 3 Der See: št. 4 Sturm im See; št. 5 Das Mühlrad; št. 5 Betrogen; št. 6 Frage; št. 7 Im Frühlung. Vsebina: Zv. 2: št. 1 Sehnsucht; št. 2 Das Nacht wird uns küßten; št. 3 Ein Kämmerlein; št. 4 Nachts; št. 5 Das Schiff; št. 6 Scheideblick. 32. Mak žari. Glas in klavir. Besedilo C[vetko] Golar (Mak žari, mak žari). Partitura. Avtograf, Gradec, 12. marca 1906. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 230216704. Objave: v: Novi akordi. Letn. 7, št. 2 (1907), str. 14–15. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 34–35 (za tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 28–29 (za bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 30–31 (za bas). v: Slovenski samospevi in dueti. Ed. DSS 1987 (2011), str. 4–5 (za sopran ali tenor). 33. Meine Mutter hat es gewollt. Glas in klavir. Besedilo Theodor Storm. Partitura. Avtograf, [s.a.]. 2 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 296770560. 34. Menih. Bariton in klavir. Besedilo Narjan Pretko [Janko Pretnar] (Sameva v vrtu samostanskem). Partitura. Avtograf, Gradec, 16. julija 1905. 5 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297065984. Objave: v: Novi akordi. Letn. 6, št.52 (1907), str. 51–53. 35. Milotinke I: Slovenske pesni za en glas in glasovir. Partitura in glas. Ljubljana: Glasbena matica, 1877. 7 str. + 2 str., 34 cm. COBISS.SI-ID 40085504. Vsebina: št. 1 Tvoje goste černe lase; št. 2 V tihi noči; št. 3 Pri vodici. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 21 36. Milotinke II: Slovenske pesni za en glas in glasovir. Partitura in glas. Ljubljana: Glasbena matica, 1877. 6 str. + 2 str., 34 cm. COBISS.SI-ID 40104192. Vsebina: št. 4: Pomlad. 37. Milotinke III: Slovenske pesni za en glas in glasovir. Partitura in glas. Ljubljana: Glasbena matica, 1877. 10 str. + 1 str., 34 cm. COBISS.SI-ID 40141056. Vsebina: št. 5: Pod oknom; št. 6: Vabilo; št. 7: Spominčica; št. 8: In vendar enkrat še, serce?. 38. Mlada Mana. Glas in klavir. Besedilo S[imon] Jenko (Lune vpraša solnce rano). Partitura. Avtograf, Gradec, [18. 3. '65]. 3 str., 26 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297202944. v: Pesmi za glas in klavir, št. 7. Str. 29–33. 39. Moja ladja. Glas in klavir. Besedilo [Petar] Preradovič (Plovi plovi moja ladjo). Partitura. Avtograf, 5. 8. '64. 4 str., 26 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297067008. v: Pesmi za glas in klavir, št. 8. Str. 33–36. 40. Moj ljubček je koso nabrusil. Glej Dekliške pesmi 3. 41. Morgenlied. Glas in klavir. Besedilo Gustav Ipavec (?). Partitura. Avtograf, 25. 7. '54. 4 str., 25 x 31cm. COBISS.SI-ID 297284608. 42. Das Mühlrad. Glas in klavir. Besedilo von Roth (Das Mühlrad dreht sich Tag und Nacht). Partitura. Avtograf, Graz, 10. 7. '60. 4 str., 26 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297068288. v: Lieder, 1. zv, št. 5. Str. [11–13]. 43. Na poljani. Glas in klavir. Besedilo Oton Župančič (Kakor živi cveti). Partitura. Avtograf, Gradec, 14. Aug. '908. 5 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297143552. Objave: v: Novi akordi. Letn. 8, št. 4 (1909), str. 37–39. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 37–39 (za sopran ali tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 33–35 (za mezzosopran ali bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 36–38 (za alt ali bas). 44. Das Nacht wird uns Küssen. Glas in klavir. Besedilo Emil Prager (Das Nacht wird uns Küssen). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 3 str., 25 x 32,5cm. v: Lieder, 2. zv., št. 2. Str. [24–26]. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 22 45. Nachts. Glas in klavir. Besedilo Gustav Linde (?). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 3 str., 25 x 32,5 cm. v: Lieder, 2. zv., št. 4. Str. [30–32]. 46. Nezakonska mati. Glas in klavir. Besedilo F[rance] Prešern (Kaj pa je tebe treba bilo). Partitura. Avtograf, Gradec, 6. maja 1896. 5 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297145344. Objava: v: Pet Prešernovih pesmi: izbor samospevov. Ljubljana: DZS, 1949. 47. Nezakonska mati. Glas in klavir. Besedilo France Prešern (Kaj pa je tebe treba bilo). Partitura. [Gradec: samozaložba, 1896]. 5 str., 34 cm. COBISS.SI-ID 276583680. 48. Nezakonska mati: transpozicija za tenor. Tenor in klavir. Besedilo F. Prešern (Kaj pa je tebe treba bilo). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 5 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297147648. 49. Nikdar nisem te vprašala. Glej Dekliške pesmi 2. 50. Ob Savini. Glas in klavir. Besedilo Batista [Janko Kersnik] (Nekdaj plodna zemlja tukaj je rodila). Partitura. Avtograf, Gradec, 10. aug. '77. 4 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 55986. Objave: v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 41 (za mezzosopran ali bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 40 (za sopran ali tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 41 (za alt ali bas). 51. Ob študenci. Glas in klavir. Besedilo G [Luka Pintar] (Dala piti mu vodé). Partitura. Avtograf, Gradec, 17. nov. 1904. 3 str., 32 cm. COBISS.SI-ID 297156864. Objave: v: Novi akordi. Letn. 6, št. 3 (1906), str. 36. 52. Oblaku. Glas in klavir. Besedilo A[nton] Aškerc (Pod nebom gre oblak). Partitura. Avtograf, Gradec, 24. novembra 1903. 5 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297157888. Objave: v: Novi akordi. Letn. 5, št. 6 (1906), str. 42–43. 53. Pesmi za glas in klavir. Partitura. Avtograf, [1873]. 51 str., 33cm. COBISS.SI-ID 296663040. Vsebina: št. 1 Spominčica; št. 2: K slovesu; št. 3: Pri vodici; št. 4: Pomlad; št. 5: Goslim; št. 6: Prošnja; št. 7: Mlada Mana; št. 8: Moja ladja; št. 9: Tvoje goste črne lase; št. 10: V tihi noči; št. 11: Hrepenenje; št. 12: Vabilo; št. 13: Čakanje. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 23 54. Pod oknom. Glas in klavir. Besedilo M. B. (Pri oknu si slonela). Partitura. Avtograf, Gradec, 6. junija '875. 4 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297159424. Objave: v: Milotinke III, št. 5. Str. 3–4. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 42–43 (za tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 42–43 (za bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 44–45 (za bas). 55. Po noči. Glas in klavir. Besedilo S[imon] Jenko (Postelja postlana mene premaguje). Partitura. Avtograf, [s. a.] 4 str., 33 cm. v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 1. zv., št. 3. Str. 6–9. 56. Pomlad. Glas in klavir. Besedilo Simon Jenko. (I serce ti se ne zbudiš). Partitura. Avtograf, Gradec, 10. 2. '67. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297159936. Objave: v: Pesmi za glas in klavir, št. 4. Str. 10–18. v: Milotinke II, št. 4. Str. 3–6. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 46–49 (za tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 46–49 (za bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 50–53 (za bas). 57. Pomladni veter. Glas in klavir. Besedilo Oton Župančič. (E mačice! Kdaj pa ste splezale). Partitura. Avtograf, Gradec, 7. aprila '907. 5 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297160704. Objave: v: Novi akordi. Letn. 7, št. 6 (1908), str. 64–65. v: Slovenski samospevi in dueti. Ed. DSS 1987 (2011), str. [1]–3 (za sopran ali tenor). 58. Pozabil sem mnogokaj, dekle. Tenor in klavir. Besedilo Aleksandrov [Josip Murn] (Pozabil sem mnogokaj, mnogokaj, dekle). Partitura. Avtograf, Gradec, 16. VII. 1901. 4 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297161728. Objave: v: Novi akordi. Letn. 1, št. 5 (1902), str. 77–78. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 24 59. Pred durmi. Glas in klavir. Besedilo S[imon] Jenko (Glasno si pevala). Partitura. Avtograf, [s. a.] 4 str., 33 cm. v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 1. zv., št. 5. Str. 13–16. 60. Pri vodici. Glas in klavir. Besedilo Lovro Toman. (O srečna ti vodica). Partitura. Avtograf, [1873]. 3 str., 33 cm. v: Pesmi za glas in klavir, št. 3. Str. 8–10. v: Milotinke I. Str. [4–5]. 61. Prošnja. Glas in klavir. Besedilo Simon Jenko (Da te ljubim ti je znano). Partitura. Avtograf, Gradec, 18. 3. '65. 3 str., 26 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297202944. v: Pesmi za glas in klavir, št. 6. Str. 26–28. 62. Prošnja. Glas in klavir. Besedilo [avtor nepoznan] (Ne skrivaj ljubezni presladke). Partitura. Avtograf, Gradec, 20. Nov. '879. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297200640. 63. Romanze. Glas in klavir. Besedilo [Wolf]. (Liebe ist kein süßer Traum). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 4 str., 26 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297162752. 64. Scheideblick. Glas in klavir. Besedilo Nikolaus von Lenau (Als ein unergründlich). Partitura. [s. a.]. 4 str., 25 x 32,5 cm. Notografski prepis Ferda Jauvanca. v: Lieder, 2. zv., št. 6. Str. [37–38]. 65. Das Schiff. Glas in klavir. Besedilo [Michail] Lermontoff, prevod Bodenstadt (Einsam auf blauer). Partitura. Gradec, [s. a.]. 3 str., 25 x 32,5 cm. Notografski prepis Ferda Jauvanca. v: Lieder, 2. zv., št. 5. Str. [33–36]. 66. Schiffer am Abend. Glas in klavir. Besedilo Gustav Ipavec (Schütz und). Partitura. Avtograf, Wien, 21. 6. '54. 4 str., 26 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297874688. 67. Der See. Glas in klavir. Besedilo C. Vogl (In stummer Nacht in stiller Nacht). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 3 str., 25 x 32,5 cm. v: Lieder, 1. zv., št. 3 [Lieder am See]. Str. [6–8]. 68. Sehnsucht. Glas in klavir. Besedilo O. S. (Dein ). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 3 str., 25 x 32,5 cm. v: Lieder, 2. zv., št. 1. Str. [22–23]. 69. Sinoči pa sem čula glas. Glej Dekliške pesmi 4. 70. Slovenka. Glas in klavir. Besedilo Ivanka Ipavska (Da rojena sem Slovenka). Partitura. 2 str. v: Slovenske pesme, 2. zv., št. 2. Str. 2–3. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 25 71. Slovenske pesmi za en glas in glasovir, I. zv. Partitura. Samozaložba, 1867. 16 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 263808256. Vsebina: št. 1: Lahko noč; št 2: Kam?; št. 3: Po noči; št. 4: Gomila; št. 5: Pred durmi. 72. Slovenske pesmi za en glas in glasovir, II. zv. Partitura. Ljubljana: Glasbena matica, [1877]. 7 str., 34 cm. COBISS.SI-ID 40140032. Vsebina: št. I: Zašlo je solnce; št. II. Dekliške pesmi 1–4. 73. Spominčica. Glas in klavir. Besedilo L[ovro] Toman (Preljuba mi spominčica). Partitura. Avtograf, S.Jurij pri Celju, '852. 4 str., 33 cm. v: Pesmi za glas in klavir, št. 1. Str. 1–4. 74. Der Steirabua. Glas in klavir. Besedilo D. Groder (?). Partitura. Avtograf, Graz, 24. Mai '875. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297881600. 75. Sternenaugen. Glas in klavir. Besedilo Emil Prager (Zwei Sterne). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 2 str., 25 x 32,5 cm. v: Lieder, 1. zv., št. 1. Str. [2–3]. 76. Sturm im See. Glas in klavir. Besedilo [avtor nepoznan] (Wer um ihr stellen). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 3 str., 25 x 32,5cm. v: Lieder, 1. zv., št. 4. Str. [9–11]. 77. Sussane št. 1. Glas in klavir. Besedilo [avtor nepoznan] (Einmal vor Zeiten). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 4 str, 25,5 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297956352. 78. Sussane št. 2. Glas in klavir. Besedilo [avtor nepoznan] (Wer die Liebe hat gekannt). Partitura. Avtograf, [s.a.]. 4 str, 25,5 x 33 cm. COBISS.SI-ID 297956096. 79. Tvoje goste černe lase. Glas in klavir. Besedilo Boris Miran [Josip Stritar] (Tvoje goste černe lase). Partitura. v: Milotinke I, [št. 1]. Str. [2–3]. v: Pesmi za glas in klavir, št. 9. Str. 36–39. 80. V spominsko knjigo. Glas in klavir. Besedilo Vojeslav Mole (Bodi roža polna svetga dehtenja). Partitura. Avtograf, Gradec, 26. junija 1908. 4 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297125632. Objave: v: Novi akordi. Letn. 8, št. 3 (1908), str. 30–31. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 52–53 (za sopran ali tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 54–55 (za mezzosopran ali bariton). Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 26 v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 56–57 (za alt ali bas). 81. V tihi noči. Bariton in klavir. Besedilo Simon Jenko (Pesem, pojdi miloglasna). Partitura. Avtograf, Gradec, 28. 6. 1870. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297100800. v: Milotinke I, [št. 2]. Str. [3–4]. v: Pesmi za glas in klavir, št. 10. Str. 39–41. Objave: v: Novi akordi. Letn. 8, št. 3 (1908), str. 30–31. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 55 (za tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 59 (za bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 60 (za bas). 82. V vratih je postalo. Glas in klavir. Besedilo Baptista [Janko Kersnik] (V vratih je postalo to dekle). Partitura. Avtograf, 6. 5. 1877. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297286400. 83. Vabilo. Bariton in klavir. Besedilo Simon Jenko (Ljubica pojd z menoj). Partitura. Avtograf, 26. 1. '65. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 297099520. Objave: v: Milotinke III, [št. 2]. Str. 5–7. v: Pesmi za glas in klavir, št. 12. Str. 43–48. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 56–58 (za tenor). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 61–63 (za bariton). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 64–66 (za bas). 84. Ven v mrak in vihar. Glej Hinaus. 85. Vijolčica. Bariton in klavir. Besedilo Lovro Toman (Ko vprašal sem vijolčico). Partitura. Avtograf, 5. junija '875. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 296774400. 86. Wilde Rosen. Glas in klavir. Besedilo Saphir [Moritz Gottlieb] (?). Partitura. Avtograf, [s. a.]. 2 str. v: Lieder, št. 2. Str. [4–5]. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 27 87. Zašlo je solnce. Glas in klavir. Besedilo Fr[an Serafin] Cimperman (Zašló je solnce za gorée). 1 str. Objave: v: Slovenske pesmi za en glas in glasovir, 2. zv., št. 1. Str. 3. v: Zgodnji slovenski samospevi. Ed. DSS 1777 (2005), str. 59 (za mezzosopran). v: Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec. Ed. DSS 1777 (2005), str. 67 (za sopran). 88. Želja. Glas in klavir. Besedilo G[regor] Krek (Ko bile perute mi dane). Partitura. Avtograf, 7.4.'64. 1 str., 32,5 cm. 89. Wenn ich meine Auge weide. Glas in klavir. Besedilo Jul. Hammer. Partitura. Avtograf, 16. 12. '69. 3 str., 33 cm. COBISS.SI-ID 296770560. 3.2.3 Imensko kazalo avtorjev uglasbenih besedil Aškerc, Anton: 3, 21, 22, 51 Cimperman, Josip: 14 Cimperman, Fran Serafin: 18, 85 Černej, Ludovik: 20 Gradnik, Alojz: 19 Golar, Cvetko: 31 Groder, D.: 72 Hammer, Jul: 87 Hammerling, Robert: 17, 28 Ipavska, Ivanka: 69 Ipavec, Gustav: 40, 65 Jenko, Simon: 37, 54, 55, 58, 60, 79, 81 Kersnik, Janko: 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 15, 49, 80 Krek, Gregor: 86 Lermontov, Michail: 16, 64 Lingg, Herman: 29 Linde, Gustav: 44 M. B.: 53 Mole, Vojeslav: 78 Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 28 Murn, Josip: 4, 57 O. S.: 67 Pajk, Janko: 4 Prager, Emil: 25, 43, 73 Preradovič, Petar: 38 Prešern, France: 24, 26, 45, 46, 47 Roth, von: 41 Stritar, Josip: 77 Toman, Lovro: 59, 83 Vogl, C.: 66 Wolf: 62 Župančič, Oton: 5, 42, 56 3.2.4 Seznam izdaj Zgodnji slovenski samospevi (2005). Ed. DSS 1777. Društvo slovenskih skladateljev. Zgodnji slovenski samospevi: Dodatek – Transpozicija: Benjamin Ipavec (2006). Ed. DSS 1777 Društvo slovenskih skladateljev. Novi akordi: zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo (1901–1914). L. Schwentner. Ipavec, Benjamin in Gustav Ipavec [1862–1864]. Slovenske pesme. Tarmon. Slovenski samospevi in dueti (2011). Ed. DSS 1987. Društvo slovenskih skladateljev. Pet Prešernovih pesmi: izbor samospevov (1949). Državna založba Slovenija. 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKOM V samem začetku razikovalnega procesa smo identificirali terminološko nekonsistentnost, ki je še pred izpeljavo raziskave zahtevala natančnejšo opredelitev v slovenski muzikologiji najpogosteje rabljenih pojmov. Pokazalo se je namreč dvoje: 1) temeljna slovenska leksika (SSKJ in Bibliotekarski terminološki slovar) pojma bibliografija ne povezuje s pojmom glasba, 2) glasbeni referenčni viri pa povezanosti pojmov ne opredeljujejo dovolj jasno. Uveljavljeni sta namreč dve besedni zvezi, ki smo ju pojasnili s pomočjo tuje literature: 1) bibliografija o glasbi, ki se ukvarja z literaturo o glasbi v najširšem pomenu, in 2) glasbena bibliografija, ki se osredotoča na pojavno obliko glasbe same (na muzikalije, torej obliko glasbenega zapisa). S Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 29 tega stališča bi veljalo za omenjena strokovna izraza razmisliti o ustrezni dopolnitvi v Bibliotekarskem terminološkem slovarju. Glede na zgornjo opredelitev se zdi za bibliografijo glasbenih del določenega skladatelja v naslavljanju smiselno izpustiti besedno zvezo glasbena bibliografija, vendar pa dosledno uporabljati pojem bibliografija. Ta naj se veže z besedami, ki čim ožje povzemajo predstavljeno vsebino, kot na primer bibliografija glasbenega opusa ali bibliografija skladb ali bibliografija glasbenih rokopisov, oziroma še ožje, če se obravnava veže zgolj na eno izmed glasbenih oblik, kot je primer v tej nalogi: bibliografija samospevov Benjamina Ipavca. Naslavljanje z nadpomenskim izrazom glasbena bibliografija za primere osebnih bibliografij skladateljev pa se kaže kot neustrezno, saj zaobjema preširoko obravnavo glede na vsebino, četudi ta zagotovo sodi med glasbene bibliografije. Z raziskavo smo nato želeli najprej preveriti temeljne raziskovalne hipoteze, pri čemer smo ubrali dva metodološka pristopa: 1) najprej smo pregledali domačo znanstveno in strokovno publicistiko ter preverili številčnost in vsebino bibliografij opusov slovenskih skladateljev, nato pa 2) s spletnim vprašalnikom še utrdili rezultate raziskave o pomenu in nujnosti le-teh za nadaljne znanstvene raziskave. S pregledom literature smo pridobili statistični podatek, koliko bibliografij opusov slovenskih skladateljev je že oblikovanih. Iskali smo tako v znanstveni in strokovni publicistiki kot tudi v univerzitetnih zaključnih delih. Glede na analizo je delež med enimi in drugimi skoraj enak (25 : 23), nekoliko več odstopanj pa je v sami vsebinski obdelavi. Če gre med prvimi skoraj izključno za oblikovane bibliografije skladb posamičnih skladateljev, jih v univerzitetnih zaključnih delih 26 % ne zadosti zahtevam bibliografske obdelave. Pregledana literatura je osvetlila še eno terminološko zagato: pogosto uporabo pojma seznam, katerega dobesedni pomen smo v pričujoči raziskavi povezali z naštevanjem del brez potrebnih bibliografskih elementov, ki nedvoumno identificirajo gradivo. Zato smo pojem označili kot manj ustrezen za naslavljanje osebnih bibliografij. Rezultati so pokazali, da je z njim svoje popise naslovilo 43 % študentov in 40 % avtorjev izdanih osebnih bibliografij skladateljev. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 30 Spletni vprašalnik, s katerim smo preverili uporabnost osebnih bibliografij skladateljev, je bil poslan raziskovalcem in študentom s področja muzikologije. Zajeti vzorec je zato reprezentativen in ga lahko posplošimo na celotno slovensko muzikologijo. Analiza anketnih odgovorov je potrdila domnevi, da je bibliografija opusov posamičnih skladateljev pomembno orodje v muzikološkem raziskovalnem in študijskem procesu, pa tudi, da je prisotna potreba po večji pokritosti tega področja, saj številni slovenski skladatelji še vedno nimajo bibliografske obdelave svojih opusov. Med njimi je tudi Benjamin Ipavec, čigar opus samospevov je bil osnova za vzorčni primer bibliografskega popisa pričujoče naloge. Pripravili smo ga po najsodobnejših smernicah, ki bibliografske enote aktivno povezujejo z digitalno reprodukcijo, dostopno na portalu dLib, ter z bibliografskim zapisom in signaturo v vzajemnem knjižničnem katalogu COBISS. Osnovnemu popisu smo dodali imensko kazalo avtorjev uglasbenih besedil in seznam vseh izdaj, v katerih se nahajajo Ipavčevi samospevi. Če strnemo: raziskava je odprla pomembno področje izdelave osebnih bibliografij slovenskih skladateljev, ki zahteva ogromno strokovnega znanja in kot taka bi lahko postala specializirana veja muzikološke stroke. 5 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Bagarič, A. (2011). Seznam glasbenih del skladatelja Marijana Lipovška. V D. Koter (ur.), Marijan Lipovšek 1910–1995: tematska publikacija Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademija za glasbo v Ljubljani, 15 (str. 181–218). Akademija za glasbo. Bagarič, A. (2021). Skladbe Josipa Ipavca v Narodni in univerzitetni knjižnici. Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.dlib.si/results/?query=%27col%3dSkladbe+Josipa+Ipavca%27&desc=U RN%3aNBN%3aSI%3acol-V4D9D1OB&pageSize=25&ftype=e-knjige Bedina, K. (1978). Bibliografija del Franca Šturma. Muzikološki zbornik, 14, 106–114. Boorman, S. (2001). Bibliography of music. Grove Music Online. https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/display/10.1093/gmo/978156159263 0.001.0001/omo-9781561592630-e-0000003039?rskey=84WV6L&result=2 Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 31 Cetina, B. (2016). Skladateljica Brina Jež Brezavšček in analiza skladb za solo instrumente [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Coover, J. (1960). Reference bibliography in the music library. Library Trends, 8(4), 519– 528. Cvetko, D. (1949). Seznam sklad. V Risto Savin: osebnost in delo (str. 189–194). Državna založba Slovenije. Debevec, K. (2013). Opus skladatelja Petra Liparja v naših knjižnicah. V F. Križnar (ur.), Peter Lipar 1912–1980: zbornik referatov znanstvenega simpozija o Petru Liparju, ki je bil ob njegovi minuli 100. obletnici rojstva v Kranju (str. 61–66). Glasbena šola Kranj. Fellinger, I. (1997). Musikbibliographien. V F. Blume (ur.), Die Musik in Geschichte und Gegenwart: allgemeine Enzyklopädie der Musik, Sachteil 6 (str. 1035–1058). Bärenreiter. Fratnik, N. (1995). Analiza klavirskih del Igorja Štuheca [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Gorenšek, J. (2014). Komorna dela za klavir štiriročno Igorja Dekleve [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Gregorič, T. (1986). Glasbeno delo Emila Komela [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Hedžet, L. (1982). Kompozicijski stavek Vladimirja Lovca [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Hopkinson, C. (1955). The fundamentals of music bibliography. Fontes Artis Musicae 2(2), 122–131. https://www.jstor.org/stable/23504088 Hovnik Plešej, A. (2014). Rokopisna zapuščina Luke Kramolca na Ravnah na Koroškem [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Humar, M. (2016). Seznam del skladatelja Leopolda Belarja [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Kajfež, D. (1998). Foersterjeva glasbena bibliografija. V E. Škulj (ur.), Foersterjev zbornik (str. 155–180). Družina. Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Kovač, B. (1977). Življenje in delo Vinka Vodopivca [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 32 Koželj, S. (1937). Adamičeva glasbena bibliografija. V L. M. Škerjanc, Emil Adamič: življenje in delo slovenskega skladatelja (str. 145–196). Založba Ivan Grohar. Kralj, T. ur. (2000). Stoletnica rojstva L. M. Škerjanca (str. 21–74). Fundacija Lucijana Marije Škerjanca, Ustanova za ohranjanje umetniške dediščine. Križnar, F. (1990). Bibliografski pregled kompozicij. V Anton Jobst: 1894–1981: življenje in delo glasbenika in skladatelja (str. 115–148). Pegaz. Krstulović, Z. (1995a). Bibliografija objavljenih skladb dr. Antona Schwaba. V F. Štolfa in Z. Zupanič Slavec (ur.), Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab: za 130-letnico rojstva (str. 126–154). Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Krstulović, Z. (1995b). Bibliografija objavljenih skladb Slavka Osterca. V B. Loparnik (ur.), Moja smer je skrajna levica (str. 45–56). Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete. Krstulović, Z. (1999). Seznam del skladatelja Primoža Ramovša. Muzikološki zbornik, 35, 25– 86. Krstulović, Z. (2003). Seznam del skladatelja Vasilija Mirka. V E. Škulj (ur.), Mirkov zbornik (str. 157–228). Družina. Krstulović, Z. (2004). Seznam del skladatelja Emila Adamiča. V E. Škulj (ur.), Adamičev zbornik (str. 127–290). Akademija za glasbo. Krstulović, Z. (2005). Seznam del skladatelja Karola Pahorja. V E. Škulj (ur.), Pahorjev zbornik (str. 171–401). Akademija za glasbo. Krstulović, Z. (2006). Seznam objavljenih del skladatelja Vilka Ukmarja. V D. Koter (ur.), Vilko Ukmar 1905–1991: tematska publikacija Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademija za glasbo v Ljubljani (str. 131–169). Akademija za glasbo. Krstulović, Z. (2013). Metode izdelave bibliografij skladateljskega opusa. Knjižnica, 57(2-3), 151–178. Krstulović, Z. (2017). Seznam glasbenih del Frana Gerbiča. V E. Škulj (ur.), Fran Gerbič (1840–2017): ob 100-letnici smrti (str. 313–464). Občina Cerknica. Krstulović, Z. (2018). Glasbene knjižnice v sistemu COBISS: Alenka Bagarič: Glasbene knjižnice v sistemu COBISS: priročnik za identifikacijo in bibliografski opis glasbenih virov. Knjižničarske novice, 28(2), 30–31. https://knjiznica.zbds- zveza.si/knjiznica/article/view/5551/5205 Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 33 Krstulović, Z. in Loparnik, B. (1992). Bibliografija objavljenih skladb Marija Kogoja. V B. Loparnik (ur.), Moja notranjost sem (str. 28–37). Narodna in univerzitetna knjižnica. Krummel, D. W. (1980). Bibliography of music. V E. Stanley (ur.), The new grove dictionary of music and musicians (2) (str. 682–692). Macmillan Publishers. Kurtjak, K. (2018). Življenje in delo skladatelja Franceta Lampreta [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Macnutt, R. (2001). Hopkinson, Cecil. Grove Music Online. https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/display/10.1093/gmo/978156159263 0.001.0001/omo-9781561592630-e-0000013326?rskey=6mHun7&result=1 Marin, J. (2005). Oris življenja in dela skladatelja Frana Koruna-Koželjskega s seznamom del [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Marinčič, A. (2015). Anton Brcko – življenje in delo [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Mikec Korpič, K. (2010). Postmodernistične poteze v kompozicijski praksi Alda Kumarja, s poudarkom na skladbi Post Art ali Glej, piše ti Wolfgang [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Novak, K. (2006). Ustvarjalno življenje Karla Jeraja in njegova glasbena zapuščina [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ograjenšek, S. in Krstulović Z. (2012). Bibliografija del Friderika Širca – Rista Savina (1859– 1948). Muzikološki zbornik, 48(2), 269–309. Paternost Žužek, S. (2009). Biografija in komentirana bibliografija skladatelja Jakoba Ježa [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ploj, Ž. (2002). Seznam del skladatelja Marijana Lipovška [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Podlesnik, L. (2013). Življenje in delo Jožeta Osane (1919–1996) [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Pokorn, D. (1970). Bibliografski pregled kompozicij Slavka Osterca. Muzikološki zbornik, 6, 75–88. Prezelj, A. (2015). Glasbena zapuščina Slavka Mihelčiča [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Prezelj, D. (2009). Biografija in tematski katalog del Franca Rauterja [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ 34 Primc, D. (2021). Skladateljski opus Antona Nedvěda [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ratej, J. (2016). Emil Adamič – recepcija njegovega dela in ustvarjanja [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Salmič, K. (2006). Orkestralni opus Demetrija Žebreta [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Skrabl, Z. (1996). Glasbena dela. V Arhivska zapuščina Marjana Kozine (1907–1966), skladatelja, publicista in prevajalca: inventar (str. 22–49). Zgodovinski arhiv Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2., dopolnjena in prenovljena izd.). (2014). Založba ZRC, Znastvenoraziskovalni center SAZU. www.fran.si Škabar, M. (1963). Dr. Josip Ipavec: življenje in delo [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Škulj, E. (1995). Sattnerjeva glasbena bibliografija. V E. Škulj (ur.), Sattnerjev zbornik: simpozij ob 60. obletnici smrti (str. 127–141). Družina. Škulj, E. (1996). Premrlova glasbena bibliografija. V E. Škulj (ur.), Premrlov zbornik (str. 229–272). Družina. Škulj, E. (1997). Tomčeva glasbena bibliografija. V E. Škulj (ur.), Tomčev zbornik (str. 199– 215). Družina. Trilar, A. (2010). Življenje in delo Damijana Močnika [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Zager, N. (2008). Seznam del skladatelja Matije Bravničarja. V D. Koter (ur.), Matija Bravničar 1897–1977: tematska publikacija Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademija za glasbo v Ljubljani, 9 (str. 125–162). Akademija za glasbo. Zorko, V. T. (2012). Glasbeni rokopisi Ignacija Hladnika v Novem mestu [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Žbogar Markočič, M. (2018). Avgust Armin Leban – življenje in delo [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ I 6 PRILOGE 6.1. PRILOGA 1: Seznam osebnih bibliografij skladateljev, objavljenih v univerzitetnih zaključnih delih na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Belar, Leopold v: Humar, Mateja (2016), Seznam del skladatelja Leopolda Belarja (diplomsko delo). Brcko, Anton v: Marinčič, Andrej (2015), Anton Brcko – življenje in delo (diplomsko delo). Dekleva, Igor v: Gorenšek, Jasna (2014), Komorna dela za klavir štiriročno Igorja Dekleve (diplomsko delo). Hladnik, Ignacij v: Zorko, Vita Tanaja (2011), Glasbeni rokopisi Ignacija Hladnika v Novem Mestu (diplomsko delo). Ipavec, Josip v: Škabar, Mile (1963), Dr. Josip Ipavec: življenje in delo (diplomsko delo). Jeraj, Karel v: Novak, Katja (2006), Ustvarjalno življenje Karla Jeraja in njegova glasbena zapuščina (diplomsko delo). Jež Brezavšček, Brina v: Cetina, Bojana (2016), Skladateljica Brina Jež Brezavšček in analiza skladb za solo instrumente (diplomsko delo). Jež, Jakob v: Paternost Žužek, Suzana (2009), Biografija in komentirana bibliografija skladatelja Jakoba Ježa (diplomsko delo). Komel, Emil v: Gregorič, Tatjana (1986), Glasbeno delo Emila Komela (diplomsko delo). Korun-Koželjski, Fran v: Marin, Janez (2005), Oris in delo skladatelja Frana Koruna-Koželjskega s seznamom del (diplomsko delo). Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ II Kremolc, Luka v: Plešej, Hovnik Ajda (2014), Rokopisna zapuščina Luke Kremolca na Ravnah na Koroškem (diplomsko delo). Kumar, Aldo v: Mikec, Klementina (2010), Postmodernistične poteze v kompozicijski praksi Alda Kumarja (diplomsko delo). Lampret, France v: Kurtjak, Katarina (2018), Življenje in delo skladatelja Franceta Lampreta (magistrsko delo). Leban, Avgust Armin v: Žbogar, Markočič Minka (2018), Avgust Armin Leban – življenje in delo (magistrsko delo). Lipovšek, Marijan v: Ploj, Živa (2002), Seznam del skladatelja Marijana Lipovška (diplomsko delo). Lovec, Vladimir v: Hedžet, Lea (1982), Kompozicijski stavek Vladimirja Lovca (diplomsko delo). Mihelčič, Slavko v: Prezelj, Andrej (2015), Glasbena zapuščina Slavka Mihelčiča (diplomsko delo). Močnik, Damjan v: Trilar, Anja (2010), Življenje in delo Damjana Močnika (diplomsko delo). Nedvěd, Anton v: Primc, Doris (2021), Skladateljski opus Antona Nedvěda (magistrsko delo). Osana, Jože v: Podlesnik, Lidija (2013), Življenje in delo Jožeta Osane (1919–1996) (magistrsko delo). Rauter, Franc v: Prezelj, Domen (2009), Biografija in tematski katalog del Franca Rauterja (magistrsko delo). Štuhec, Igor v: Fratnik, Nataša (1995), Analiza klavirskih del Igorja Štuheca (diplomsko delo). Vodopivec, Vinko v: Kovač, Božislava (1977), Življenje in delo Vinka Vodopivca (diplomsko delo). Žebre, Demetrij v: Salmič, Karmen (2006), Orkestralni opus Demetrija Žebreta (magistrsko delo). Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ III 6.1 PRILOGA 2: Seznam osebnih bibliografij skladateljev, izdanih v tematskih zbornikih in drugi strokovni publicistiki Adamič, Emil v: Koželj, Slavko (1937), Adamičeva glasbena bibliografija (v: Emil Adamič: življenje in delo slovenskega skladatelja, str. 145–196). Adamič, Emil v: Krstulović, Zoran (2004), Seznam del skladatelja Emila Adamiča (v: Adamičev zbornik, str. 127–290). Bravničar, Matija v: Zager, Nataša (2008), Seznam del skladatelja Matije Bravničarja (v: Matija Bravničar 1897–1977: tematska publikacija Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademija za glasbo v Ljubljani 9, str. 125–162). Foerster, Anton v: Kajfež, Darja (1998), Foersterjeva glasbena bibliografija (v: Foersterjev zbornik, str. 155–180). Gerbič, Fran v: Krstulović, Zoran (1999), Seznam glasbenih del Frana Gerbiča (v: Fran Gerbič (1840– 2017): ob 100-letnici smrti, str. 313–464). Ipavec, Josip v: Bagarič, Alenka (2021), Skladbe Josipa Ipavca v Narodni in univerzitetni knjižnici. Jobst, Anton v: Križnar, Franc (1990), Bibliografski pregled kompozicij (v: Anton Jobst: 1894–1981: življenje in delo glasbenika in skladatelja, str. 115–148). Kogoj, Marij v: Krstulović, Zoran in Borut Loparnik, (1992), Bibliografija objavljenih skladb Marija Kogoja (v: Moja notranjost sem, str. 28–37). Kozina, Marjan v: Skrabl, Zorka (1996), Glasbena dela (v: Arhivska zapuščina Marjana Kozine (1907– 1966), skladatelja, publicista in prevajalca: inventari, str. 22–49). Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ IV Lipar, Peter v: Debevec, Katarina (2013), Opus skladatelja Petra Liparja v naših knjižnicah (v: Peter Lipar 1912–1980: zbornik referatov znanstvenega simpozija o Petru Liparju, ki je bil ob njegovi minuli 100. obletnici rojstva v Kranju, str. 61–66). Lipovšek, Marijan v: Bagarič, Alenka (2011), Seznam glasbenih del skladatelja Marijana Lipovška (v: Marijan Lipovšek 1910–1995: tematska publikacija Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademija za glasbo v Ljubljani 15, str. 181–218). Mirk, Vasilij v: Krstulović, Zoran (2003), Seznam del skladatelja Vasilija Mirka (v: Mirkov zbornik, str. 157–228). Osterc, Slavko v: Pokorn, Danilo (1970), Bibliografski pregled kompozicij Slavka Osterca (v: Muzikološki zbornik, 6, str. 75–88). Pahor, Karol v: Krstulović, Zoran (2005), Seznam del skladatelja Karola Pahorja (v: Pahorjev zbornik, str. 171–401). Premrl, Stanko v: Škulj, Edo (1996), Premrlova glasbena bibliografija (v: Premrlov zbornik, str. 229–272). Ramovš, Primož v: Krstulović, Zoran (1999), Seznam del skladatelja Primoža Ramovša (v: Muzikološki zbornik, 35, str. 25–86). Sattner, Hugolin v: Škulj, Edo (1995), Sattnerjeva glasbena bibliografija (v: Sattnerjev zbornik: simpozij ob 60. obletnici smrti, str. 127–141). Savin, Risto v: Cvetko, Dragotin (1949), Seznam sklad (v: Risto Savin: osebnost in delo, str. 189–194). Savin, Risto v: Ograjenšek, Suzana in Zoran Krstulović (2012), Bibliografija del Friderika Širca – Rista Savina (v: Muzikološki zbornik, 48(2), str. 269–309). Schwab, Anton v: Krstulović, Zoran (1995), Bibliografija objavljenih skladb dr. Antona Schwaba (v: Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab: za 130-letnico rojstva, str. 126–154). Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ V Škerjanc, Lucijan M. v: Kralj, Tatjana (2000), Stoletnica rojstva L. M. Škerjanca (str. 21–74). Šturm, Franc v: Bedina, Katarina (1978), Bibliografija del Franca Šturma (v: Muzikološki zbornik, 14, str. 106–114). Tomc, Matija v: Škulj, Edo (1997), Tomčeva glasbena bibliografija (v: Tomčev zbornik, str. 199–215). Ukmar, Vilko v: Krstulović, Zoran (2006), Seznam objavljenih del skladatelja Vilka Ukmarja (v: Vilko Ukmar 1905–1991: tematska publikacija Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademija za glasbo v Ljubljani, str. 131–169). 6.2 PRILOGA 3: Spletni anketni vprašalnik V1: Opredelite, prosim, svoj status. a) Univerzitetni sodelavec. b) Raziskovalec. c) Študent. d) Drugo. V2: Glasbena bibliografija je nepogrešljivo orodje v raziskovalnem/študijskem procesu. a) Se strinjam. b) Se ne strinjam. c) Ne vem. V3: Glasbena bibliografija je običajno popis skladb določenega skladatelja. Kako pogosto si pri svojih raziskavah/študiju pomagate s tem referenčnim virom? a) Pri vsaki novi raziskavi in pisanju znanstvenega članka/seminarske naloge o določenem skladatelju. b) Pri posameznih raziskavah in pisanju znanstvenega članka/seminarske naloge o določenem skladatelju. c) Glasbenih bibliografij pri svojih raziskavah in pisanju člankov/seminarskih nalog ne uporabljam. V4: Glasbena bibliografija se uporablja kot referenčni vir. Ali se zanesete na natančnost, zanesljivost njenih informacij? a) Popolnoma. b) Občasno. Lah, Š., Študija primerov glasbenih bibliografij na Slovenskem in zasnova vzorčne strukture bibliografskih podatkov na primeru samospeva Benjamina Ipavca (1829–1909). Pisna naloga za bibliotekarski izpit ______________________________________________________________________________ VI c) Se ne zanesem. d) Drugo. V5: Raziskovalno in študijsko delo je lahko učinkovitejše, če so na voljo popisi skladb posamičnega skladatelja. a) Se strinjam. b) Se ne strinjam. c) Ne vem. V6: Kako pomembne in koristne so glasbene bibliografije za vaše raziskovalno delo/seminarske naloge in priprave na izpit? a) Zelo pomembne. b) Pomembne. c) Niso pomembne. V7: Kje poiščete informacijo o obostoju določene glasbene bibliografije? a) Cobiss+. b) Listkovni katalog. c) Vprašam bibliotekarko. d) Drugo. V8: Glasbene bibliografije lahko dosledno oblike le muzikolog oziroma strokovnjak z glasbenega področja. a) Se strinjam. b) Se ne strinjam. c) Ne vem. V9: Nujno bi bilo popisati opuse vseh slovenskih skladateljev. a) Se strinjam. b) Se ne strinjam. c) Ne vem. V10: kako pogosto iščete želeno glasbeno bibliografijo slovenskih skladateljev, pa ugotovite, da popis njegovih skladb ne obstaja? a) Pogosto. b) Občasno. c) Nikoli.