Ob prebiranju dnevnega časopisja
Pred kratkim sem v Ljubljanskem dnevniku prebral vest o neuspelem referendumu in o prekinitvi dela v dveh večjih slo-venskih delovnih organizadjah. V obeh primerih je bil kamen spotike pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Čeprav ne poz-nam vsebine spornih aktov, me je že sama novica pritegnila in mi dala snov za razmisljanje. Zastavil sem si vprašanie: Zakajse delavci v teh delovnih organizadjah niso strinjali z vsebino imenovanih aktov?
Po kratkem pomisleku sem prišel do zaključka, da ver-jetno vsebina ni ustrezala de-lavcem, oziroma bolje reče-no, v novem pravilniku de-lavci niso našli tistega, kar so od njega pričakovali. Nisem dalje razmišljal v smeri, da bi ugotavljal pričakovanja de-lavcev, ker mislim, da so bile njihove želje z intencijami zakona o združenem delu. Zastavil sem si raje vprašanje, katere napake bi lahko pov-zročile takšno situacijo. Isto-časno sem že pomislil na — neodgovornost. Prepričan sem, da je neodgovornost lahko neposredni vzrok za takšne neuspehe. Ker pa je neodgovornost širok pojem, terja seveda dodatno obra-zložitev. Menim, da je bila neodgovornost lahko že v tem, da je sestavljavcem pra-vilnikov zmanjkalo časa. Ob pisanju pravilnikov pomanj-kanje časa sicer ne bi bilo niti pereče in obsodbe vredno, če ne bi to povezoval z dejstvom, da so mnogi čakali z izdelavo pravilnikov do zadnjega, ker so pač upali, da bo zakonoda-jalec podaljšal predvideni rok. Ker pa se to ni zgodilo. je vsem takim zagodlo in posle-dice tega so vidne v pravilni-kih in to kot nedodelanost oziroma zgolj kot načelna vsebina. Takšni pravilniki so seveda že naprej obsojeni na neuspeh.
Oh pomanjkanju časa pa trpi tudi informiranost. In prav pravilnik o dclitvi useb-nih dohodkov je tesno pove-zan i informiranostjo. ozi-roma bolje rečeno, ob tem pravilniku je nujnu široka, preperljiva razprava. Mislim, da se ne motim, če trdim, da je prav ta pravilnik med delavci najbolj bran. Zato je logično, da delavci terjajo od sestav-Ijavcev najrazličnejša tolma-čenja in pri tem ne upoštevajo težav zaradi pomanjkanja časa.
Neodgovornost sestavljavcev pa povezujem tudi z vsebino pra-vilnikov. V mnogih pravilnikih so tako »učne formule«, da so ra-zumljive le tistim, ki res obvla-dajo visokošolsko matematiko. ln teh, kot vem, je v delovnih or-ganizacijah izredno malo, med-tem ko skoraj ni tozda, ki v njem ne bi bilo nekvalificiranih ,in polkvalificiranih delavcev.
Drugi rovaš na vsebino pa je povezan s prepisovanjem. Znano je, da je delitev po delu proces, o katerem razmišljajo najrazlič-nejši na vseh delih zemeljske oble. Zato niti ni nič čudnega, če so nekateri ob tej priliki prebr-skali in preštudirali celo zaklad-nico tovrstne literature in se ob opevanih prednostih odločili, za
eno izmed »tujih«, že prever jenih metod. Toda zavedati se mora-mo, da je takšna odločitev ri-skantna. Nobene težave ni takšno »tujko« zlahkotoadaptirati vob-stoječi sistem delitve osebnih do-hodkov. Plaz težav pa se sproži, če je izposojena metoda nekaj povsem novega. To običajno de-lavci zavrnejo. in sicer ne zaradi nerazumevanja, ampak zato, ker je delo v tesni povezavi s tradici-jo.
Med neuspehe pri sprejemanju tovrstnih aktov sodi tudi nasled-nje dejstvo. Če pomislimo, kdo vse je pisal te pravilnike, lahko hitro ugotovimo, da so se med av-torji našli pravniki, ekonomisti, tehnologi, planerji. šefi kadrov-skih in splošnih sektorjev, raču-novodje itd. Vsi imenovani soza-stopniki nam dobro znanih stro-kovnih služb, katerih področje dela je močno poudarjeno v vsaki sistemizaciji. Zato je bila ta na-loga za vse naštete dodatno delo in to — mislim — je bil glavni vzrok za neuspeh ob sprejemanju tovrstnih pravilnikov. Prepričan sem. da ]¦? delitev po delu stu-diozno, kontinuirano delo, ki terja celega človeka ali celo cel krog ljudi, katerim je to osnovna dolgoročno zaupana naloga.
Navedene slabosti iz tega ra-zmišljanja morda nimajo nič skupnega s člankom iz Dnevnika, vendar so bile te slabosti prisotne pri nedavnem sprejemanju pra-vilnikov o delitvi osebnih dohod-kov. Hkrati se zavedam, da so za tovrstne neuspehe možni tudi drugi vzroki, vendar vsaj takšno razmišljanje služi. da vsaj nave-denih napak ne bodo ponavljali. STANE KOLAR