Poštnma ptaCart« v gofovTnT
CsnaT Din
Leto I. (VIII.), štev. 115
Maribor, torek, 20. septembra 1927
»
JUTRA
«
Uhaja ra2un nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Ra£un pri poštnsm ček. »v. v Ljubljani št 11.409 •*•}« meeečee, prejemen v upravi ali po poiti 10 Din, doetaviien aa do«n pa 12 D*a
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ceata št 13
Oglasi po larrf«
Oglase sprejema tedi oglasni oddelek . J vira" v Lfutrijusi, Praiamova atlet H. 4
Združitev demokradie in slovenska demokracija
Nu ni razlogi za koncentracijo demokratskih skupin
M a r i b o r, 20. septembra.
Problem bloka demokracije je danes najaktualnejši problem našega Političnega življenja, vsekakor aktualnejši nego Koroščev vstop v vlado S- Vukičeviča. O bloku demokracije, celo o fuziji vseh demokratskih sku-Phi Jugoslavije se razpravlja danes ne le v vseh tuzemskih časopisih, am-celo v inozemskih. Najodličnejši voditelji demokracije se izjavljajo za hotrebo združitve v katerikoli obliki v svrho obrambe svobode in parlamentarizma.
Povdarja se, da so razlogi za svoje časni razcep velike Demokratske stranke danes že davno odpadli, fgodovina bo sodila, katera skupina bila povodom razcepa v pravu. Danes je prišel čas, ko je treba združiti vse moči v borbi proti reakciji. nasilju in korupciji. Ujedinjenje °beh demokratskih skupin je danes načelne narave in ne pride pri tem vprašanju v poštev trenutna politična situacija. Izvršiti se mora v eni ali drugi obliki brez ozira na to. ali Pojde ujedinjena demokracija v vlado ah ostane v opoziciji.
udi ni bistveno vprašanje, ali naj ie a n ,^e£inienje izvrši v obliki fuzi-d n mn rr^ .l Zajednice. Za eno in za r>hčHtimnVr«^° gotovi razlogi. Vsi pa ali oni obl?ki°' da do nicdinjenja v tej
a,i§iovt„tmsnr-.. , -
y Samostmi do^t^stonkf^ že skozi leta sem	«	to’da
d fronta dcmokracije; na’eni r , doma v Sloveniji z združitvijo Vseli naprednih elementov, na drugi strani v celotni državi s spojitvijo obeh demokratskih kril. Ne iz občutka strahu ali neborbcnosti (vsaj smo slovenski samostalni demokrati te-
voul za,dniih treh ,ct Pri vsakokratnih volitvah stalno napredovali), ampak
iz občutka splošnih državnih in narodnih potreb, ki kategorično zahtevajo čim najmočnejše politične formacije. Iz tega razloga se je slovenska demokracija tudi v sedanjem zgodovinsko važnem in odločilnem trenutku z vso odločnostjo zavzela za ujedinjenje demokratskih skupin. Slovenska demokracija prehaja hladnokrvno preko obrekovanja in natolcevanja nasprotnega časopisja, ki hoče videti v naši borbi za združitev demokracije slabost in govori o likvidaciji SDS. Ime nam je postranska stvar, ideja pa, ki jo zastopa SDS, bo živela naprej. To so dokazale predvsem letošnje volitve, pri katerih si je slovenska SDS priborila v najtežji borbi stoodstotno povišanje mandatov.
Politični razvoj bo sam od sebe prinesel tudi nadaljne dogodke. Kakor je Svetozar P r i b i č e v i č pravilno povdaril, danes ni več razlogov proti sodelovanju z Radičem, ker mu je hrvaški narod dal zaupanje na temelju programa, ki ga zastopata tudi obe demokratski grupi: narodnega in državnega edinstva, Vidovdanske ustave ter monarhizma.
Slovenska demokracija se temu sta lišču pridružuje vkljub vsem težkim bojem, ki jih je imela z radičevščino v Sloveniji, ter izreka samo željo, da ostane Radič dosleden svojemu sedanjemu programu. Slovenska demokracija želi, naj bi g. Radič iz svojega težkega poraza v našem volilnem okrožju izvajal nujno potrebne posledice ter naj bi podprl borbo slovenske demokracije proti klerikalizmu in naj bi ji ne padal več v hrbet kakor doslej.
Na vseh teh predpostavkah je možno tesno sodelovanje demokratskih skupin celotne države, so možne koalicije, bloki in celo fuzije.
VukiievMevf orvi ©©Izkusi sa
ses'aw© vlad©
'Ovenskl Il.udski stranki ponuden en mandat, demokratom eden in tri državna podta niška mesta
. BEOGRAD, 20. septembra. Pogajala ministrskega predsednika Vukičevi-
nov Y-Sta-V° '10VC vIade s0 zadela na j^ ^očo. Slovenska ljudska stranka
enimmreč noče zadovoljiti s ponujenim vedbotTpoldad<>m zahteva striktno jz_ predsednfiiskeKa S1>0razuma. Ministrski svojo pol, Vukičevic je vrh tega spojil Slov. ljutUu ■0 7‘ zahteVo- da poslanci kanja parial!,tranko 0 Priliki konstitu-radikalnd	k?a Vstopii° v
obstojala preri’ kjcr bl "''T* naloRa svojo pozicijo?"1 V '7’ da bi oja5i,‘
Demokratskih'	.
Zastopniku v | 0/a)Win,<?1 oz: lenemu Rfrn I tv.i • , ai*citl, zunanjemu m ni-&/J- Marink«*,,, j„ pom«lil V„ki. Jj.4 58 .	in'tri	sla	dr2av.
11111 Podtajnikov.
»2}rS'lh ?'°V- '"tfske stranko je
Pred'11° -i n0V°iM s1a*'šee ministrskega
io sedmka veliko.nev0ij0. kor smntra-*Postopanje kot kr«ltev na Rledu <l0K0V?,r?> Delegacija SLS v m v tem slučaju tudi ni vezana
na dogovor, da ustvari po 5. oktobru z radikali Radikalno Zajednico ali da se z radikali celo fuzijonira.
Zunanji minister dir. Marinkovič je spopočil Vukičeviča na njegovo ponudbo, da nima pooblastila, da bi v tako važnih stvarih osebno odločal. Vukičc-vičeva ponudba bo predložena parlamentarnemu klubu Demokratske Zajed-nice na seji 3. oktobra. Do tedaj torej ni pričakovati nobenih iz pr omemb v političnem položnim in do tedaj bo najbrže tudi odgoden vstop SLS v vlado.
Nevarna otroška eoidenria v Evrooi
BERLIN, 20. sept. V Leipzigu je zbolelo že 73 otrok za hrbtenično paralizo, ki so razširja žo epidemično. 12 otrok Je že podleglo bolezni. V neki rodbini so umrli vsi otroci. Tudi v Berlinu so za to boleznim zboleli že 4 otroci.
Mariborska gimnazija ogrožena
62 dijakov petega razreda v kritičnem položaju — Brez-glavost v naši prosvetni politiki
Sedanji minister prosvete, dr- Ninko Perič, je podal beograjskim novinarjem že v soboto izjavo o ukinjenju več srednjih šol v. naši državi. Po njegovi izjavi se zmaniša skupno število popolnih srednjih šol na 80, nepopolne višie srednje šole, ki jih je bilo 29, pa se pretvorijo v nižje srednje šole.
Zmanjšanje prevelikega števila srednjih šol v naši državi je bilo nedvomno v interesu proračuna in varčevanja, posebno pa še radi tega, ker je bilo na strankarske intervencije po raznih manj ših mestih ustanovljenih vse polno srednjih šol, ki siploh nimaio podlage za življenje. Do tu bi bilo torel vse v redu-Toda, kakor vse kaže, pa ministrstvo prosvete ni ničesar ukrenilo, da bi ukinilo ravno te zavode, temveč je zmanjšalo oziroma znižalo mnoge stare in re-nomirane srednje šole.
Med te spada tudi skrčenje stare, v slovenski kulturni zgodovini tako častitljive mariborske gimnazije na 4 spodnje razrede. Šolske oblasti so že prejele tudi brzojavno naročilo, da zaključijo s 30- septembrom pouk v 5. razredu in napotijo dijake na naibližii sličen zavod. Ogrožena je torej resno ena nagih najstarejših in nedvomno tudi najboljših gimnazij v- državi.
Tragično je, da se to dogaja samo letos, ko šteie 5. razred nič manj kot 62 dijakov in bi moral torej imeti še spo-rednico. Sedaj naj gredo kar naenkrat vsi na najbližji podoben, to je humanističen zavod. Tak zavod ie edino še v Ljubljani, kjer pa bi morali napraviti
samo za mariborske dijake takoj d v« paralelki.
Razburjenje, ki se je lotilo učencev, učiteljev, in starišev radi brezglavega ukrepa prosvetne oblasti, je seveda razumljivo. S tari5i so preskrbeli svojim otrokom že stanovanja, hrano, plačali vse potrebne pristojbine, pričel se je tudi že pouk — sedaj pa pride nepričakovano ukinjen,je 5- razreda. Po težkih gmotnih izdatkih čakaio sedaj stariše in učence nove težke skrbi.
Mariborska humanistična gimnazija je bila že desetletja ponos mesta in mariborske oblasti. Zato upravičeno dvomimo, da bi občina dopustila, da se ukine ta zavod. Zgradila je najlepše šolske stavbe, meščansko šolo v Cankarjevi u-lici, postavila in vzdrževala realko tudi takrat, ko se druga pogodbena stranka, to je država, ni držala svoiih obveznosti; dala je dalje deželi in pozneje državi prostore jn potrebščine za žensko učiteljišče. Gotovo je torej, da bo znala ohraniti sedaj tudi svojo gimnazijo.
Sicer pa .io ukinjenje višje gimnazijo zopet en člen v verigi žalostnih pojavov, da v naši državi ne moremo priti do mirnega kulturnega in šolskega dela. Realka še ritna enotnega učnega načrta in vsak hip preurejajo učiteljišča; le na gimnaziji se ie lahko v miru in brez, pretresljajev poučevalo po starem učnem načrtu, le gimnazija je lahko brez skrbi uporabljala svoje bogate zbirke iz prejšnjih časov.
In sedaj naj se ob vsakem državnem proračunu prične majati še ta zavod?
Aliehin tolče Capablanco
Capablanca izgubil prvo partijo.
V Buenos Airesu v Argentiniii se je pričel v petek, kakor smo že poročali, °b veliki napetosti šahovskega sveta, match za svetovno šahovsko prvenstvo med dosedanjim prvakom Capablanco in mladim, ženiJalmm ruskim kombjnator-jem Aljehinom- Zmagovalec postane, kdor dobi 6 partij, pri čemur se remiji ne štejejo.
Senzacija prvega kola je bil poraz Capablance v prvi partiji, ki so je pričela v petek. Capablanca je bil beli in je pričel francosko obrambo in Maro-czyjevo varijanto. Partija ie bila v bolj ši poziciji za Aljehina prekinjena in se je nadaljevala v soboto. Aljehin je končno po 43. potezi zmagal in zadel s tem dosedanjemu svetovnemu prvaku Capablanci občuten udarec.
Druga partija se je igrala včeraj popoldne, vendar pa njen izid še ni znan.
STRAH PRED NOVIM PREVRATOM NA GRŠKEM.
ATENE, 20. sept. Včeraj popoldne se ie vršila sc.ia ministrskega sveta, na katero sta bila povabljena tudi guverner in komandant mesta. Kakor sc zatrjuje, so boji vlada nove zarote vojaških krogov.
POVODENJ V MEHIKI.
MEHIKA, 20. sept. Vsled silnih nalivov v zadnjdi dneh so mnoge rev- prestopale bregove- Cola vrsta vasi in manjših mest de pod vodo. Nad 25.000 ljudi (je brez streha
Vulkan na oceanu
Otok Bogoslov v ognju.
Vulkanski otok Bogoslov, ki je bil odkrit 1. 1796 in je nekaj let kasneje zopet izginil v morju ter se zopet pojavil v prvi četrtini 19. stoletja, je po poročilih iz Aliaske podoben sedaj ogromnemu ognjenemu stebru.
Kapitan nekega parnika, ki se je prt* bližal otoku na tri milje, poroča, da je vsa površina otoka zavita v oblake pare in dima in da švigajo neprestano proti zraku visoki ognieni jeziki- Ne števil ni galebi, pingvini in druge morske ptnce, ki jim je služil dosedaj otok kot zatočišče, plavajo in letajo prestrašeno krog otoka- Na daleč se čuti močan vonj žvepla, ponoči pa je nebo nad otokom krvavo rdeče. Bogoslov je vulkanski otok na skrajnem severu in leži v Beringovem' morju med Ameriko in Azijo-
TURISTOVSKI KONGRES V BEOGRADU.
BEOGRAD, 20- sept. Jutri bo otvor-
ien tu mednarodni kongres turistovskih organizacij, katerega se udeleže delegati iz vseh držav kontinenta. Delegati Belgije in Švice so že prispeli v Beograd.
Radi kart v smrt.
V Miškolou se je ustrelil sinoči 3t. Emerik Kraus, major in šef oddelka obmejne carinske straže, ker je prejšnjo noč zaigral na karte nad 60-000 pengov državnega denarja. Zapustil je žono »n 6 nepreskrbljenih otrok. Policija je aretirala vse soigralce, ki so nesrečneža popolnoma obrali. —-
Sklicujemo za
sredo, 21. septembra 1927 ob 20. uri v dvorano Narodnega
doma y Mariboru
protestni zbor
proti ukinitvi mariborske gimnazije.
Na zboru poroča narodni poslanec
dr. Ljudevit Pivko.
Mariborčani, ne pustimo si uničiti svojega starega kulturnega zavoda! Vsi na zbor!	Oblastni	odbor	SDS.
V dvorani pravice
Posebne molitvice za posebne prilike — Z vilami po hrbtu
Mariborski	in
Maribor, 20 septembra.
Nad vse pisano je cvetje z vrtov žaljenja časti med našim narodom, četudi spada slovenski človek med najmiroljubnejša in najmanj blebetava bitja našega nesrečnega planeta. In če se pojavi pred sodnikom kak izreden cksemplar, ki psuje in zmerja svojega bližnjega, kakor bi hotel doseči nov rekord, bo sko-ro gotovo šlo za otroka božjega, v katerem so pretaka več druge nego slovenske krvi. Te vrste možak je posestnik in čevliarski mojster Franci iz Prekmurja. Pred sodnikom govori sicer prav lepo slovenski, toda še rajši jo zavije nemški, najbolj pa bi mu menda šlo od srca, če bi se mogel stresti madžarski.
Zakonca'Franc in Terezija sta soseda obdolženega čevljarskega in besednega mojstra in si že dve leti nista, z njim dobra. Vse dosedanje izbruhe njegovega grdega jezika sta potrpežljivo prenašala
v upanju, da se Franci naveliča zmerjati in pa ker spadata med one,*ki nimajo radi opraviti s sodiščem- Toda dobrota je sirota! Franci je divjal in zmerjal dalje, mesto da bi se držal kmetijskega dela in svojega kopitarstva. Oni dan pa ie dosegel rekord. Da bi psovke boli držale, si je izbral Gospodov dan in obsul toži tel ja Franca in Terezijo, ko sta šla s sinčkoma k službi božji, kar na cesti s temile in takimi izrazi:
»Frdamanii ravbari ste, fižol mi kradete! Oči vam bom izkopal, roke naj se vam posušijo, koča naj vam pogori, svinje vam morajo pocukati, toča vam mora pobiti! Eht-ravbarii ste! Gromska strela vas mora udariti! Ponoči kradejo, po dnevi pa leži.io!...«
Sodnik prečita obtožnico in pristavi: »Vi imate torej cele posebno molitvice za takele prilike, kaj?«
Franci se vzravna, dvigne učeno svojo glavo s črno frizuro in govori: »Prosim visoka sodnija, če žiher govorim, da povem, kako sem res takrat govoril. — »Ziher, žiher, le govorite!« — »Prosim, visoka sodnija, to gre že vsa leta, kar se le voiska »dol nehala«. Vsako leto mi kaj zmanjka- Res sem »šteifal«, toda one, ki so mi res kradli. Nisem mislil teh le!«
Vsa familija Terezije in Franca in pa še neka druga nezainteresirana priča so izjavili pod prisego, da ni bilo v kritičnem času daleč na okoli nobenega drugega človeka, tako da je bilo jasno razumeti, da gredo žaljivke na adreso to-žiteljev.	'
Sodnik poskuša s poravnavo, v katero privolita tožitelja. Obdolženec pa noče o tem ničesar čuti, četudi ga nagovarja sam zagovornik. Zakrknjeni Franci se no da ganiti, niti na pripombo, da ga čaka prav gotovo stroga zaporna kazen. Vse prigovarjanje je zaman. Sodnik maje z glavo, Franclovi zagovornik se glasno čudi nespametni trmi svojega kliienta, zastopnik tožiteljev se zadovoljen muza... Vsi trije pa so si na jasnem, da takega čudaka še niso dueli pred sabo.
Sodnik mora opraviti še zadnje formalnosti. »Kdaj ste rojeni?« — Franci •pove rojstno leto. »Mesec in dan?«, vpraša sodnik. — »A, tisto ni tak ge-nau!«, se' odreže vase zaljubljeni obdolženec. Sodnik jih je že preveč slišal ta dan iz Branetovih ust, da bi ga bil spravil ta sijajen odgovor iz ravnotežja...
Sodba se je glasdla na pet dni zapora S postom in trdim ležiščem radi grdega žaljenja časti.
pravljene koleke... Takšne marke pa so bile vredne le še za kakega filatelista, za urad so že zdavnaj neveljavne. Smola na smolo! Franci je moral iti po nove koleke in se je pritožil proti temu, da ie bal sploh spoznan za krivega in pa da ie pet dni ričeta zanj kljub morebitni krivdi prehuda kazen...
*
»Trikrat sem že razpisal radi vas razpravo, pa vas od nikoder ni b’!o,« pozdravi sodnik viničarja Ivana. »Pošta je vabilo vsakokrat vrnila, češ da ste nepoznan, orožniki pa pravijo, da ste dobro znan«. — »Ne vem, kako je to mogoče,« pravi obdolženec, »orožniki so bili trikrat pri meni in so me vedno našli doma«. — »Kako pa, da vas poštar ne naide?« — »Sam ne vem, ko mi pa vsa druga pisma redno prinaša...« — »Ali sta morebiti tako dobra prijatelja?« — »Res ne vem,« odvrne Ivan.
Ko si ie neki šolarček lepega poletnega dne pral noge v bistrem studencu vi-ničarije, je prišel mimo Ivan in ga pretepel ter mu vzel šolsko torbico. Kmalu je pritekla soseda, teta dečkova in zahtevala od razburjenega Ivana, nai vrne malemu torbico. Ivan pa je potegnil samokres, ji ga naperil in surovo nahrulil ženo: »Ako se ne odstraniš, te ustrelim!« Teta se res ni udala tej razboinišk"-grožnji in je še naprej zahtevala dečkovo torbico. Ivanu ie bilo to dovolj-Ker je bil njegov, samokres, ki ga je sicer nosil brez dovoljenja, že bolj primeren za kak kriminalistični kabinet (kaiti samo staro ničvredno muzejsko šaro imajo v »nemakreditski« dobi naše kriminalistične zbirke) kakor pa za Streharje, je skočil nadobudni Ivan po železne vile in neusmiljeno nabnnkal skrbno teto, ki se je postavila za sv ojega malega nečaka.
Ker Ivana še nimaio zabeleženega v kazenskih registrih, se bo moral le za štiri dni poslovil od žene in deteta in za železno ograjo ietnišaice delati pokoro za svoje divjanje.
Novosti iz Apaške kotline
S Puško ponesrečil. — Strel v hrbet s samokresom.
Sedemdesetletni posestnik Alojzij Edelsbruner v Žibercih je dal pred kratkim l2Ietnemu Štefanu Gaislerju kot plačilo za njegovo pomoč pri delu staro voiaško puško sistema Wendl. Puška je bila nabasana, kar pa je postalo za dečka usodepolno. Za vsako ceno je hotel dobiti ven naboje. Ker ni šlo drugače, si je napravil koničast žebelj in hotel ž njim izpraznit; puško. Ko je udaril po naboju, je ta takoj eksplodiral in je dobil deček pri tem težke telesne poškodbe na čelu, na desni roki pa mu je odtrgalo dva prsta. Orožniki so potem puško zaplenili in javili slučaj sodniji.
•
Pri nekem posestniku v Drobtincih so dne 13. t. m. lupili koruzo. Po delu je prišlo med fanti do prepira, med katerim je Karel Tretjek, posestnikov sin iz Koniišča, nenadoma potegnil iz žepa samokres in ustrelil Alojzija Fuchsa iz Drobtincev v hrbet ter ga težko ranil. Poklicali so takoj zdravnika iz Apač, na čegar odredbo so Fuchsa prepeljali v bolnico v Radgono, kjer so ga operirali in mu odstranili Izstrelek iz hrbtenice. Orožniki iz Apač so dogodek natančno preiskali in se bo moral Tretjek zagovarjati radi težke telesne poškodbe in prepovedanega nošenja orožla še pred
Mariborčani!
Na podlagi famoznega finančnega zakona, ki ga je sklenila bivša radikalno-klerikalna skupščinska večina, nam hoče sedanja vlada uničiti našo staro gimnazijo. Pozivamo vse, ki jim je na tem, da ostane ta važni mariborski kulturni zavod še vnaprej neokrnjen, da se udeleže, protestnega zborovanja, ki ga sklicuje oblastni odbor SDS za sredo, 21. tm. ob 20. (8.) uri v dvorano Narodnega doma,
Kaj je z občinskimi volitvami v Mariboru?
Funkcijska doba sedanjega mariborskega občinskega sveta, ki je bil izvoljen pred tremi leti, poteče že ta mesec, vendar še sedaj ni ničesar slišati, da bi bile kmalu razpisane nove občinske volitve. Klerikalci, ki so sedaj gospodarji v občini, stoje menda na stališču, da poteče funkcijska doba sedanjega občinskega sveta šele z dnem, ko je bil potrjen župan. Vsekakor pa se njim čisto nič ne mudi z volitvami. Zakaj, vedo oni prav dobro in pokazal je jasno tudi rezultat skupščinskih volitev. Njihove na-de, da bi še dalje gospodarili neomejeno na magistratu, so splahnele. Po novem občinskem volilnem redu, ki uvaja čisti proporc, je namreč izključeno, da bi klerikalci skupno z Nemci in radikali dobili večino v bodočem občinskem svetu in odtod izvira tudi ves njihov molk in njihovo obotavljanje. —
Barometer se niža.
Po prijetni nedelii in toplem pondelj-ku se je vreme zopet nagnalo k deževni jesenski perijodi. Z vlažnimi oblaki z juga se je zagrnilo obzorje in težka atmosfera je obdala okolico. Barometer se niža in tudii termometer beleži rahle vplive polagoma bližajoče se zime, ki nas bo po dosedanjih vremenskih znakih in napovedbah bolj zgodaj obiskala kot običajno. Prvi sneg je zapadel pred dnevi na Pohorju, september je znatno hladnejši kot sicer in tudi v severnejših krajih je toplota žnatno popustila, kar o-beta zgodnjo in mrzlo zimo. Vremenskimi izpremembam na kontinentu je pripisati tudi vpliv v našem mestu, ki pa je po ugodni legi zavarovano pred hitrimi ekstremnimi izpremembami in presenečenji, tako da lahko mirno čakamo na resnejši in občutnejši vpliv odmikanja našega toplotnega rezervoarja — solnca.
Jesenski poučni tečaji
se bodo vršili od 3. do 6. oktobra pri državnih trtnih in sadnih drevesnicah v:: 1. Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru in 2- Kapeli, p. Slatina Radenci. Delovni program za tečaje je ta-le: a) pripravljanje in čiščenje posode za trgatev;
b) merjenje sladkorja in kisline v moštu;
c) o ^ trgatvi, pecljanju in maščenju grozdja; č) o zboljšanju vinskega mošta v slabih vinskih letinah v mejah zakona; d) o pogojih pravilnega vrenja; e) o napravi belega in črnega vana, o uporabi žveplovega dvokisa ob pripravljanju vina, uporaba motabisulfita in dr.; f) o pretakanju, umetnem čiščenju in filtriranju, (procejanju) vina; g) o pogojih, ki jih morata izpolnjevati kurilnica in dobra klet; h) o važnejših boleznih vina; cikavost, vinski kamni, vlač liivost, zavrelica in dr., ni i h odvračanje in zdravljenje; 1) konzerviranje svežega grozdja in sadja; j) sušenje sadia in grozdja; konzerviranje sadja in zelenjave s steriliziran jem kakor tudi konzerviranje mošta (vino brez alkohola); 1) ravnanje s kletnimi pripravami in njih pravilno čuvanie in m) o kuhanju žganja in tropin. Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10 Din- kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrado, obstoječo vi orodju. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kmetskim in viničarskim mladeničem, pa tudi drugim, ki se hočejo udeležiti tečajev na lastne stroške. Kdor se želi katerega navedenih tečajev udeležiti, se mora čimprej, najpozneje pa do 28. septembra ustmeno ali pismeno prijaviti pri upravniku drevesnice, kjer želj tečaj obiskovati.
Prazna stanovanja
Stanovanjsko sodišče v Mariboru raz v. pisuie odda jo sledečih praznih stanovanj: 1. Meljska cesta 42 na dvorišču, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Josip Kopič. 2. Vetrinjska ulica 12 na dvorišču, 1 soba a premakljivim štedilnikom od stranke Ferdo Krebs. 3. Koroška cesta 62 I-, 3 sobe, kuhinja in pritikline od hišne posestnice Vekoslave Kocbek. 4. Radvanje, Zg. Radvanjska cesta št. 68, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Narat. 5. Prešernova ulica 34, pritličje, 3 sobe, kuhinjo m pritikline od stranke Mariie Kaučič. 6- Židovska ulica št. 12, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Medved. 7. Tržaška cesta 53, pritličje, 3 sobe, kuhinje in pritikline od stranke Anton Razinger, g. Pobrežje, Zrkovska cesta št. 72, 1 soba, kuhinia in pritikline od stranke Ivan Kac. 9. Slovi. Bistrica št. 110 I, 1 soba s štedilnikom od hišne posestnice Roze Wesiag. 11. Pekel pri Poljčanah, št. 44, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Franjo Ha-bor. 12. Cankarjeva ulica št. 26 I., 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Julij Zellner. —- Prošnje za dodelitev teh stanovanj je vložiti najkasneje do četrtka, 22. t. m. dopoldne.
Z borze dela.
Mariborska borza dela išče nujno strojnika - delovodjo, ki se razume na vsa dela pri parnih strojih, elektromotorjih in lokomotivah. Biti mora popolnoma samostojna moč. Za Maribor se išče 6—7 zidarjev, ki še naj čimprej javijo pri tukajšrtji Borzi dela- —
Vodstva šol
opozarjamo, da je uprava Ljubljanskega velesejma dovolila za poset Pokrajinske razstave od 17.—26. t. m. za mladino znižano vstopnino po Din 3, ako jo obiščejo v skupinah pod vodstvom svojega učiteljstva- Ker ie ogled te razstave velikega vzgojnega pomena za našo mladino, bo obisk za vsakega poedinca zelo koristen. —
Krvav pokolj Seljakov pri Subotiči-
Subotiška policija je bila v nedeljo obveščena, da je prišlo pri Blaškem Žid-jarevu, dva kilometra od madžarske meie, do krvavega pokolja med tamkajšnjimi seljaki, pri katerem je sodelovalo okoli 50 kmetov. Odhitela ie zato takoj na kraj pokolia, kjer se ji je nudil strašen prizor. Ob cesti je našla najprej v mlaki krvi 28letnega posestniškega sina Rogiča, ki je imel z lopato razbito glavo, tako da so izstopili možgani. Malo dalje ie ležal 40letai kmet Szabo, preboden z vilami in poln težkih notranjih poškodb, ki jih je dobil z udarci motike- 50 korakov: naprej je ležalo v krvi truplo kmeta Reščika. na levi roki je bila presekana glavna žila in ie nesrečnež umrl vsled izkrvavitve. Vrh tega so ležali v bližini še trije ranjenci, katerih imena pa niso bila znana. Policija je pri zaslišanju aretirancev ugotovila, da je nastal krvavi pokoli samo radi političnih prepirov: ena skupina Seljakov se Je prištevala k vladinovcem, druga pa k pašičevcem- Policija je aretirala dosedaj 30 seljakov, ranienci pa so bili prepeljani v bolnico v SubotiCo.
SMRTNA NESREČA RAT1BORSKEGA ŽUPANA.
Tragični smrti svetovne plesalke Iza-dore Duncan, ki >o jo pred nekaj dnevi zadavil lastni šal med avtomobilsko vožnjo, se je pridružil podoben smrtni slučai v Ratiboru, mestu krasnega slovanskega imena in slovanske preteklosti v — nemški Šleziii. Predvčerajšnjim se je vozil mestni župan EHend z večjo družbo v avtomobilu na sprehod. Šofiral ie sam. Med vožnjo mu jo priletela v cko mušica. EUend je zamahnil z roko te pri tem zgubil oblast nad vozilom. V trenutku se je avto prevrnil ob cesti. Vsi potniki so bili le malenkostno poškodovani. Župana pa je zadela fagična smrt. Okoli vrata je namreč nosil dolgo verižico z uro, ki se mu je med nesrečo zadrgnila po naključju tako silno okrog vratu, da ga je zadavila, predno je do-šla pomoč.
»Prosim, jaz rekuriram,« sili obdolženec m sodnika in mu ponuja ie pri- sodiščem,
Iz ameriškega poslovnega
sveta
šola za trgovske zastopnike — Halo, — 90 točk! — Velik
dobiček in lepe geste
Splošno je znano. da izkorišča ameri-kanska mrzlično nagla produkcija moči brezobzirno do zadnje srage- Ameriške poslovne metode imajo pa marsikaj. kar bi bilo tudi posnemanja vredno ob večji srčni kulturi in manjši šabloni, kot ie običajna v Ameriki-
Nekaj primerov, ki povedo več, kot vsako doktrinarsko razlaganje:
Vse večje amerikanske tovarne in tvrdke imajo posebno šolo za svoje zastopnike in agente- V tej šoli se zberejo ljudje, stari in mladi iz vseh vetrov, kakor so se pač prijavili. Prod pisano družbo učencev stopi ravnatelj tvrdke, ki prodaja recimo blagajne in številne stroje, ter reče: »Mislite si, da sem jaz pekovski mojster N. N. od tam in od tam in da mi oferirate blagajno. Kako boste stopili pred tega peka?«
»Dobro jutro, klanjam se! Jaz sem zastopnik tvrdke - . .«
»To je za nič!« zavrne direktor kandidata ter vpraša drugega, tretjega petega, ki podobno odgovore.
»Vi vsi lahko greste! Stvar je treba zagrabiti tako-le: Gospod mojster, kje imate denar? — Preprosti pek bo zelo začuden od takega vprašanja, pozornost ''''am je zagotovljena in vi lahko po ovin kih — potom nevarnosti od roparjev in vlomilcev — priporočite, da je zanj najboljše, če kupi našo blagajno. Drugega nagovorite n. pr. tako-le: Gospod, ali sploh veste, kako stoje vaši posli? Kako ne bi vedel bo odgovoril. Vprašajte ga: Ali poznate svoje kupčijsko stanje tako dobro, kot svojo uro v žepu? — Seveda! — Dobro, če poznate svojo uro, Pa mi pokažite, kako izgleda na njej številka šest. — In trgovec vam bo risal šestico rimsko ali arabsko, kakor se mu pač dozdeva, da je na njegovi uri- Potem mu pa recite, naj uro pokaže in izkazalo se bo, da šestice sploh ni, ker jo, kakor običajno, zakriva sekundni kazalec. Potem inp lahko rečete: Vidite, kakor ne poznate svoie ure v žepu, tako tudi niste na čistem o svojem trgovinskem stanju in prometu, dokler ne na-ja » C na^e blagajne in številčnega stro-
zjutra^^6'11 ura^u ameriške firme se mize in [.avnate^ sprehaia od mize do 0 zapazi uradnika, ki ni obrit,
ga prav prijazno nagovori: »Zdi se mi, da nimate poštene britve- Hočete, da jo vam poklonim?« — Cez nekaj minut že prinese sluga uradniku lepo britvo. Če pa drugič uradnik pride neobrit v urad, ie v istem hipu na cesti-
Da se med uslužbenci uvede največje tekmovanje, je uveljavljen med ameriškimi nastavljene« sistem pik ali točk. Število točk ni tajno. Ko pride zjutraj uradnik v urad, mu že zvoni telefon nasproti: »Halo, vaš kolega v filijalki A je dosegel že 90 točk- Menda vendar ne boste pustili, da vas ta človek prekosi!«
Kdor doseže sto točk, dobi lepo nagrado. Zastopniki nimajo stalne plače, ampak 20% od sklenjenih kupčij. Tedensko pa dobijo po naši valuti najmanj 1500 dinrjev kot predplačilo, četudi ga ne zahtevaio. Če tega ne odslužijo v ©nem mescu, jim ni treba ničesar vrniti, znajdejo se pa takoj na cesti. Kajti firma stoji na stališču, da so popolnoma zanič zastopniki, ki ne zaslužijo niti toliko, kolikor se jim da brez vsake pogodbe-Pri tem sistemu točk ie samo to, da se enim d odeti za kupčijo uspešna, drugim pa slaba mesta.
Če odpco Amerikanci svoje podružnice v naših mestih, kjer ie splošno opoldanski službeni odmor od 12. do 2. ure, je gotovo, da bodo oni odmor odrediti za svoje uslužbence od %12- do %2- ure. Na vprašanje: zakaj? odgovori ameriški ravnatelj tako-le: »Ob 12. uri, ko vsi drugi zapirajo in vse hiti domov ter ob dveh, ko se vse vrača, so vsi tramvaji polni in moraio ljudje sjati. Mi pa rabimo spočite uradnike, bfaši uslužbenci, ki odhajajo in prihajalo, lahko sedijo v vozovih cestne železnice in povrh še mi profitiramo četrt ure-
Ni amerikanske tvrdke, ki ne bi vsaj večkrat na leto imela s svojimi uslužbenci posvetovanje glede reklame, preureditve in drugih poslovnih zadev. Vsak lahko iznaša svoie predloge in po konferenci se za dobre predloge delijo nagrade. Te nagrade bi se našemu podjetniku, kakor tudi uslužbencu zdele veli kanske, so pa samo majhen odstotek tega, kar bo firma natančno preračunano v par letih zaslužila vsled dobrega nasveta.
Društvo narodov vkarikahiri
SvmT Društva Vab‘j0 vsako leto č,ane f-uf	narodov	na	zajulrk	s
humoristično jedilno karto. Letos je karikaturist Kelen pogodil dobro sati-m .-,e vehkosoho vojnega boga Mai?a- k'ima v eni roki meč, v drugi pa scit (Ščit je jedilni list). Po sohi od nog do glave pa plazijo kakor Lili-putanci Predstavniki raznih držav ter vsak ix) svoje »uničujejo« vojnega boga. Zage. sekire, pile, klešče in vsa druga orodja so na delu. Eden otepa vojnega boga celo z dežnikom, drugi ga pa praši z nekim praškom kakor ščurke. Samo Briand je brez orožja in orodja. Marsu se je postavil na ramo ter mu govori naravnost v usta z velikimi gestami. Prepričati ga h0gg da ie najboljše, — če se sam ubije. — rej satiri in karikaturi sc je Briand ajbolj smejal.
Roparski napad na pokopališču.
so t en<vm °d newyorških pokopal'šč sko j>arb‘ v večernih urah napadli žen KHcon,žb»'
ki
padli žen-Je obiskala grobove.
n„ „	v	.	-	,	  *
dustrij;i]p nioc )0 cul. miniogredoči in-streljati „ Meycrs- ,ki je takoj začel tudi strelja!, r*zboinike. Razbojniki so jalca. Stre. ter smrtno ranili iudustri-pa prišla *0 »formirali PoUdjo, ki je
razbojniki Sr’0 n# poko?a f*' Vsi
striialec Me^®" en*Ka.S0 Ute*h’ i	i	,s se bon s smrtjo,
dane zenske Bo pa ]c lghko rBnjcne
Potop pop ljudi.
Japonski parnik »Vuzung«, kn je plul v Kamčatke, se_.je po Poro^i]u iz Tokija
opil ju so vsi potniki s posadko vred 900 oseb — utomi Ib
Indu-
napa-
Pat in Patachon-oravda
Dve leti se že pečaio dunajska sodišča z velikim filmskim procesom, v katerega središču sta znana filmska komika Pat in Patachon. V stvari gre "a to, je li sta imeni Pat in Patachon edino le pseudonima dvojice filmskih igralcev Sehenstroma in Madsena ali pa se sme ime komične dvojice Pat in Patachon vezati z znamko gotovih filmov. Tožilo je namreč neko berlinsko filmsko podjetje, pri katerem nastopata v ulo. gah Pat in Patachona filmska igralca Sehensbrom in Madsen, neko dunaisko podjetje, ki je vprizarjaLo filme podobne snovi, a z drugimi igralci v ulogi Pat in Patachona. Berlinsko podjetje trdi, da so nedopustni novi Pat in Pa. tachonski-filmi brez nastopa obeh igral, cev, ki sta prva kreirala te komične u-loge- Akti Pat in Pa/tacbon-pravde so pa zgoreli povodom dunajskih izgredov z drugimi akti vred v justični palači in sedaj razprave ne bo tako dolgo, dokler se sodni materijal ne obnovi. Pat in Patachon, odnosno Sehcnstrorn in Madsen pa tega ne bosta dočakala vi Evropi, ker so odpravljata v Ameriko. Pri danskem filmskem podjetju »Palladium« sta bila na s ta vi'en a za dobo 30 let, kar pomeni brezprimer.no karijero filmskih igralcev. Sedaj je pa neko amerikansko filmsko podjetje pripravljeno plačati danski filmski družbi za preostalo dobo od pogodlienih 30 let letno 100 ti-soc dolarjev, če Pat. in Patachon stopita takoj v službo ameriškega filma- Igral-ca sta z novo službo zadovoljna, zado-y°l>no je pa tudi dansko filmsko podjetje z velikansko odškodnino.
Glasba soodbufa k delu
M-odedrna industrija se vedno bolj' standardizira; njen princip je, da s stroji izdela v čim krajšem času cim večje število enakih komadov. Razumljivo je, da tako delo pri strojih ne zahteva od človeka nobene intelektualne delavnosti, temveč samo pozornost in eno ali več enakih, mašinelniih telesnih kretenj, Naravno, da postaja zato tako osemurno delo delavcu zoperno in dolgočasno in da pozornost delavca proti koncu že močno popušča- Zato so se nemški industrialci odločili, da instalirajo v svojih delavnicah radio-aparate z megafoni, ki bodo dnevno po dve uri, eno dopoldne in eno popoldne, prenašali raddo-koncerte berlinske oddajne postaje. S temi koncerti nai bi se prekinila enoličnost ma-šinskega dela in bi godba služila ne samo ugodnemu odmoru delavcev temveč bi jih obenem tudi spodbujala k nada-ljnemu delu. In res so bili delavci in delavke s to novo uredbo izredno zadovoljni ter so komaj čakali na »uro glasbe«, Ali pa bo imela nova uredba nemško industrije tudi popolnoma povpline rezultate glede kakovosti in količine dela., kakor upajo industrialci, to pa se bo še pokazalo.
Sodna preiskava s hipnozo
Predlanskem je bil v Vratislavi umorjen v svoji samotni vili stari profesor dr. Rosen- Preiskava zločina še danes ni končana- Policija ie polovila lepo število znani:h kriminalnih tipov, ki so se po izjavah prič pred zločinom mudili v okolici profesor'je ve vile. Vsi osumljenci so pa dokazali svoj alibi in jih je policija morala zopet izpustiti. Osumili so tudi profesorjevo gospodinjo Neumann, češ, da je ona najela zločince. Gospodinja od ločno zanika vsako krivdo ter dokazuje, da je živela z Umorjenim ves čas v najlepšem soglasju. Preiskovalna oblast se je odločila sedaj za poskus s hipnozo in jc bila tudi osumljena Neumann s tem zadovoljna. Osumljenko je uspaval neki znan zdravnik, ki -sc mnogo bavj s hipnozo 'er ji stavil mnogo vprašani, da bi dognal pomembne okolščine zločina. Hipnotizirana gospodinja je v hipnotičnem spanju govorila v popolnem skladu z vsem tem, kar je že poprej izpovedala Pred policijo in sodečem-
Osemurno delo tudi za osle.
V malem angleškem mestu Lutharn Sante Anne žive ljudje, ki silno ljubijo živali. Bog ve zakaj, poklanjalo največjo ljubezen ravno oslom. Morda zato, ker jih najbolj potrebujejo- Zato ni bila v tern mestecu nobena senzacija, ko je izdala občina odredbo, da noben osel, ki je last kakega občana te občine, ne sme delati več kot osem ur na dan, ob nedeljah pa mora imeti, počitek. Kdo ve, ali se jo občina pobrigala, da tudi ljudje ne smejo delati več kot osem ur in da imajo en dan na teden odmor? Prepričani smo, da za ljudi nihče tako ne skrbi, ker so pač hujši od živali-
Demonstracija pred berlinsko opero.
Pred berlinsko kociučgo opero «e je te dni na večer nabralo okrog 600 ljudi, ki so strahovito zmerjal; ter se pripravljali. da razbijejo okna. Policija je z vera,zgnala. Kot povod te demonstracije
seje naknadno ugotovil m.ser at ravnateljstva opere, ki te iskalo za takoi 40 statistov, a ie vsem mnogoštevilnim .pro silcem odgovarjalo da so mesta že zasedena ali da se sploh ne oddajo-
Kvartopirci pod politično krinko-
Madžarski kvartopirci so si nadeli dobro krinko raznoličnih političnih in pntriotičnih društev. Bud-impeštanskapo lic.iia ima celo kniigo prijav o zbor ovalnih lokalih mnogoštevilnih političnih klu bo v. Da so to navajni kvartop.rci in profesionalni sleparji, bi ostalo še danes prikrito, če se ne bi bili kvartopirci sami skregali med seboj radi *pmke» --10 je denarja, ki ga plačujejo igralci kot nekako desetino od dobička v posebno blaga.no za nabavo novih kart in za druge stroške igralske družbe. Spor radi pir.ke ie bil tako hud, da sc posamezni kvartopirci izdali svojo lastno, teko uspešno krinko.
□ o □□□□ocDcmm 20., 21., 22. septembra
Conrad Veidt Emil .lannings — Elizabeta Bergner —*
KINO UNION.
□□□□□□□□□aono □ □□□□□mocnana
Spori
Tenis;
Avstrija : Madžarska.
Avstrija je po ostrem boju azvoievala
pičlo zmago 8:7.
Lahka atletika:
Avstrijski maratonski tek.
V nedeljo se je vršil na Dunaju maratonski tek (-12 km). Prvo mesto je dosegel favorit Tuschek v času 2:46,15’2 (WAC), 2. Stefanovič (Jugoslavija Beograd — poprej Wienna) v času 2:59:31, 3. Kreglinger (Sp- C. Erisia Wilhelms-haven) 3:02, 29’8.
Nov svetovni rekord na 1000 m.
Dr- Peltzer je v nedeljo v Parizu pt»-tolkel svetovni rekord na 1000 m v času 2:?5’8 pred Mark no m 2«26. Dosedanji svetovni rekord Martina na 1000 m je znašal 2:26,8.
Avstrijski rekord v metanju kopja.
Atlet Umfahrer je na izbirnem mitingu v Gradcu postavil nov . avstrijski rekord v metanju kopja 56-91 m.
Češkoslovaška : Poljska.
Češkoslovaška je v me državnem lahkoatletskem srečanju potolkla Poljsko v razmerju 92:66.
Klfa ska razbojniška senzacija
V hišo slavnega kitajskega igralca Mej-Hang-Fanga so sredi dneva vdrli razbojniki in zahtevali od igralca visoko odkupnino za glavo. Pri igralcu je bil ravno tedaj na obisku neki novinar, ki je začel posredovati med igralcem in razbojniki, da bi zahtevali manjšo odkupnino. Novinar je mislil, da si bo s tem pridobil čas, s časom pa slučajno pomoč in mogoče celo prihod policije. Policija je pes opazila brezprimeruo roparsko predrznost in je hiša obkolila. Ko so roparji opazili nevarnost, so si skušah z orožjem priboriti pot iz hiše. Med begom so divje streljali in prvi, ki ie padel smrtno zadet, je bil novinar, za ni im pa nekai policistov. Ubit je bil tudi	vodja	razbojnikov. Policija	jo
mogla	samo	enega	razbojnika ujeti,
drugi	pa so	utekli.	Kitajska iustica	je
hitra-	Rabelj	je bil	takoj pri rokah	in
ujetega razbojnika so obglavili kar na dvorišču igralčeve hiše- Odsekano glavo so dali v železno kletko ter jo po starem kitajskem’ običaju razstavili sredi mesta.
»Moderna linija« vzrok ločitve zakona.
V Haarlemu ie postal neki tamkajšnji sodnik najbolj osovražen človek med ženskami in sicer radi tega, ker je ugodil želji nekega moškega, ki jo zahteval ločitev zakona, ker ie postala žena preveč suha. Detlingenova žena ie bila prvotno močna, visokega stasa. Ko pa so ženske pričele delovati na to, na postanejo bolj vitke, je tudi Detlingenova žena postala prista,finja »moderne linije«. Zaman io je mož ponovno orosil, naj opusti svojo namero, češ da ne mara suhe žene. Ker ga ona ni hotela poslušati, je vložil mož končno tožbo za ločitev zakona. Spočetka so bili sicer vsi prepričani, da bo tožbo dobila žena, toda na splošno začudenje se je zgodilo ravno nasprotno. Detlingenu ie sodaijt priznal ločitev zakon*.
Uboj ined razpravo za ločitev zakona.
V Budimpešti se je gostilničar Varja že dolgo pravdal s svojo ženo za ločitev zakona. Zena je razne svojo iziave sin privolitve na delitev premoženja j>ri ponovnih razpravah enostavno preklicala. Med odmorom ene take razprave se je na hodniku sodišča možu zaničljivo smejala. Gostilničarja jo to tako raztogo tilo, da je potegnil revolver in ženo ustrelil. S tem je bil zakon ločen. Ženo so odpeljali v mrtvašnico, moža pa preko dvorišča v zapor. .
Šfran
Mariborski V F C F P N T K lufra.
V MarTFotu. ^ ty. 1o?7.
Maksim Gorki:
Otroška leta
3	Poslovenil dr. I. D.
No. ko sem se naenkrat nahajal v tolpi ljudi na krovu parnika pred mostičem na breg, so vsi začeli kričati nad mano:
»Glej ga, čigav pa je ta? Čigav si?«
»Ne vem.«
Dolgo so me suvali, stresali, prijemali. Končno je prišel sivi mornar, me zgrabil in pojasnil:
To je astrahanski iz kajute . . .«
Hitro me je nesel nazaj v kajuto, me vrgel na cule in mi zažugal s prstom:
»Jaz ti pokažem!«
Hrup nad menoj je postajal vedno tišji, parobrod se ni več stresal in zibal na vodi. Okno kajute je zagradila nekaka mokra stena; stemnilo se je, postalo zadušno, cule so se napihnile, me stisnele in vse je bilo neprijetno. Mogoče, da me bodo za vselej pustili samega v praznem parniku?
Šel sem k vratom. Ne odpro se, brezuspešno je, pritiskati medeno kljuko. Vzel sem steklenico z mlekom in na vso moč udaril po kljuki. Steklenica se je razbila, mleko se mi je razlilo po nogah in se mi nateklo v čevlje.
Ogorčen zaradi neuspeha, sem legel na cule, tiho zajokal in v solzah zaspal.
Ko pa sem se prebudil, se je parnik zopet zibal in se tresel, okno kajute je žarelo kakor solnce. Babica je, sedeč pri meni, česala lase in se mrgodila in nekaj mrmrala. Imela je čudovito mnogo las. gosto so ji pokrivali rame. prsi. kolena in so ležali na tleh. črni, prelivajoči se v sinje. Z eno roko jih je dvignila s tal in jih tehtala ter s trudom vlekla po gostih predencih s starim, redkozobim glavnikom: ustnice so se ji kremžile, temne oči so se ji srdito bliskale, obraz pa se je v tej obilici las videl majčken in smešen.
Danes se mi je zdela huda, ko pa sem jo vprašal, zakaj ima tako dolge lase. je odgovorila z včerajšnje toplim in mehkim glasom:
»Gotovo mi jih je dal Gospod za kazen, — na. pa jih razčesavaj, greš-nica! V mladosti sem se s to grivo
ponašala, na starost jo kolnem! Toda, spi! Zgodaj je še, — solnce se je komaj dvignilo iz spanja ...«
»Nočem več spati!«
»No, pa nikari,« — je takoj pritrdila, spletajoč lase in pogledavajoč na divan, kjer je z obrazom proti stropu, iztegnjena, ležala mati? — »Kako da si včeraj razbil steklenico? Tiho govori!«
Govorila je, kakor da bi na nek poseben način pela besede, ki so se mi z lahkoto vtisnile v spomin, ker so bile podobne cvetlicam, tako so bile prijazne, jasne in srčne. Kadar se je nasmejala, so se njene kakor črešnje temne zenice razširile in zasijale v nepopisno prijetnem žaru. nasmeh je veselo razgalil bele, krepke zobe, in, ne gledeč na obilico gub v temni koži ustnic, se je zdel ves obraz mlad in jasen. Zelo ga je kazil tisti prhki nos z razrinjenimi nosnicami in rdeč na koncu; njuhala je namreč tobak iz črne tobačnice, s srebrom okrašene, in pila je rada. Ona je bila vsa temna, toda svetila se je iz notranjosti — skozi oči z neugasljivim, jasnim in toplim žarom. Bila je sključena, skoraj grbasta in zelo debela, toda dvigala se je lahko in ročno kakor velika mačka: tudi mehka je bila tako kakor ta ljubezniva žival.
Do njenega prihoda sem živel jaz kakor v spanju, skrit v temo: pa se je pojavila ona, me vzbudila, privedla na svet. zvezala vse okrog mene z nepretrgano nitjo, spletla vse v raz-nocvetne čipke in mi kar nenadoma postala tovarišica za vse življenje, čisto blizu mojemu srcu. čisto razumljiv in drag človek: njena nesebična ljubezen do sveta me je obogatila in me napolnila z močno silo za težko življenje.
Pred štiridesetimi leti so vozili parniki še zelo zamudno: peljali smo se do Nižnjega zelo dolgo, in dobro se spominjam teh prvih dni. polnih krasote.
Nastalo je lopo vreme; od jutra do večera sem bil z babico na krovu, nod jasnim nebom, med bregovi Volge, ki jih ie zlatila jesen in ki so bili kakor s svilo pretkani. Ne prenaglo. lenrr in polagoma looutaioč z lopatami koles po sivomodri vodi. se vleče svetlordeči parnik po toku
navzgor, s čolnom na dolgi vrvi. Čoln je siv in je kakor obokana klet. Ne-opažno plava nad Volgo solnce; vsak hip je vsenaokrog sivo, se vse izpre-minja; zelene gore kakor bujne gube na bogati odeji zemlje; po bregovih stoje mesta in vasi kakor poprenjaki, zlato jesensko listje plava po vodi.
»Poglej, kako lepo je to!« — mi vsako minuto govori babica, hodeč s krova na krov, in vsa sije, oči pa ima radostno razširjene.
Pogostokrat se je zagledala na breg in je pozabila name; stoji na krovu z rokami na prsih, z nasmehom na ustnicah in molči, v očeh pa ima solze. Pocukam jo za temno krilo, v katerega se vpletavajo rože.
»Kaj je?« se zgane ona. »Kakor da sem zadremala in da gledam sanje.«
»Toda zakaj jočeš?«
»Glej, mili moj. od radosti in od starosti,« je dejala in se nasmehnila. »Glej, jaz sem že stara, šestdeset pomladi imam že za seboj.«
In, ponjuhavši tobak, mi začne pripovedovati kakšno čudovito storijo o dobrih razbojnikih, o svetih ljudeh, o vsakovrstnih živalih in o nečisti moči.
Pravljice pripoveduje tiho, tajinst-veno, sklonjena k mojemu obrazu, mi gleda v oči z razširjenimi zenicami, kakor da bi hotela vliti v moje srce moč in me dvigniti. Govori, skoraj poje, in čim dalje, tem ubranejše zvene besede. Poslušati jo je nepopisno prijetno. Poslušam jo, rastem in jo prosim:
»Še!«
»No. glej. kako je bilo: sedel je v podpečku škratec, si zadrl v tačico šivanko, se otresal in ihtel: »Oj, miška. boli! Oj. miška ti. ne vzdržim!«
Pri tem je dvignila nogo. jo prijela z rokami in jo otresala sem in tja ter smešno grbančila obraz, kakor da bi bilo njej sami hudo.
Okrog na.iu stoje mornarji, bradati, prijazni možje, poslušajo, se smejejo, jo hvalijo in prosijo:
»Daj, daj, babica, povej nam še kaj!«
Potem pravijo:
»Pojdita z nami k večerji!«
Pri večerji jo goste z vodko, mene pa z melonami: vse to se godi naskrivaj: kajti po parobrodu hodi paznik, človek, ki zabranjuje jesti sa-
dje, ga jemlje in k- -	.	.-ko.
Oblečen je kakor policaj in je vedno pijan, ljudje se skrivajo pred njim.
Mati redko prihaja na krov in se drži proč od nas. Vedno molči. Njeno veliko lepo telo, temni, železni obraz, težki venec v kito spletenih svetlih las, vsa je močna in trdna, in v spominu mi je, kakor bi jo gledal skozi meglo ali prozoren oblak: iz nje gledajo oddaljeno in neprijazno sive in v eno smer zroče oči, ravnotako velike, kakor jih ima babica.
Nekoč je strogo rekla:
»Ljudje se vam smejejo, mamica!«
»Gospod z njimi*« je brezskrbno odvrnila babica. »Naj se smejejo, Bog jim daj zdravje!«
Spominjam se, kako se je babica otročje razveselila, ko je zagledala Nižnjij. Potegnila me je za roko, me vlekla na rob krova in kričala:
»Glej, glej, kako lepo! Vidiš, on je, očka, Nižnjij! Glej, kakšen je, božji! Poglej te cerkve, kakor da bi plavale v zraku!«
In prosila je mater, skoraj v solzah:
»Varjuša, poglej ga no, a? Pojdi no, ali si ga pozabila! Razveseli se!«
Mati se je temno nasmehnila s kratkim nasmehom.
Ko se je ustavil parnik nasproti lepemu mestu, sredi reke, zagromadene s sodi, ki je bila kakor naježena s stotinami jamborov, je priplul do njega velik čoln z mnogo ljudmi, se priklopil s kaveljnom k izpuščenim stopnicam. in drug za drugim so začeli prihajati ljudje na krov. Pred vsemi je hitel majhen, suhoten starček v dolgi črni suknji, z zlatordečo brado, s ptičjim nosom in zelenimi očmi.
»Papa!« je glasno kriknila mati in je planila k njemu, on pa jo je prijel za glavo, jo hitro pobožal po licih z malimi, rdečimi rokami in kričal z žvižgajočim glasom:
»Kaj je. neumnica! Aha-a! Glej glej. . . Eh, vi-i . . .«
Babica je objemala in poljubovala vse naenkrat in se vrtela kakor vijak; suvala me je proti ljudem in hitro govorila:
»Nuino! Ta tukaj je stric Mihailo, ta — Jakob, tetka Natalija, to — bratranca. oba Saša, sestrična Katarina, vse to je naša družina, poglej, koliko!«
(Dalje prihodnjič.)
M«Hoglati, ki»lužijo* poeri Bovelne in eocijalne namen« •bCinstva: vaaka beseda 30 •ajmanjil ineeek Din 5'
S Mali
Ženitve, dopiaovanje in ogla. ai trgovskega ali reklamnega značaje: vaaka beeeda 50 p, najmanjši zneaek Din 10 —
Konservatoristka
poučuj« klavir in teorijo po ugodni ceni doma in izven doma. Klavir za valo na razpolago. Jemec, Ipavčeva 40, Maribor.	1107
Gonilni jermeni najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13. Zahtevajte ponudbo.
829
Hišnim gospodarjem
in vsem imejiteljem odvišnih stanovanj, praznih sob, lokalov na razpolago velika izbira reflektantov. Prijave sprejema brezplačno »Ma/rstan«, Maribor, Koroška c. 10- I.	1097
Šolske nahrbtnike inajeeneje na debelo ali drobno pri Igu Baloh', Vetrinjska 18.	951
Zaslužek Din 100—200 dnevno
dobe osebe vseh slojev, vešče nemščine, z lahkim opravilom. Dopisi na E. Vitzmann, Maribor, pošt. preda! 2-	992
Km f
Klišeje
vaeh orat, črtna In avtollplje, lz0elu|e po predloženih rlobah, pero-plalh ali Bilkah za navaden tlak ali za tlnc|šo Izvedbo u eni ali več barvah točno po naročilu In v na|kra|šem času
jUGOGRAFIKA
tiskovna in založna dr. z a. z.
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip
23
Pojdi, mama Je pripravila
JMTlro
Kmečko
posestvo
ob okrsjni cesti, obstoječe Iz hiše gospodarskega poslopja, 17 oralov njiv, tiavnikov In gotda, z vsemi piemičninami in pritiklinami vse v najboljšem stanju, se za ceno Din 225.C00-— proda. Vprašati pri Finguštu, Podova 26 pri Račjem.	n	18
Din 199*—
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg l b70
Frankenhausen (Nemčlla)
liijf. hoIa i »rtv in »troj«icr»dbo, elektrotehniko. l'o«ebni oddelki te
'loljedel, utroje in trekoplorno ‘eht.
PRODAMO
večjo množino
kilogram Din 4*—
Več se izve v upravi Večernika.
Ul
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Henriki Sienkiewicz:
•	•	v
Povest iz davnih let.
Iz poljščina prevel dr. Rudolf Mole. Ilustracije Olivove.
Bral. Din 80 -, T„an T po|.p|«tno Din 94 —, ceto platno Din 104'—.
'k	1	*
DoM se v knjigarni Tiskovne zadruge ? Ljuhijanl.
Prešernom ul. 54. Nasproti glavae poš1«*
zdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubyani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko betela v Mariboru