POGLED PO Nebo nad Suezom se sicer še ne ve­ dri, vendar se dvigajo oblaki, iz kate­ rih hi zarohnel bog vojne- nekam stran od nas. Odrivajo in redčijo jih direktni razgovori v Varnostnem svetu OZN, na čigar zasedanju se je zbrala lepa druž­ ba zunanjih ministrov, ki žele, da se sueška kriza konec koncev vendarle re­ ši z nekim kompromisom. Čemu le ne? Zajamči naj se svobodna plovba, jam­ stvo pa naj se najde tako, da Egipt ne bo utrpel na suverenosti svojega ozem­ lja. V tem smislu učinkuje predvsem indijski predlog Krišne Menona, pod­ pirata pa ga sovjetski zunanji minister Sepilov in naš Koča Popović. Sepilov predlaga novo konvencijo, ki naj bi bila boljša od one iz 1. 1888. Sicer pa tista ni mogla biti dobra, kajti tedaj je šlo zato, da Angleši ostanejo gospodarji Sueza, pa naj konvencija določa kar­ koli že. Danes to seve ni mogoče več. Angle­ ških bajonetov pri Suezu ni več. An­ gleži se morajo s tem sprijazniti. Cim lepši obraz bodo pri tem naredili, tem manj škode bo pri njihovem mednarod­ nem ugledu. Laburist Bevan, enfant terrible angleške politike, ima kar prav. Predsednik angrleške vlade Anitony Eden, če pravi, da je Eden z dosedanjim rav­ nanjem osmešil Anglijo in da je izgubil spoštovanje celo pri lastnih pristaših. Mnogo grmenja, malo dežja! Hud obraz brez resnične moči! Čeprav Anglija še vedno vztraja pri internacionalizaciji prekopa, bo verje­ tno »tiha« diplomacija za zaprtimi vrati ublažila to nestrpnost užaljenih kolo- nialistov in delničarjev in začela se bodo resna pogajanja za kompromis, pri katerem pa najbrž ne bo šlo po na­ čelu: Volk sit in koza cela. Volk bo moral zmanjšati svoj apetit. Zapletajo pa se vse bolj zadeve z arabskimi državami okoli Izraela. Pri­ šlo je do hudih prask, pravih bojev na nož, z artilerijo in letali, na izraelsko- jordanski meji. Kdo zažiga tu vrvico pod sodom smodnika, je težko reči, ven­ dar kaže, da tisti, ki mu ni prav nič do enotnosti arabskega sveta. Arabski svet je namreč ob Suezu pokazal ne­ dvomno prizadevanje, da se ne bo pu­ stil vladati po načelu: Razdeli, potem pa vladaj! V Maroku so prebivalci Mo- gadorja in Agadirja preprečili preme­ stitev francoske garnizije, da ni mogla v Alžir; Iraška petrolejska družba ima resne težave s Sirijo in Libanonom, preko katerih teče nafta v Tripoli in Banias. Menda že sondira teren za nove naftovode preko Turčije, čeprav bi stali orjaško vsoto 160 milijard dinarjev! Iraška vlada se peča ob potuhi VB in ZDA z mislijo, da bo poslala v Jordan svoje čete, češ da je Jordan zadnji arabski položaj nasproti Izraelu. V teh iraških četah je nekaj, kar je v zvezi s sueško krizo, kajti Bagdadski pakt, čigar član je Irak, je angleško orodje za izvajanje oblasti nad arabskim pe­ trolejem in bočno zavarovanje stare imperialne poti skozi Egipt v Indijo. Cim je dolina Evfrata nezavarovana in Suez ni več angleški, je pot na vzhod angleškim zopernikom odprta. Tako uči zgodovina, učiteljica. Razveseljivo pri vsem tem pa je, da sta dve glavni, odločilni velesili, ZDA in SZ, obe za kompromis, po izjavah Sepilova in Dulesa. Zanimiva pa je pri tem Eisenhoiverjeva beseda, da ZDA ob Suezu niso vodile svoje politike, marveč, da so bile ves čas v popolnem soglasju z Veliko Britanijo in Francijo. Z Anglijo da imajo ZDA najtrdnejše prijateljske zveze, gospodarske, poli­ tične in vojaške, Francozi pa da so pri Suezu zagnali večji hrup, ker so pač v skrbeh za Alžir. Nesporazum, o kate­ rem se je govorilo na Zapadu glede nesoglasij med ZDA in obema partne­ ricama, da bo kmalu pojasnjen. Če to Eisenhowerjevo besedo prav razume­ mo, pomeni isto kot Dullesova: Obdr­ žala in uveljavila se bo linija mirne poravnave. Eisenhoiver je v isti sapi tudi izjavil, da bo do 16. oktobra od­ ločil, ali bodo ZDA Jugoslavijo še na­ dalje podpirale gospodarsko ali ne. In še nekaj beležk: V Alžiru se baje položaj za Francoze toliko izboljšuje, da bodo po 20. oktobru vsak dan po­ slali domov 2200 rezervistov. Lacoste v)ztraja pri vojaški pacifikaciji dežele, prej socialistična vlqda ne bo šla na nov alžirski statut in na pogajanja. — Angleži resno pripravljajo svojo atom­ sko oborožitev. Zdaj so v Maralingi v Avstraliji »priredili« tretjo eksplozijo atomske bombe, to pot v veliki višini iz reaktivnega letala. Oni nočejo biti atomski satelit ZDA. — Istočasno izgo- tavljajo Rusi plavajočo atomsko cen­ tralo. — Na Cipru se Angleži ne umak­ nejo, ampak menijo »prečesati« cipr­ sko deželo z najgostejšim glavnikom. Cipra so se Angleži polastili po rusko- turški vojni pred 80 leti in ga pre­ vzeli kot jamstvo, da se bodo Turki držali mirovne pogodbe. Šlo pa je za utrditev imperialne poti, ki je danes v Suezu pretrgana. Danes se poslužu­ jejo turške manjšine, da izigravajo Gr­ ke. — V Honkongu pa kažejo Angleži drugo stran medalje. Da bi kazali lo­ jalni odnos do LR Kitajske, so kuomin- tanškim beguncem sneli Cangkajškove zastave z nekaterih hiš. Klativitezi s Formoze so v protest priredili pogrom proti Evropejcem. T. O. aii jB kmečkemu človeku življenjsko zavarovanje potrebno ? Naš kmečki človek je dober in skr­ ben gospodar. Ne misli samo na danes, misli tudi na jutri, na prihodnost! Pre­ viden je! Ve, da mu ogenj, toča, voda, nesreča pri živini in podobno lahko nenadoma občutno zmanjša ali pa sploh uniči premoženje oziroma vire njegovih dohodkov. Zato išče varno kritje za ško­ do, ki mu jo na njegovem premoženju lahko napravijo ti uničujoči elementi. Najde ga v zavarovanju. Tako je rav­ nal njegov oče, morda tudi stari oče. Imovinsko zavarovanje ima pri nas že svojo tradicijo. Danes skoraj ni več slovenske kmečke hiše brez požarnega zavarovanja, pa tudi ostala »kmečka« zavarovanja si vedno bolj utirajo pot med naše ljudi. Napreden kmetovalec je premijo za imovinska zavarovanja že uvrstil med svoje redne izdatke. Odločil se je za razmeroma nizek, toda predviden izda­ tek — za premijo, ker noče, da bi ga veliki izredni izdatki ob škodi presene­ tili in upropastili. V nesreči noče biti ./dvisen cd miloščine ali podpore, noče si nakopati na glavo dolgove ali prodajati svoje stvari, da bi kril nastalo škodo. Zato si že danes zagotovi pravico do odškodnine s primernim in zadostnim zavarovanjem! Tako bolj mirno gle­ da v bodočnost. V njegovi podjetnosti ga ne zadržuje več strah pred negotovo usodo! Toda ne le poslopja, orodje, pridelki, živina — tudi življenje in delovna sila so naše premoženje in še kako dragoce­ no premoženje! Smrt in nezgoda ne­ usmiljeno uničujeta in zmanjšujeta to premoženje. Posledice so večkrat še bolj usodne kot pri elementarnih ne­ srečah — smrt mladega gosp>odarja, od­ pade ustvarjajoča delovna sila, treba je iziplačati doto, potrebna so sredstva za šolanje... Tudi na to že misli naš napredni kmečki človek! Ni samo dober gospo­ dar, ampak tudi dober mož in skrben oče! Misli na ženo, na otroke in tudi nase! Ko misli, kako bi varno poskrbel za svojo družino in išče potrebna sred­ stva, se zopet zateče k zavarovanju, k življenjskemu in nezgodnemu zavaro­ vanju. Pravijo, da je osebno zavarovanje tu­ di merilo z.a stopnjo kulture in social­ nega čuta posameznega naroda. Torej? S primernim in zadostnim življenj­ skim zavarovanjem si sedaj tudi naš kmečki človek zagotavlja sredstva za izplačilo dote, za šolanje otrok, za krit­ je prepisnih stroškov, raznih izdatkov ob smrti gospodarja, za priboljšek na stara leta. V Sloveniji je v veljavi že nad 200 tisoč življenjskih zavarovanj. Dobrih 90 odstotkov vseh življenjskih polic je v rokah socialno zavarovanih oseb, ostale pa imajo svobodni poklici, pred­ vsem kmetje in obrtniki. Na kmečke zavarovance odpade že okoli 10 tisoč življenjskih zavarovanj! To sicer ni ve­ liko, v primerjavi s številom pred voj­ no zavarovanih kmetov pa pomeni ve­ lik napredek! Toda to je šele začetek. Prav v zad­ njem letu je zanimanje kmečkega pre­ bivalstvu za življenjsko zavarovanje občutno naraslo. V rokah kmetov je vedno več vrednostnih papirjev, ki jih predstavljajo življenjske police. Naš kmet je torej že sam odgovoril na vpra_ sanje v naslovu. Življenjsko zavarova­ nje mu je potrebno! Njemu še mnogo bolj kot tistemu, ki je socialno zavaro- van^ kajti tistemu je življenjsko zava­ rovanje le koristno dopolnilo k social­ nemu zavarovanju, kmečkemu človeku pa je življenjsko in nezgodno zavaro­ vanje danes edino »socialno« zavarova­ nje! Prav zato je popolnoma razumlji­ vo, da se kmečki človek zanima za živ­ ljenjsko zavarovanje, zlasti za zavaro­ vanja z visokimi zavarovalnimi vsota­ mi! , Res je, da je kmečkega človeka težko hitro pridobiti za kaj novega. Toda, ko se prepriča, da je stvar dobra, ko­ ristna, potrebna in varna, se odloči in potem drži, še sam propagira! Naš kmečki zavarovanec je dober in reden plačnik. Premije plačuje skoraj vedno za več mesecev naprej, večkrat tudi za celo leto, kadar pač vnovči svo­ je pridelke. Tudi premijo za življenjsko zavaro­ vanje že uvršča med svoje redne in predvidene izdatke. Ta izdatek ga ne boli, kajti dobro ve, da je premija za življenjsko zavarovanje varna vloga, da bo zavarovalna vsota življenjskega za­ varovanja prav gotovo izplačana, vpra­ šanje je samo, kdaj!? Najkasneje pač tedaj, ko poteče dogovorjena zavaro­ valna doba! Tako naš kmet z zadostnim, smotrno izbranim in dobro premišljenim zava­ rovanjem varno skrbi za svojo druži­ no in zase. Sedanji rod spoznava in usvaja živ­ ljenjsko zavarovanje, naslednji rod pa bo njegove sadove že užival in zava­ rovanje cenil. Tako si življenjsko zava­ rovanje že ustvarja tradicijo tudi med slovenskim kmečkim prebivalstvom. Kdor zavaruje svoje premoženje in svoje življenje, živi bolj mirno kot ti­ sti, ki ni zavarovan. In če mu je dano, da dočaka starost, bo tudi sam v za­ dovoljstvu in spokojno užival sadove svojega načrtnega varčevanja v »zgo- vorjenem kotu« in v zavesti, da je pra­ vočasno storil svojo dolžnost do druži­ ne, do sebe in posredno tudi do skup­ nosti! Tako bodo ravnali tudi njegovi otroci! Tone Jeglič Uspešno delo krajevnih odborov v konjiški občini Pred kratkim je bil v Slovenskih Ko­ njicah širši sestanek predsednikov kra­ jevnih odborov, ki jih je na področju konjiške občine 13. Iz poročila se da sklepati, da so že skoraj povsod našli svoje mesto v našem sistemu družbene­ ga upravljanja. Njihovi uspehi so zlasti vidni na področju gospodarskih in ko­ munalnih poslov, prav tako se zanimajo za socialne, prosvetne ter ostale pro­ bleme. Pri njihovem delu so jim sicer potrebna manjša finančna sredstva, kar jim omogoča reševanje tudi večjih lo­ kalnih problemov, posebno pri ureja­ nju in popravilu cest, vzdrževanju po­ kopališč, zunanji ureditvi posameznih krajev itd. Zelo dobro je svoje delo uredil kra­ jevni odbor v Zičah. Posamezni člani odgovarjajo za določene naloge. Na red­ nih mesečnih sestankih razpravljajo o tekočih nalogah, ki jih posredujejo ljudskemu odboru preko svojega odbor­ nika. Podobno velja tudi za vas Brdo in bližnjo okolico, kjer je tamkajšnjemu krajevnemu odboru ob sodelovanju z SZDL ter ob finančni pomoči občine uspelo urediti kakih 600 m ceste, ki je bila dotlej skoraj neprevozna. Precej dela so interesenti opravili brezplač­ no, tako da je vrednost dela precej višja od 100.000 din, kolikor je za to odo­ bril ljudski odbor. Na ureditev ceste se pripravljajo tudi v Suhadolu pri Ločah, o kateri so govorili že deset­ letja. Vse pa izgleda, da bodo lahko z delom že kmalu pričeli. Slabše pa je s takim načinom dela v Gabrovljah, kjer večji del manjka le dobrega organizatorja, ki bi za to dal potrebno iniciativo. Tudi v Gračiču ni dosti bolje, čeravno je tudi pri njih potrebno in bi se dalo rešiti z dobro voljo ljudi marsikatero vprašanje. Po­ polnoma drugače pa je v sosednji Ra­ đani vasi, kjer so v zadnjih letih na­ pravili že marsikaj v korist napredka tega kraja. Precej dela čaka tudi kra­ jevni odbor v Vitanju. Eno najvažnej­ ših del je gradnja ceste iz Zreč na Vi­ tanje. Načrti za to cesto, ki bo dolga blizu 4 km, so že nekaj let gotovi, tudi predračuni so že izdelani, toda zaenkrat še ni potrebnega denarja. S to cesto bi Vitanje dobilo dosti boljšo povezavo z železniško postajo v Zrečah, kar bi mnogo skrajšalo prevoz lesa, ki ga sedaj morajo prevažati v Celje. V Zrečah pa bodo v kratkem pričeli s popravilom in navdžanjem. gramoza na cesto, ki pelje na Kunigundo. Na tem sestanku so bila zelo koristno izmenjana mnenja o dosedanjem delu, ki kljub začetnim težavam kaže določe­ ne pozitivne rezultate. L. V. Ustanovljen je Uluh ohtačilnih siroh v Celju Pred kratkim je bil na pobudo stro­ kovne komisije oblačilne stroke pri Okrajni obrtni zbornici v Celju ustano­ vni občni zbor kluba oblačilne stroke, ki se ga je med gosti udeležil tudi pod­ predsednik Obrtne zbornice F. Frajle. V uvodnem delu skupščine je pred­ sednik iniciativnega odbora krojaški mojster Maks Anderlič nanizal razloge, ki so privedli do ustanovitve kluba. V prvi vrsti gre'tu za strokovno ter kul- turno-prsovetno in politično izobraže­ vanje delavcev v oblačilnih strokah. V tem smislu so udeleženci ustanovne skupščine sprejeli tudi delovni program, ki se kaže v prvi vrsti v organizaciji prikrojevalnega tečaja, saj je ravno od dobrega prikrojevanja odvisen tudi lepo izdelan in kvaliteten izdelek. Kvaliteta pa je za nadaljnji obstoj krojaške obrti izredne, če ne odločilnfe važnosti, saj konfekcija močno konkurira krojaški obrti. V tem konkurenčnem boju pa bo imela kvaliteta odločilno vlogo. Zraven tega bo novoustanovljeni klub organi­ ziral predavanja za tiste učence, ki se pripravljajo na pomočniške izpite in nadalje strokovna predavanja za po­ močnike, ki se pripravljajo za mojster- ske izpite. V načrtu pa je tudi modna revija s sodelovanjem Kluba damskih frizerjev. Za prvega predsednika Kluba obla­ čilne stroke v Celjti je bil izvoljen Maks Anderlič. Uspela konferenca Zveze komunistov v Tovarni emajlirane posode (Nadaljevanje s 1. strani) blemom in da se teh problemov lote­ vajo z največjo voljo, da jih tudi re­ šijo. Dejstvo, da pri delu naletimo na probleme, nas ne sme plašiti. Važno je le, kako jih bomo reševali in kako jih bomo skušali odstraniti, da jih pozneje ne bomo ugotavljali. Ko ugotavljate napake glede pomanjkljive ideološke vzgoje, ki kakor pravite, zadnji dve leti ni bila sistematično organizirana, morate sprejeti tudi sklepe, da ideo­ loško vzgojo, naše najvažnejše orožje, znova oživite in izboljšate.« V nadaljevanju je tov. Pelko dejal, da je organizacija premalo storila, da bi spravila v življenje nove oblike štu­ dija. Zato bo prav, da bo temu vpra­ šanju v prihodnje posvetila več po­ zornosti in nadalje, da bo tudi pred svoje člane odločno postavila zahtevo po individualnem izobraževanju. »Na taki osnovi, kot je ta konferen­ ca,« je med drugim dejal tov. Pelko, »morate tudi v prihodnje analizirati probleme, sprejemati zaključke za nji­ hovo reševanje in tako sprejemati tudi načrte za prihodnje delo!« Ob koncu svojega govora je tov. Pelko še opozoril, da je čutiti premalo poli­ tičnega stika komunistov z ostalimi zaposlenimi v tovarni. Zato se bodo morali komunisti bolj zavedati svoje vloge in postati komunisti tudi na svo­ jih delovnih mestih, ne pa samo na sestankih! Kot poseben problem, ki ga je posve­ tovanje ZK v Tovarni emajlirane po­ sode obravnavalo, je bilo tudi stanje, težave in problemi Industrijske kovi­ narske šole. Iz poročila in razprave je bilo očitno, da se šola bori z izrednimi finančnimi težavami, kar prav gotovo negativno vpliva tudi na vzgojno delo učencev samih. V razpravi pa je bilo nadalje še poudarjeno, da tudi politične organizacije ne posvečajo dovolj po­ zornosti vzgojnemu in zlasti še poli­ tičnemu delu učencev. Zato ni naklju­ čje, da so zastopniki političnih organi­ zacij s terena najslabši člani šolskega odbora in nadalje, da politične orga­ nizacije s terena ne nudijo nobene po­ moči šoli v obliki predavanj in podobno. Kaže, da so najbolj odgovorni pri vsem tem pozabili, da bo naš bodoči kader v podjetjih takšen j kakršen bo pač pri­ šel iz strokovnih šol. Vzpodbudna odborniška seja •.. Po liniji najmanjše^ odpora, ali zakaj bi se samd »marta^ll«, če je pa takole prijetne je? ŠTIPENDIJE IN ŠTIPENDISTI Med našimi štipendisti — vi- sokošolci kot srednješolci — je v zadnjem ča&u precej nerazpo- loženja in ostre kritike grlede neenotnih štipendij, še več pa glede nerazumljivih, dolgotraj­ nih zamud, ko študentje včasih prejmejo denar tudi komaj v drugi polovici meseca. Dejsitvo je, da obstajajo razlike v vi-šini štipendije med posamez­ nimi okraji, občinami in gospo­ darskimi podjetji. Nerazumljivo je tudi, da so štipendije v pasiv­ nih krajih mnogo večje od šti­ pendij v industtrijsikih krajih. (Primer: Koper-Celje, kjer znaša razlika za srednješolske štipendi­ ste kar 3000 din v korist Kopra.) Posamezni: okraji, predvsem se­ veda gospodarska podjetja, se ne držijo po zakonu določenega mak­ simuma (za visokošolce 6000 din, za srednješolce pa do 5000 din) in gredo včasih navzgor tudi do 10.0000 din. Gospodarska podjet­ ja se v glavnem orientirajo na starejše študente, absolvente, ki vzbujajo zaupanje bodoče »izvr­ stne moči«. Toda te okolm^ti še ne oiwavičujeJQ takega veliko- dušja pri delitvi štipendij, ker razlika od zakonite višine štipen­ dij gotovo gre v breme podjetja, delavca, skupnosti. Da dobivajo naši študentje ne­ redno štipendije, je največkrat vzrok že zasitanek na občinah, saj se zlasiti v pasivnih krajih sred­ stva zelo počasi in neredno ste­ kajo. Vendar bi moralo veljati pravilo, da si morajo okraji ozi­ roma občine in gospodarsike or­ ganizacije najprej zagotoviti siiedsitva, prej ko se odločijo šti­ pendirati dijaka. Krivdo za za­ kasnele štipendije pa \>i v pri­ meru, če okraj odvede denar za­ časno, vsekakor lahko naprtili tudi vodstvom šol in dekanatom, ki štipendij bodisi ne dvignejo pravočasno, bodisi da jih takoj ne razdele. Pogosti so primeri, da študent iz kalcršnih koli objektivnih raz­ logov ni mogel položiti diplome do pogodbenega roka (manjka mu morda le še nekaj mesecev) in mu zato podjetje ali občina ustavi štipendijo. V takih prime­ rih si navadno študent poišče službo in se njegov študij na ta način le zavleče. Bolje bi bilo, da bi se v takih primerih štu­ dentje poslužili posebnega fonda za posiojUo študentom, kjer si lahko študent brezobrestno izpo­ sodi denar in ga začne vračati šele 6 mesecev po nastopu službe (nairveč 10 odstotkov svoje plače). Okrajne komisije za štipendi­ ranje bi morale biti tudi tesneje povezane z republiško komisijo, predvsem pa tudi s šolami in fa­ kultetami, kjer se šolajo njihovi štipendisiti. Prav bi bilo, da bi fakultete poleg navedbe izpitov podale okrajni komisiji tudi svo­ je mnenje o uspehih in sposob­ nostih štipendisita. Celjski okraj ima okrog 400 štipendistov, od katerih prevla­ duje prosvetna stroka (169 šti­ pendistov). Štipendirajo pa tudi občine, katerim daje okraj dota­ cije — konjiška in šoštanjska ob­ čina pa dajeta štipendije tudi ia lastnega sklada. Za letošnje leto je bilo v celjskem okraju za šti­ pendije določeno preko 17 mili­ jonov din. Višina štipendij je pri vseh celjskih štipendirancih v .skladu z zakonom. Okrajna ko­ misija, ki ji predseduje tovariš Slavko Verdel, dela nadvse vest­ no in ni posebnih pritožb. Pač pa so primeri, da tudi celjski šti­ pendisti nt dobijo pravočasno štipendij, kjlub dejstvu, da gre denar pravočasno iz Celja.