IRIBTVENM VESTI Bedni letni občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru bo v Cetrtek 11. novembra v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova 6, ob desetih dopoldne. Dnevni red: 1. Otvoritveni govor. 2. Cltanje eaptenika zadnjega obCnega zbora. 8. Poročilo odbora. 4. Poročllo odsekov. 5. Poročilo preglednlkov. 6. Volitve. 7. Slučajnosti. Vfilanjena društva lmajo pravico, da se v snil•lu I 15 udeležijo po svojlh zastopnlkih občnega abora. Vsako društvo pošlje po enega zastopnika ta, vBakih začetih 50 članov. Ti zastopniki monjo lmetl s «eboj piameno pooblastilo društvenaga odbora. En zastopnlk sme zastopatl največ tri društva. Po en glas ima tudi vsak odbornik Proflvetne zveze. Vaa društva opozarjamo, da fie pred občnlm rtjorom poravnajo filanarino za leto 1937. Udeležencem ob&nega zbora Prosvetne zveze je dovoljena polovična voznlra na železnici. Dr. Josip Hohnjeo 1. r., predsednik. Ivan Camplin L. r., tajnik. St. Danlel nad Prevaljami. V lepem sončnem St. Danielu, odkoder Je prelep razgled po vsej južni KoroSki, se je vrSil v nedeljo 17. oktobra kmečko-prosvetni dan. Nebo, ki Je naklonilo ta dan našim St.-Danielčanom prav lepo vreme, je privabilo lz vseh krajev množice Ijudstva. Dopoldne.je blla blagoslovitev nove sadne sušilnice, ki so jo zavedni kmetje postavili v prav kratkem easu. Po blagoslovitvi je blla pri kapelici božja služba, nato pa se Jo vršilo zborovanje, na katerem so nastopili sledeči gg. govornikl! Beno Kotnik lz Guštanja, Karel Martelanc, okrajnl kmetljskl referent lz Dravograda, Ivan PeruS Iz Vuzenice, Jurij Kugovnlk lz Prevalj, Tone Konečnik iz GuStanja In Mlha Kumprej, kmet iz St. Daniela. Vsi govornlki so poudarjali, naj fle kmedko ljudstvo drzl trdno svoje grude In naj Se v bodofie ostanejo eavedni narodnjakl. Po večernlcah se Je na lstem prostoru predvajala kmečka lgra, vzeta lz vsakdanjega žlvljenja našega kmeta: »NaSa zemlja ali IJubezen do domače grude«. Igralci, 17 po flevilu, ao avoje vloge podall naravnost sijajno. Po lgrl je atopll na oder duiša tabora flolski upravltelj v 6t. Danlelu g. Ludovik Grafenauer, kl je v prlstni koroški govorici ln Segavostl, kl mu Je prlrojena, nagovorll vse prijsotne ter se zahvaDJ, da so v tako lepem števllu poCastlli fientdanlelski kmečko-prosvetni dan. Le nekaj Je vsem grenllo srce. Napovedan je bii prlhod koroSkih pevcev. All na žalost je nastala neka zapreka, da na kmečko-proavetnem dnevu zbrano ljudstvo nl bilo deležno sreče, da bi poalušalo pesmi koroSklh pevcev* Ljutomer. V nedeljo 24. oktobra Je tukajšnjfc Katoliško prosvetno društvo proslavllo 20 letnico nepozabnega dr. Jan. Ev. Kreka. V ognjevitem govoru nam Je govoril akademik Koclper lz Svetinj o žlvljenju In delu Kreka. Pevcl so pod taktlrko ln epretnim. vodstvom Petra Potočnika, organlsta ln predsednlka tukajšnjega društva, zapeli venček leplh pesmlc. Potem je sledila Krekova igra >Trl eestre«. Igralci so ugodno rešill svoje vloge In nam podall igro tako, da je mislil vsak gledalec, da Ima pred seboj zares žlvljenje treh sester. Le fikoda, da Je bll oblsk bolj zmeren, kajti ravno pred predstavo se Je ulila ploha, kl Je maraikoga ustrašila, da^ ni prišel na to prireditev. Sv. Lenart pri Velikl Nedelji. Prosvetno društvo »Ljudska knjižnica« prlredi na lenarško nedeljo 7. novembra po večernicah v Soli Jalenovo igro »Grobovl«, kl Je temu Casu zelo primerna. Prldlte pogledat! Kostrivnlca. Fantovski odsek Prosv. društva v Kostrivnlcl priredi v nedeljo 7. novembra ob pol treh popoldne v dvorani gasilnega doma igro »Podrti krlž«. Vse prijatelje prosvete vabl k obilnl udeležbi odbor. Bog žlvi! Spodnja Sv. Kungota. ZapustUa nas Je naša ljubljena mati Marija Vagner ter se preselila po kratki bolezni v večnost. Ostavila je na tem jsvetu fiest preskrbljenih otrok, katere Je vzgojila v krščanskl verl. Bila je mnogim babica ter Jih je zanesla okrog tisoč k 6v. krstu. Mnogim Je bila tudi botra prl sv. krstu. V njeno hišo zahaja že dolgo let »Slovenski gospodar« in drugi dobri časopisi. Pogreba se je udeležilo mnogo Ijudi, kl eo jo spremill na božjo njivo 21. oktobra popoldne. Naj počiva v mlru! Ostallm naže sožalje! Sv. Rupert v Slov. goricah. Za vedno je zatisnila o5i Marija Cuček. Blla je rojena pri Sv. Bolfenku. ZJutraj 17. oktobra je fie opravila svoj posel, po&latlla po hlfil ln je bila dobre volje. Kar naenkrat — ko bllsk izpod neba — zamahne po njej smrtna kosa. Mislila je iti k zajtrku, pa se naenkrat nezavestna zgrudi — ni Ji več bllo pomoil. Nenadna snirt pokojnlce je globoko presunlla vae, kl emo Jo poznali. Zemeljsko pptovanje je končala v 86. letu starostl. Pokojna je rada Cltala »Slov. gospodarja«, >Naš dom« tn MohorJeve knjige. Blla Je več let naročena na krSčan¦ke liste. Delala Je se vsa poljska dela, Cltala večlnoma brez očal, rada pa je tudl prebirala rožni venec, kl Jl Je bll najboljgl pomočnik v vseh nadlogah ln težavah. Rajna je blla vdova 25 let. K pogrebu smo Jo apremtll 20. oktobra v sprem- stvu dveh domačih duhovnikov. Draga rajna, počivaj v miru na ruperčkem grifiku do vesoljnega vstajenja! Slnu, hčerama in vnukom pa naSe sožalje! Sv. Krlž pri Rogaški Slatini. Ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas pokliče Gospod. Tako navadno pravimo, ako umre kak mlad človek. Primer, o katerem poročamo, je po starosti eicer čas smrti, ko je že bila jesen življenja v zatonu. Vendar Je ta primer, rekll bl, edinstven, se posebno pomenljiv. Na Topolah ata umrla v teku ene noči zakonca Valentin in Neža Herček prvi v 84. In ona v 77. letu staroatl. Kljub visokl starosti ata že vedno držala vajetl gospodarstva v svojlh rokah in opravljala vsa kmetijeka in hišna dela. Rajnl Valentin je bil trden In zaveden Slovenec, saj se je v njegovi hlšl odločalo, kdo bo fcmel občino v rokah, Slovenci all Nemci, dočim so se pri eosednjl hlšl zblrall nemškutarji. Zakonca Valentln ln Neža sta umrla v zgledu polnem eoglasju neomajne ljubezni v 51. letu zakonskega žlvljenja. Nista praznovala zlate poroke, gla sta pa JWdaj k večni porokl pred najviSjega Diihovnika. Kakor sta blla v svojem žlvljenju evesta drug drugemu, kakor v zlvljenju nlsta hotela bltl nltl ea trenutek ločena, Se celo v boleznl Bta hotela bitl skupaj, tako ju tudl Bog nl hotel v emrti ločitl. Njuno žlvljenje je bUo, dasiravno polno brldkostl, aaj ju Je doletela dva- fcrat požarna nesreča in ee jima ubil najljubši eta na domačem škednju, vendar polno zaupanja V božjo pomoč. S sose<ii Bta bila vedno v najboljšem eoglasju in kjer sta le mogla, trta nudila ovojo pomoč. Sprevidena s sv. sakramenti zapuKata hfierko Jožefo, ld Je poročena, in sina Loj*eta, ki pa je še nepojročen, dasiravno jstar *e 49 let, kateremu prepuščata svoje posestvo. Lojjse in Jožefa! Zgmbila sta dobre stai-Se, ne žalujta — šla sta po večno plaCilo. Svojo Ijubezen do tunrlih staršev pokažita s svojim dobrim, treznim in krščanskim življenjem. Stopajta po stopinjah svojih staršev ker le tedaj bosta enkrat uživala z njimi večno arečno življenje. Dobrtma rakoncema naj sveti večna luč! Laško. Pretekli teden smo spremiH k večnemu počitku gospo Jožefo Selič, posestnico v Laškem. Pokojnica je bila rojena leta 1871 na Lavi 19, župnija Celje, in je bila v Laškem od leta 1896, ko se je poročila z uglednim pekovskian mojstrom g. Ivanom Selič. Pokojnico jso dičUe posebno njene pridne roke In pa plemenito srce, katero je bilo vedno odprto tudi za druge, rlasti za uboge. Zadnja leta pa je izgubila popolnoma vid in smrt jo je rešila tukajšnjega trpljenja ter prenesla v Večno življenje. Pokoj njeni duši — Borodnike pa naj tolaži Bog! -. > - St. AiMlraž pri Velenju. Ali je mogoče? Ali je resnica ali samo privid? Da bi dobra Bolčinova mati, ki je še nedavno bila živalma in vesela, ki je še vedrega lica hodila okrog ter skrbno gospodinjila svoji družini — da bi «na odšla od nas? Vedeli smo sicer, da je pred kratkim zbolela in da je iskala zdravja v bolnišnici, toda da nas bo zapustila — tega si ni mislil nihCe. Saj nismo mogli doumeti, da bi se moglo to zgoditi. Pa vendar je res. Bolčinove matere ni več. Umrla Je bila žena in mati, kakršnih je malo. Zvesta ln ljubeča žena svojemu možu, vzorna mati svojim otrokorn, skrbna in marljiva gospodinja svojemu domu. Zajokali so ob njeni smrti zvonovi pri fari v št. Andražu, zaplakali so zvonovi na Gori Oljki. Freko polj in gozdov je odmevala žalostna pesem zvonov, ki so oznanjali vest, da ni več one dobre gostilničarke, ki je nekdaj toliko tisočem ljudem, ki so romali na Goro Oljko, v cerkveni hiši za mal denar postregla z dobro jedjo in piJačo. Pogrešali jo bodo Stevilni siromaki, saj so vrata Bolčinove hiše bila odprta vsakemu, kl je bil potreben pomoči. Bila je v žlvljenju kakor eonce, okoli katerega se suče vse naše življenje, kl ogreva zemljo in preganja temo. Bila je jasna, kakor nebo v majniškem jutru, brez najmanjšega oblačka in temnih peg. Sedaj pa je blaga mamica mrtva... še po smrti je igral na njenih ustnih smehljaj, ki ga je vtisnUa njena čista duša, ko se je ločila b tega sveta. Bila je tako lepa, ko je ležala na mrtvaškem odru, obdana od lučk gorečih sveč med venci fai šopki rož! Saj se je zdelo, kakor da ni mrtva, da samo spi ter sniva blažene sanje po t«žkem In napornem trpljenju. Kajti z nasmehom na ustnicah umirajo samo čisti in pravični Ijudje. Nekje je Cankar zapisal: »Kadar ee tiho zapro duri za življenjem, izreče ve«t svojo pravično In neizprosno sodbo; in ta sodba je z razločnimi črkami napisana na čelu, na licih in ustnih.< — Spremlli smo na njeni zadnji poti njo, ki smo jo ¦vsi radi imeli, ki smo jo vsi zelo čislali in epoštovali. Položili smo k večnemu počitku delavno mamo, kl v življenju nl poznala pokoja ter brezdelja; vnaših srcih pa sta bila žalost in obup. še sonce se je akrflo za temne oblake, kl eo pošiljali na zemljo deževne kaplje kakor ogromne solze, da se je zdelo, kakor da še narava joče in aočustvuje s plakajočimi otroci. Nov grob je nastal na pokopališču ln to je grob verne Bolčinove matere! Zaprla so »e njegova vrata za njo, ki je v življenju trpela in delala, da bi njen dom velik in lep postal. Ob grobu pa plakajo njeni domaM, ker jih je vezala z materjo vez nesebi&ne in po* žrtvovalne Ijubeznl. Težko pogrešamo vsakogar^ ki ga J3mrt loči od nas; toda najtežje pa pogre* šamo mater. Tolaži nas pa zavest, da ta. ločitev ne bo trajala večno in da se zopet snidemo y boljšem in sre&nejšem življenju., Draga mati! Naj Ti tiSine groba ne inoti šum sveta!