94. številka. Ljubljana, v sredo 24. aprila. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti p rej o man za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna 80 po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Upravni štvn naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V jnni 24. aprila. Vojna bremena hudo tlačijo prebivalstvo po vseh evropskih državah in se vedno množe. Ker nobena drugej ne zaupa, skuša vsaka prekositi drugo v oboroževanji. Evropske države imajo na milijone vojakov in večino svojih dohodkov porabijo za vojske in državne dolgove, kateri izvirajo največ jz raznih vojn in stroškov za vojne priprave. Vsako leto se potrosi na milijone za nove puške in topove. Vojna služba odteguje na milijone delavnih rok kmetijstvu in obrtniji. Velikanske vsote, katere požira slednje leto, bi se dale dobro porabiti v kulturne in narodnogospodarske svrhe. Zaradi tega Že dolgo premišljajo razni politiki, kako bi se dale pomanjšati vojske evropskih držav. Priporočalo se je, da naj bi se naBtavilo kako mejnarodno sodišče, katero bi razsojevalo vse razpore mej raznimi državami. Toda kakor se kaže, bode to ostalo še dolgo le pobožna želja. Dokler bode Nemčija igrala prvo ulogo v Evropi, tudi ni misliti, da bo prišlo do razoroževanja. Nemčija sili z neprestanim oboroževanjem tudi druge države, da vedno pomno-žujejo vojske. Onostran oceuna pa ne poznajo težkih vojaških bremen. V Zjedinjenih državah imajo le neznatno število stalne vojske. To je pa uzrok, da v Zjedinjenih državah se narodnogospodarsko stanje in državne finance kuj hitro boljšajo, tako da si že finančni minister beli glavo, kam bode s prevelikimi državnimi dohodki. Ker obrtni je in kmetijstva ne tlačijo visoki davki, ameriški izdelki in pridelki vedno ložje delajo konkurenco evropskim. To posebno čuti Rusija, katera že težko spečava pšenico svojo, in pa Anglija, katero Američani spod-rivajo s svetovnih trgovišč. Poleg tega pa še Američani znajo z umnimi cariuskimi naredbami varovati svojo trgovino in obrtni jo. Seveda take razmere so le v Zjedinjenih državah. V srednji in južni Ameriki so pa dosedaj vojske in ustaje ovirale narodnogospodarski razvoj. Kakor se pa sedaj kaže, hočejo tudi srednje- in južnoameriške države posnemati svoje severne so- LISTEK Prolog pri predstavi v korist podpornemu društvu veliko-šolcev na Dunaji dne 22. aprila 1889. 1. v dvorani Ljubljanske čitalnice. Zložil A. Funtek. Govorila gospica Jolica Kreinžar. Tz rodne zemlje v dalnje tuje mesto Ozirajo se nam oči nocoj: Sinovom našim dajmo roko zvesto, Pozdrav iskreni jim pošljimo svoj! Nanje" očetje zrli so s solzami, Srčno prosile matere zanje — Sinovi naši, dobra sreča z vami, Sinovi naši, vam roko, sred! Zaupno rod na vas v daljino gleda, Vesel, ko sije vam blaginje žar, Solzan, ko trka vam na vrata beda — Nikdar, v vaš dom ne sme bridkost nikdar! Ko stvarjate bodočnost svojo v dalji, Pa stvarjate bodočnost tudi nam — Nikdar, pustiti vas ne smemo v žalji, Pomoč dejanjska lajšaj žitje vam! Težak je boj za luč, za svete vzore, Potreba stira sto in sto vrlfn ; sede in ne bodo več svojih močij tratile v mejse-bojnih vojnah. Prvi korak so storile male državice v srednji Ameriki. Kar v Evropi dosedaj ni bilo mogoče, so izvele te male državice. Sklenile so razoroževanje. Sporazumele so se, da se ne bodo več vojevale mej seboj. Vse svoje prepire bodo dale Zjedinjenim državam ali pa kakej drugej oddaljenej državi v raz-sojevanje. Sklenile so mej sabo nekako zvezo, da bodo tudi druga drugo branile in pospeševale vzajemne koristi. Kakor se kaže, bode njih izgled našel posnemovalcev, seveda v Ameriki, ne pa v Evropi. V kratkem snide se kongres 18 ameriških držav v Washingtonu in se bodo posvetovale, kako bi se dal zagotoviti mir mej posamičnimi ameriškimi državami in pospešiti razvoj držav na vsem ameriškem kontinentu. Ukrepalo se bode ali naj se osnuje mirovno razsodišče in kako da naj se sestavi. Na tem kongresu, katerega se udeleže" skoro vse ameriške države, mej njimi tudi cesarstvo bra-zdijsko, se bodo posvetovali tudi o druzih važnih zadevah. Pred vsem o tem, kako bi se osnovala ameriška carinska zveza, osnovala pogosta redna komunikacija mej lukami raznih ameriških držav, uvela jednakomerna sistema zdravstvene policije za Indije, jednake mere in uteži, in jednak denar, ter se jednako uredile patenčne pravice, ter pravice trgovskih mark. Će bode posvetovanje tega kongresa uspešno, bodo njega ukrepi imeli precejšnje premene v trgov-stvu za posledice. Dosedaj so evropske države imele dobra tr^ovišča za svoje izdelke v srednji in južni Ameriki. To bode potem drugače. Visoke carine bodo zapirale pot evropskim izdelkom, dočim se bodo izdelki zjedinjenih držav brez carine povsod uvažali. Dosedaj so blago mej srednjeameriškimi in južnoameriškimi državami največ prevažali angleški in nemški },urniki in jadernice. Ker bode občevanje z Zjedinjenimi državami postalo pogostejše, bodo mnogobrojne ladije severnoameriške polagoma prevzele prevoz blaga mej druzimi ameriškimi državami. Vi kličete — naš n&rod da, kar more, Trpeti pač ne sme nobeden sin! Navzgori! duh dvignite k luči sami, Ves narod bode vam blažil gorje — Sinovi naši, dobra sreča z vami, Sinovi naši, vam roko, srce ! Pojasnjujoči tekst k živim podobam. i. azgrni se, podoba živa : Pred njim, ki rod je dvignil svoj, Ki v smrti še med nami biva, Zvestost obnovi rod nocoj! Življenje nam cvete veselo Naš rod je prost na svojih tleh — Življenje to njegovo delo, Svoboda ta očetov vspeh! . . . Pristopite zato, dekleta, Prisezi mu, ti zbor sinov, A ko zvenf prisega sveta, Slovenja venčaj kip njegovi Nesmrtni duh nad nami plava, Nesmrtnemu spominu slava! — 2. Razširi se, obzor, pred nami, Odprl se nam, pravljični svet! Ce se osnuje mirovno sodišče, bodo se povsod v srednjej in južne j Ameriki lahko pomanjšale vojske. To bode prouzročilo, da bode vojaški stan zgubil mnogo veljave in je civilni več pridobil. Zmanjšalo se bode število Častnikov in generalov, onih generalov, ki se v vseh deželah, kodar bivajo Španjci, močno mešajo v politiko in vedno kujejo zarote ter napravljajo državne prevrate. Redne vojske bodo le toliko imeli, kolikor treba za notranjo varnost, za policijske svrhe, povsod se bode uvela milica, kakor je v severni Ameriki. Milica pa ni poslužno orodje generalom za državne prevrate, ker tudi zmerom ni razpolaganje. Milica res ni tako dobra, kakor stalna vojska, a proti vna-njemu sovražniku bode zadostovala. Mej seboj ne bodo imeli vojn, zunanji sovražnik bode pa moral računati s silo vseh ameriških držav. In torej ni misliti, da bi se jih lotil. Tako se bode tudi v srednje- in južnoameriških državah polagoma utrdil notranji red, ker bode vedno manj onih elementov, ki bi ga rušili in tudi ne bodo imeli sredstev za svoje namene. Dvomiti ni torej, da se bode narodnogospodarsko stanje tudi v teh državah začelo motno razvijati, ker so skoro vse od prirode močno nadarjene. Razvijalo se bode kmetijstvo, obrtnija in trgovina. V Evropi bodemo pa potom kmalu čutili škodljiv upliv okolščine, da je mlada Amerika nas zopet prehitela v uresničenji jedne ideje, v uresničenji splošnega miru. Prvo zborovanje „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". V Ljubljani, dne 22. aprila 1889. (Konec.) Učitelj gosp. Bogateč poroča o prihodnjem glasilu društvene „Zaveže", iu priporoča kot tako glasilo v Mariboru izhajajoči strokovni list »Popotnik." Ta list zavzemal je pravo stališče napram Liechtensteinovemu šolskemu predlogu, je napredujočega duha, na zdravi podlagi uredovan in bode slovensko učiteljstvo gotovo dobro podpiral v duševnih in gmotnih vprašanjih. Da pa bode le jedno Beseda se proroška vzdrami, Libušin glas iz davnih let: V bodočnost daljno zre LibuSa, Zamakuen rod, soprog posluša . . . V daljino gleda duh visoki: Na tleh ječi teptani rod, Slovanstvo v boli mre globoki, Slovanstvu tujec je gospod! Zdaj vstaja s tal, zdaj stre okove, O, zdaj ustvarja zlate dno ve! In hčere vse in vsi sinovi Slave vstajenja slavni god — Nebo dobrotno blagoslovi Ta vrli, ta presrečni rodi Glej zora svita za gorami, Dan vstaja naš — Bog bodi z nami ! — 3. Kvišku zastor! K srčni zvezi Brat v desnico bratu aezi; V zlogi skupna je bodočnost, V zlogi slava in mogočnost! Kar zavesa nam odkrije, To nam krepko v duši žije — Jedne krvi, jedne duše Bodi z nami, rod Libuše! — glasilu „Zaveže" slovenskih učiteljskih društev, to je „Popotnik", naj preneha izhajati „Učiteljski Tovariš". Malo je slovenskih listov, kateri bi branili stališče učiteljev, zato jim treba posebnega lista za njihovo stanovsko obrambo, zato je neobhodno potrebno, da ima „Zaveza" svoje lastno glasilo, zatorej predlaga, naj postane „Popotnik", izhajajoč v Mariboru, organ zaveze slovenskih učiteljskih društev, naj odslej izhaja po trikrat na mesec in, če je mogoče, naj preneha izhajati „Učiteljski Tovariš." Vodja in deželni šolski svetnik gosp. Andrej Praprotnik izjavi, daje zaradi sloge pripravljen, takoj odložiti uredništvo „ Učiteljskega Tovariša", a kaj pa poreče založnik, tega pa on nema določevati. Gosp. Gre ben c izjavi, naj bode „Popotuik" „Zavezni" list. a zaradi tega pa ne treba, da preneha „Učiteljski Tovariš". Važnejše stvari naj se prijavljajo v „Popotniku" kot društvenem glasilu, druge pa v obeh učiteljskih strokovnih listih. Gosp. Romih misli, da bi se določitev o društvenem glasilu prepustila odboru, kateri naj skrbi za to, da določi najpripravnejši list. Gosp. Vodopivec naglasa, da še le o novem letu gre razgovarjuti se, kateri list naj bi imel biti glasilo in kateri naj bi nehal, v kolikor namreč more o tem odločevati zbor „Zaveže". Učitelj Cenčič meni, da „Učiteljski Tovariš", ki je bil zmerom zvest narodnim načelom, pač ne zaslužuje, da bi po več nego 25letnem delovanji bil danes pokopao po „Zaveži" slovenskih učiteljskih društev. Učitelj Skal o v n i k pravi, kar je bilo, je bilo, danes je treba .skrbeti za prihodnjost in odločiti se bode li glasilo rPopotnik" ali „Učiteljski Tovariš", ali se oba lista združita. Kar je veljalo pred 80 leti začetkom devetnajstega stoletja, to pač danes več veljati ne more. (Občno odobravanje Živio ! Živio !) Danes je treba popolnem natanko določiti, kateri list bode glasilo „Zaveže", kako tendenco naj zastopa list, in tu se je treba v prvi vrsti ozirati le na doslej izišle liste, nikakor pa ne na osebe, ki so njihovi uredniki. Gosp. Romih gorko priporoča, naj se izvoli „Popotnik" za društveno glasilo. Učitelj gosp. Fran Praprotnik (Štajertko) misli, naj bi se o tej zadevi pogovorilo v prijaznosti in naj bi se odložilo do prihodnjega zborovanja, kuteri list so določi kot glasilo „Zaveže". Učitelj g. Gabiš ek (z Goriškega) reče, da se bode program prihodnjemu glasilu „Zaveže" določil še le jutri, ko bode on stavil v občnem zboru svoje predloge in se bodo isti v javnosti razglasili. — Pri glasovanji vsprejme se nasvet, da ima biti „Popotnik" društveno glasilo ..Zaveze". Kar se tiče letniue predlaga g. Rib nikar, bi ostala stara. Gosp. Gabršek (s Krškega) izjavlja, da bi „Pedagogično društvo" nikakor ne zmagovalo za vse ude pristopnine za „Zvezo", kajti v prvi vrsti je „Pedagogičnemu društvu" smoter literarno delovanje in zato mu treba v prvi vrsti denarnih močij, katere z mnogim trudom skupe spravlja. Nokoliko pa bode „Pedagogično društvo" prav rado odrajto- valo za namene „Zaveže učiteljskih društev", kakor je to običajno pri „ Pedagogičnih društvih" na Hrvaškem. Gospod Nerat nasvetuje, naj bi ostalo pri letnini, kakor je bilo sedaj, na kar se vsprejme predlog, da se določitev letnine prepusti novo izvoljenemu odboru, in se potem, ko se je določil glavni skupščini dnevni red, sklene zborovanje, ko je trajalo 3 ure. Zvečer so se zabavali učitelji pri igrah vojaške godbe in i/.bornem petji čitalniških pevcev. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24. aprila. Potovanje grofa TaalFea v Prago imelo je važen političen pomen, imel je daljši pogovor s knezom Auerspergom in deželnim vrhovnim maršalom knezom Lobkovitzem. Po vsej pravici se more zatorej iz tega sklepati, da ie mimsterski predsednik skušal pogovoriti liberalne in konservativne veleposestnike, da bi za bodoče deželnozborske volitve sklenili kompromis. Ne ve se pa, če je njegovo prizadevanje imelo kaj uspeha, ker nemški veleposestniki drugače ne marajo sklepati kompromisa, da se uresničijo terjatve Nemcev, da bodo potem vsi nemški poslanci ustopili v deželni zbor. Cehi bodo pa javaljne hoteli toliko Nemcem odjenjati. Staročehi bi se že pobotali z Nemci, a se boje Mladočehov, ki bi pri agitacijah za deželnozborske volitve to porabili, da jim izvijejo mnogo mandatov. Kaiu-no iiiinislt'rst vo je vsem deželuim oblastvom naročilo, da naj natančno naznanijo, koliko so poslednjih pet let donašale občine za ljudske šole. To je v zvezi z napovedano predlogo novega šolskega zakona. Vlada hoče imeti uatančne podatke, če res občine ne morejo zmagovati stroškov za šole, kar posebno nemški konservativci vedno uaglašajo- Kakor na Angleškem, tako tudi na Oger-n It oni novi ministri in državni tajniki odlože svoje mandate ter z nova kandidujejo za državni zbor. Ko bi propali, pa takoj dajo svojo ostavko. Ogerska opozicija je proti vsem novim ministrom in državnim tajnikom postavila kandidate svoje in bode skušala, če bode mogla koga vreči, da Tiszi napravi nove težave. Vuaiije države. Berolinska „Kreuzzeitung" je izumila načrt, da bi se ltiisW«»-l»olj*k<» zjedinilo z Galicijo pod avstrijskim gospodstvom. Gospodje v Berolinu so se baje nadejali, da se bodo Poljaki nakrat na-uduševali za ta načrt. Poljaki so pa kmalu spoznali, kaj v Berolinu s tem nameravajo Poljski listi že pišejo, da bi Nemci s priobčevanjem tacih načrtov le radi dosegli, da bi Rusi bolj zatirali Poljake. Če bi v Rusiji oslabel poljski živelj, bi to tudi imelo neugoden upliv na pruske Poljake, katere bi potem tem ložje ponemčili. Da bi pa tuki načrti se uresničili, na to v Berolinu uiti ne mislijo. Vlada arb&ka namerava osnovati srbsko kmetijsko banko, da bode potem moglo kmetsko prebivalstvo za nizke obresti dobivati denar na posodo. S tem bode mnogo koristila razvoju kmetij stva v deželi. Sploh obrača sedanja vlada vso svojo pozornost zboljšanju narodnega blagostanja. Knez bolgarNlti ni o velikinoči odpotoval v Trnovo, temveč je ostal v Sofiji. V nedeljo vsprejel je ministre, najvišje državne dostojanstvenike in več častnikov. Knez je v svojem nagovoru naglašal, da dežela v miru praznuje veliko noč, če tudi je evropska politika negotova in sovražniki Bolgarske jej vse hudo prorokujejo. Priuc je rekel, da prosi Boga, da ohrani deželi nezavisnost Pri banketu je Koburžan pil na zdravje Bolgarije. Ministerski predsednik mu je pa odgovoril v napitnici, da bi so-vražuiki Bolgarije radi deželi vzeli kneza, a narod bolgarski vidi v kruzu utelešeno nezavisnost svojo. Po odhodu kneza Aleksandra je že Bolgarija bila na potu, da postane tuja proviucija. Odkar je prišel knez Ferdinand v deželo, se je z nova oživela. Potem je naglašal Stambulov, kake zasluge ima knez za deželo in zagotavljal, da je narod pripravljen zanj prelivati kri. Nek Pariški list je izvedel, da v juniju tudi rtiNlcI car pohodi razstavo franconko. To bi bilo velike politične važnosti, če se obistini, kajti jasno bi pokazalo, da Rusija želi francoskega prijateljstva. Nam se pa ta vest ne zdi verojetna. Mej i*u um n Nit i m ministerstvom ni prave jedinosti. Catargi je hotel, da se opusti daljše grajenje trdnjav, ko sta Lahovary in Manu se izrecno izjavila, da odstopita, ako se ne bodo nadaljevala utrjevanja. Sedaj bo pa ministri ne morejo sporazumeti, k-e bi se zidale nove utrdbe. Vojni minister Manu hoče, da se še nadalje grade Ie take utrdbe, ki bi ruskim četam ovirale prihod v deželo, Catargi pa misli, da bi" bilo bolje, da se drugje grade, ker Rumuniji ne preti največja nevarnost od Rusije. Generalni državni pravnik Quesnay de Beaure paire bodo tožil celo vrsto 1'raiicon kili listov, ker so napadali osobo njegovo. Boulangistični listi namreč jako nesramno napadajo državnega pravnika, zmišljujejo si razne stvari o njem, da bi ga počr ni li pri narodu. Kakor se kaže, bode Boulangerjeva zadeva dala sodiščem Be mnogo posla, ker bode dala povod raznim drugim pravdam Šoanski kralj Melinik poslai je v Rim v tajnej misiji preiskovalca Afrike Traversija, da se bode dogovarjal z italijansko vlado, da bi pomagala njemu (Meliniku) ua abesinski prestol. Melinik je velik prijatelj Evropcev, ter bi državo odprl ita-lijanskej trgovini. Crispi je tudi za to, da Italijani si okoristijo zmešnjave v Abesiniji, če bodeta le zbornici voljni privoliti denar za novo ekspedicijo. — Italijani se nadejajo, da so vrhunec narodnogospodarske krize že prekoračili. Carinski dohodki so se poslednji čas nekoliko povišali in izvoz blaga se tudi vekša, kar dokazuje, da se trgovina oživlja. Poslednji čas se je izvozilo posebno mnogo olja in svile. Vina imajo res še mnogo na prodaj, a začeli so ga močno izvažati v Južno Ameriko. Dopisi. Iz Izubijane 23. aprila. — (»Podporno društvo poni očnih uradnikov za Kranjsko") — Dno 17. aprila t. 1. preteklo je prvo četrtletje, odkar je imenovano podporno društvo ustanovljeno. Ker se o njegovem delovanji do sedaj še ni javno ničesar omenjalo, zdi se mi umestno napisati danes v tej zadevi par vrst, ker mislim da bodo morda jednega ali druzega izmej društve-nikov ali čitateljev sploh zanimale. Društveni odbor imel je do uštetega dne 16. aprila t. 1. pet sej — 4 redne, 1 izredno — vsako s posebnim dnevnim redom, ki je ob-iregal po tri, štiri in več točk. Teh sej udeleževalo se je vseh šest odbornikov. Predmeti reševali so se točno in vestno, ter strogo v zmislu pravil. Mej drugim se je rešilo v tem času nad 23 važnejših pismenih ulog, došlih odboru deloma od zunanjih društev in udov, deloma od tukajšnjih. Na dalje so se dajala razna potrebna pojasnila in sploh se je skrbelo ustreči vsestranskim zahtevam in zadevam, ki se tičejo društvene koristi. Odbor pričel je svoje Troje srečanj. (Ruski spisal J. S. Turgenev , preložil Ivan Gornik. II. (Dalje.) Počasi obrnila je proti meni svojo glavo in me radovedno pogledala. — Ali . . . ali Bte vi od njega? vprašala je. Glas jej je bil slab in negotov . . . Vprašanje njeuo me je nekoliko zmedlo. — Ne . . . nisem od njega, odgovoril sem jedva dišoč. — Ali ga poznate? — Poznam, rekel sem s tajinstveno važnostjo. — Hotel sem pridržati svojo ulogo. — Poznam. Nezaupno pogledala me je, hotela je nekaj reči in obmolknila. — Čakali ste ga v Sorentu, nadaljeval sem: — videli ste se ž njim v Mihajlovskem, jezdili ste ž njim . . . — Kako ste mogli . . . začela je. — Jaz vem . . . vse vem . . . — Obraz vaš mi je nekako znan, nadaljevala je: — vender ne . . . — Ne, jaz vain nisem znan. — Kaj torej hočete? — Jaz vem, trdil sem. Dobro sem razumel, da bi se na odličen način lahko okoristil in šel dalje, da so moja ponavljanja: Jaz ne vera, saj vem" postala smešna — a moj nemir bil je tako velik, poleg tega zmedlo me je to nepričakovano srečanje, zmočen sera bil tako, da res ničesar drugega nisem vedel povedati. Poleg tega v istini tudi več vedel nisem. Čutil sem, da sem neumen, čutil sem, da se iz tajinstvenega, vsevednega bitja, kakeršno sem se jej moral začet koma zdeti, prevračam v nekakega smešnega norca ... a storiti ni bilo inače. — Da, jaz vse vem, zamrmral sem še je-denkrat. Ozrla se je na-me, previdno ustala in se hotela oddaljiti. A to bilo bi preneusmiljeuo Zgrabil sem jo za roko. — Radi Boga, začel sem: — sedite, poslušajte me .... Pomislila je in sedla. — Baš sem vam govoril, nadaljeval sem ognjeno: — da vse vem — to je laž. Jaz ne vera ničesar, ako pa ste se mi morebiti čudili radi tega, j kar sem vam baš rekel pri stebru, pripisujte to jedino slučaju, čudnemu, narazumnemu slučaju, kateri me je, kakor v zasmeb, dvakrat in na jednak način združil z vami, storil me nesamovoljno pričo tega, kar bi morda želeli vi ohraniti tajno . . . In nikakor oproščuje se in brez najmanjše zatajitve povedal sem jej vse: srečanji svoji ž njo v Sorentu in v Rusiji, svoja skrbna razpraševanja in svoj razgovor v Moskvi s Slikovsko in njeno sestro. — Zdaj veste vse, nadaljeval sem končuje svoje pripovedovanje. — Ne bora vam popisoval kako globok, kako pretiesujoč utis ste napravili na-me : videti vas in od vas ne očarovau biti — je nemogoče. Z druge strani tudi nimam uzroka, da vam pripovedujem, kak je bil oni utis. Spomnite se pri kakih spomenkih sem vas obakrat videl . . . Verujte mi, ne predavam se rad brezumnim nadejam, a razumite tudi nerazložljivi nemir, kateri se me je danes polotil, in oprostite mi, oprostite boječo zvijačnost, katere sem se sklenil poprijeti, da bi obrnil nase vaše zanimanje konci za trenutek. Poslušala je moje nejasno pripovedovanje ne privzdignivši glave. (Konec prib.) delovanje z vso mogočo marljivostjo, da bi pripomogel društvu bodisi glede števila udov, kakor tudi glede materijalnega stanja — dospeti polagoma do svojega cilja! — V ta namen je oskrbel okolu 100 primernih povabil k pristopu, ter jih razposlal po-moćuim uradnikom na deželi. Ker bi si društvo s svojimi rednimi dohodki ne moglo svojega splošnega stanja dovolj ugodno utrditi, je odbor sklenil v zadnji seji, 16. aprila t. 1., storiti takoj potrebne korake, da se društveno premoženje s Časom pomnoži, in tako spolni važni posel, ki mu ga pravila nalagajo. Tu mu bode v prvi vrsti skrb, izterjati zaostalo udnino, ter z onimi udi, ki so že dalj časa z ie-to na dolgu, brezozirno postopati v zmislu § 7. društ. pravil. Za tem pa bodo sledile prošnje za podporo itd. — na prim. mestih. — Stanje društvenega premoženja je po odobrenem zadnjem mesečnem izkazu blagajnikovem sledeče: A. Dohodkov: 142 gld. 50 kr.; B. Stroškov: 16 gld. 40 kr.; ostane tedaj čistega: 126 gld. 10 kr.; od teh je: naloženih v kranjskej hranilnici (na knjiž. Stv. 175625) — 120 gld., preostanek 6 gld. 10 kr. pa se nahaja v društveni blagajnici. — K tej svoti društvenega premoženja pripomogla je kranjska hranilnica s podporo v znesku 50 gld., za kar se jej je izrekla primerna zalivala. — Število pravih udov znaša do sedaj 35; zaradi prekoračene starosti se je prošnja za vsprejem odbila dvema zunanjima pomočnima uradnikoma. Bolniški in podporni zaklad nesta imela do sedaj nikacih stroškov. Iz teh malih podatkov razvidi se tedaj podoba društvenega oziroma odborovega delovanja v I. četrtletji. Težav in ovir, s katerimi se je v začetku boriti vsakemu podjetju in novemu društvu, manjkalo se jih tudi tukaj ni, ipak jih je društveni odbor deloma že premagal, deloma pa jih še bode, Bamo da bi se jeli nekateri izmej tukajšnih kakor tudi zunanjih pomočnih uradnikov malo bolj brigati in zanimati za društvo, mesto da „goje* prečudno in neprebavljive ideje in nazore", kateri se nikdar uresničili ne bodo ! S. I/. Idrije 23. aprila. — (Dramatična predstava.) Že nekaj tednov pred vel. nočjo je bila objavljena igra „Vrbau Debeluhar", določena za vel. ponedeljek, s posebuim pristavkom, da bosta pri tej priliki igrala vsled prijaznosti prva uda Ljubljanske dramatike: gospica Zvonar jeva in gosp. Borštnik. Veselili smo se tega naznanila, uverjeni, da nam kratkočasne zabave ne bo manjkalo, in to veselje uresničilo se je popolno. Najbolj impouoval je g. Borštnik s svoj m trebuščkom, do katerega so mu izvrstno največ pomogle mnoge blazine in blazinice pod telovnikom. Dobrovoljnega „Debeluharja", kateremu diše le kranjske klobasice in Dolenjček, igral je izvrstno. Kaj šaljiv je bil prizor, kazoč nam „Debeluharja" pri uevesti. Tu pokazal se je vrlo dobro, rekel bi, vaški tip in velikomestno življenje. Gibčna nevesta, (gospica Zvouarjeva) je bila „Debeluharju" v veliko zadrego, kaj nagajiva koketka, katerej so tudi ostale tri gospice odgovarjale — dobro. „Debeluhar", misleč namreč, da bo snubil nevesto vsaj nekoliko jednako njemu glede telesnih prilastkov, dobil je šibko in kaj prekanjeno ptičico, ki mu je popolnoma zmedla um. To potrdil nam je prizor, ko sta nastopila oba režiserja, g. Borštnik in g. V. Lapajne. Prvi kazoč glavno,ulogo, a drugi predstavljajoč doktorja, katera oba sta, dasiravno različnih značajev, prouzročila mnogo smehu. Sploh pa bodi omenjeno, da se je igralo vrlo dobro, tudi glede domačih igralcev, kateri predstavi gotovo nošo bili v sramoto. — Quidam. Domače stvari. — (Dežolnozborske volitve) bodo uekda sredi junija. Tako vsaj čitamo v nemških listih. — (Umrl) je včeraj v Naklem nad Kranjem župni upravitelj gosp. Alijaučič. — (Predstava v korist podpornemu društvu velikošolcev naDunaji.) Podptrno društvo slovenskih velikošolcev na Dunaji nahaja mnogo odziva po slovenski domovini, najlaskaveji pa je odziv narodnih dam Ljubljanskih, na čelu njim gospa M. Murnikova, katera z izredno požrtovalnostjo pospešuje vsako narodno podjetje in je tudi pri tej priliki poprijela inicijativo. Gospa Murnikova strašila se ni potov niti raznih ovir, neumorno je delovala, da nam je priredila zares si- jajen večer, dobrodelnemu namenu pa znaten donesek. Slava ji! — Kakor smo že javili, odpovedala je vojaška godba svoje že obljubljeno sodelovanje, zato je gospa Murnikova naprosila g. vit. J an ušo v s k e ga in gospico S e u n igo vo , da sta s čveteroročnim svi-renjem na glasoviru nadomestovala godbo. G. vitez Janušovski je znan mojster na glasoviru, a tudi gospica Seunigova je pri VHej svojej mladosti izvrstno izvežbana in obema donela je burna pohvala mno-gobrojnega občinstva. Funt ko v prolog in pojas njujoči tekst k živim podobam (tiskan v podlistku) govorila je dražestna gospica Jelica Kremžar-jeva jako gladko, razločno in s pravim občutkom Občinstvo odlikovalo jo je s posebnim priznanjem. Veseloigra „Vdova in vdovec" predstavljali so: gospica Anka Goljaševa (vdova Pavlina), gospa Valenta-Brusova (prijateljica Milka), gospod A. Trstenjak (baron Samo) in gospod Janko Šuman (plemič Živko) na splošno zadovoljnost. Posebno nas je veselilo, da smo zopet jedenkrat na odru videli gospo Valento Brusovo, ki je občinstvu slovenskemu izza njenih nekdanjih ulog v nepozabnem spominu. Tretji oddelek bile so „žive podobe": a) Obljuba slovenskega naroda očetu Bleivveisu. b) Libuša prorokuje češko bodočnost Pfemislu. c) Pobratimstvo Čehov in Slovencev. Pri podobah, ki so se priredile po koncepciji znanega češkega umetnika Vaclava Čer neg a sodelovale so gospodičiue: Druškovič, Foerster, Gosti, Hofbauer, Jamšek, Kavčič, Klein, L o -zar, Peter ca, Skale, Souvan in Šuman. Vse tri podobe bile so velekrasne, izrednega efekta in teško je bilo odločiti se, katera je najlepša. Po svojem subjektivnem mnenji bi ven-der prvi podobi prisodili prvenstvo. Občinstvo bilo je po „živih podobah" kar naudušeno in ploskalo in klicalo je, dokler se ni zastor zopet in zopet dvignil in razkril prelepe podobe še za nekoliko hipcev. Izvestno bode tudi pri drugi predstavi gledališče razprodano, kakor na velikonočni ponedeljek, ko je bilo okolu 200 gld. ustopnine. — (Pojasnilo.) Tukajšnji uradni list je pretekli teden trdil, da so povodom vodovodnih del okolu Žabjaka zadeli na staro rimsko zidovje, ki je bilo izredno trdo, da so je jedva prebili. Da je zidovje bilo trdno, je istina, a rimskega ni bilo prav nič v njem. Zidovje, na katero so zadeli, so ostanki nekdanjega obzidja Ljubljanskega. Kdor pazilo prečita Vrhovčevo kujigo ali pa Valvazorja, bode hitro videl, da je stalo ondu trdnjavsko ozidje, da so ondu bila trdna mestna vrata proti dolenjski strani. — (Znnn Ljublj a nsk obrtnik) nam piše: V Karari naročil si je ueki Ljubljanski obrtnik Ka-rar.skega marmorja. Posestnik kamnoloma v Karari je pač takoj odposlal na tamošnjo postajo kamne, katerih pa železniški načelnik v Karari ni hotel vsprejeti, češ da ni nobene železniške postaje „Ljubljana". Tako bil je Ljubljanski obrtnk prisiljen po tukajšnjem načelništvu brzojavno poročati, kje je postaja Ljubljana. Če lahonski železniški uradniki še tacih mest, kakor je Ljubljana ne poznajo, smelo bi se prašati, kaj da se v ondotnih srednjih Šolah uče. — (Vabilo na veselico), katero prirede* Štursko-Ajdovski pevci in pevkinje v nedeljo dne 28. aprila t. I. v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda" v dvorani društva „Edinosti" s sledečim vspo redom: 1. „Domovini", mešan zbor, Fr. Vilhar. 2. Govor. 3. „Njega ni", moški zbor, Kocjančič. 4. Deklamacija: „Stari hajduk, Krilau. 5. „Na planine", mešan zbor, S. H. Sattner. 6. „Na Velebitu", moški zbor, Fr. Vilhar. 7. Igra: „ŽupanovaMicika". Po zvršenem vsporedu prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osobo 30 kr., sedež 20 kr. Glede na eminentno blagi namen se radodar-nosti ne stavijo meje. K mnogobrojni udeležbi naj-uljudneje vabi veselični odsek. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 24. aprila. „VViener-Zeitung" objavlja cesarski patent, s katerim so razpuščeni deželni zbor češki, dalmatinski, gali.ški, kranjski, tirolski, istrski, goriški in gradiščanski ter se imajo razpisati nove volitve. „"VViener Zeitung" prsvi v neuradnem delu, da razpuščeni deželni zbori tekom poletja završe postavno šestletno funkcijsko dobo. Dokler ta ni potekla, bi bilo jedva možno, sklicati je, želeti pa je, da se nove volitve čim prej vrše. Z razpustom je omogočeno, da se volitve določijo za tak čas, ki ugaja prebivalstvu in da se zagotovi pravočasna izvršitev volitev v nove deželne zastope. Današnji tramvajski promet zopet normalen, 150 voz prevaža ljudi. Nekateri straj-kujoči vozniki zopet ustopili v službo. Bruselj 24. aprila. Boulanger odpotoval v London. Kazne vesti. * ( 10 7 08ob v smrt obsojenih.) Iz Ba-tavije se javlja : V pokrajini Bantamski na otoku Javi napali so nagloma domačini meseca julija m. I. nizozemske uradnike in druge naselnike v Tijele gonu, jih mnogo usmrtili in obilo hiš požgali. Na pomoč pošlimi voiaki so po dolgotrajnem in krvavem boji ustaše premagali in četovodje na lici mesta po-strelili, proti drugim upornikom pa se je pričela pravda, kat-'re konečni izid je sodišče nedavno objavilo. Nič menj uego 107 ustašev obsojenih je v smrt, trem prisodili so dosmrtno ječo na verigah in izmej ostalih 94 upornikov iztirali jih bodo 43 iz domovine. Obsojenci napravili so sicer priziv ua višje sodišče, a ni dosti upanja, da bi se jim priso-jena kazen polajšala, ker viš. sodišče obravnava in sodi izključno le na podstavi dosedanjih zapisnikov in ne zasliši več niti zatožencev niti prič. — (ZiiMlotloiii poiiurejnlci iiMttno vodo.) Bilo je že omenjeno, da v občo po vsem ci vilizovanem svetu tako priljubljeno in rasllrjeno Anatlierin ustno vodo zobozdravnika dr. J. (!. Popp-a n»i Dunuji zlasti mi Ogerskom v velikoj meri ponarejajo in kvarijo. Ko je i/.dolovatolj v Budimpešti osnoval generalno zastopstvo za Ogersko, zma-tral jo načelnik generalnega zastepstva za dolžnost svojo, nastopiti večje potovanje po Ogerskej, da jedenkrat naredi konec tem Sleparijami Uspeh tega potovanja je bil čudovit. Do sedaj jo dal v 9 krajih na 10 mestih kacih L80 steklenic ponarejene Anatlierin ustne vode l-onnskovati in proti ponarejalcem začeti sodnje korake. To stane sicer precej denarja, toda izdelovatelj hotel je jedenkrat prav korenito potreliiti, ker bi dobor glas te že 40 let preskušeno vodo Utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobiokaželjnih ljudij. Da se ponarejale« in delo oteži in koristi velicemu občinstvu, uklonil je izdelovatelj, steklenico povekšati za poldvico projsnje količini'. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da so bodo občinstvo v bodočo bolj varovalo prod pokvarjenimi, ponarejenimi in druzimi ničvrednimi in nekoristnimi rtredstvi. Cena Anatherinovej ustnoj vodi dr. J. G. Popp-a je po velikosti steklenice 50 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatherin ustno vodo, ker to sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaji, kjer naj se pismeno naroči, in vse lekarne, droguerijo in partuiuerije. (t>17—15) *75 Zlata renta...... - 111 10 — , 1U- — 6% marčna renta.....10045 — „ 10030 Akcije narodne banke... n 90t>— — „ 903*— Kreditne akcije..... , 299--- — „ 29850 London........„ 119-65 — , 120*25 srebro........„ —■— — , —*— Napol.......... 9-49«/, — , ^49«/, C kr. cekini......a 5-65 — , 5»65 Nemake marke...... 58-60 — „ 58-57 47o državne sreike iz 1. 1864 SSOglcL 139 gld. — kr. Državne Brečke iz 1. 1*«4 lOo , 181 „ 25 „ Ogerska zlata renta 4°/0 ..... 103 ,. 30 Ogerska papirna renta 5°/0 . ... % „ 70 v 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 101 75 Dunava reg. srečke 5% . . 100 gld. 123 1( 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4'///, zlati zast- ,isti • 12,1 n fi0 >• Kreditne srečke.....100 gld 191 ., 75 Radolfove srečke ... 10 ., 21 „ — Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 130 „ 40 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a v. 239 „ 25 „ Nekaj čisto novega y dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajnca, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno o«rljenftevo kislino nasiščeiia, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina pri Kog'utci. Srečno zjeilinjenje prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijeteticua pijača, kakeršne še dosedaj ni bilo, ruflnisko-slatinska sodna iM, zdravt-jša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego droge nahajajoče se mineralno vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajalnicah rudninskih vod, pri trgovcih in direktno pri oskrbuištvu Rimske slatine, pošta llogatec-Slatina (na Štajerskem). (305—1) zraven farne cerkve v Zagorjl, s štirimi sobami, mesnico, usnjarijo, (297—1) se pod ugodnimi poboji takoj v najem da. Natančneje pove upravništvo „Slovenskega Naroda". i Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive PETER LASSNIK v X_.j-a.tlja-n.I_ iJ&~ Poštna naročila se proti poštnemu povzetju hitro razpošiljajo. ~-«*a (181—14) X Na najnovejši in najboljši način + X mu t? t ix« (825—42) * I zobe in zobovja ♦ ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- * • TMiiJa in vse xol»ne operacije, — odstranuje ♦ J sobne bolečlue z usmrtenjem živca ♦ I zobozdravnik A. Paichel, $ m poleg Hradecke^a (čevljarskega) mostu, L nadstropje. O Gotov zaslužek! Vnalt priden mož more Hi *tlerin|l dun brez kapitalu 5 do lO «1«!. po jako dostojnem in poštenem potu zaslužiti, ki prevame dobro izplacu-jo*i- ne zastopstvo. Pripravno tudi kot tttrauNki /.ii.sln>.el< za vNakega. Agenti mc nastavijo v vseh uieNtib in kritjih države proti visoki proviziji in iucNečne§ plači. — Ponudbe pod naslovom: ..Kaulin. Hanzlei ,I.A ( OMElUAi I I-, IIikUiii-peMta". ^263—3) Proda se nekaj pohištva ■ na (304-1) 4LO teini renownwnee! Profesorji kr. klinike na Dunaji, jtroieaor ItniNche, pr«tlt'Hor S«'linilzl«'r. pok. ftrot'eMor Opp«»lzer, kakor tudi vee družili slovečib zdravnikov /na niij*'|o in priporočajo le pristno in svetovno slavno c. kr. dvornega zol»<»zdravnika Poljanski cesti št. 9. Povprašuje naj bc v hiši na desno pri tleh. Klavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da odprem dne 1. maja 1889. leta svojo pisarno -= v Celji =- v Kondušarjevi hiši, blizu c. kr. okrajnega glavarstva. Dr. Jurij Hrašovec, odvetnik. FRAN CHRISTOPH-ov ,1U< svet;i lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zalfftđl teli praktičnih lastnostij in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor boce sam lakirati tla, — Sobo se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah Dobiva se v IJubljani pri FRAN CHRISTOPH, Izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega svetlega laka za tla, PRAHA & BEU0L1N. IVANU Ljubljani pri LUCKMANN-U. POP ■ULsrbaao vodo za vsakdanjo porabo, ker je boljSa, nego vsaka druga zobna voda, kot pre-servativno sredstvo pniti vsem zobnim in Ustnim boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnih Vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, če se hkratu rabi z Dr. FOPP-a zobnim praškom ali zobno pasto, ohrani vedno zdravo in lepe zobe. Pri neprestani rabt dr. Popp-ovlli zobnih sredstev se prepreči in odstrani rast drobuili glivic, za katere |e nstna votlina tako ugodna tla. katere se lotijo zob, da začno gnitl. TIr Pnnn u valni'i nI omilil >° najboljla, ž njo si vsak sam lir. rfjpp-H /millrf [HIMIIIM |.mk„ lamali votle zobe. »r P'.nti.'i vnliiurMltl milit pn>ti spušča.jem vsake vrste in po-T. r0[IJ)-fl /tlJIbLIlO 111111? 8ebno priporočljivo za kopelji. Cena: Anatlierin ustna voda v dvojno po vek lunin steklenicah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Anatherin zobna pusta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobna pasta a 35 kr. — Zobni prašek v škatljicah po 63 kr. — Zobna plomba v etuiji gld. 1.—. — Zeljlščno milo a 30 kr. £Jb^~" Pred kupovati j eni ponarejene Auatlieriti ustne vode« kt Je l»o auallzi le Iz kislin >tM|»rnvljeiil preparat, s knterim se zobje prer.gouitj nnleljo, m- lirecno nvnri. '^g (t;if>_ Dr. J. G. P0PP, VVien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mavr, U. pl. Trnkoczy, E. Bir-schitz, G. Piecoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, vašo Petričič, Edvard Mahr, Peter Lassnik, bratje Krisper; V Postojim': Fr, Bacearich. lekar; na Krškem: F. Bomohes, lekar; K. Eugelsberger, Trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warto, b^kar; v Kranji: K. Ravnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; 0 Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. limune, lekar; 0 Ajdovščini: M. (iuglielino, lekar; f Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Novem mestu: F. llaika, D. Ri..zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom) v Kamniku: J. Močnik, lekar; o Trebnjem: J Ruprecht, lekar;' v Cmomlii: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar. J. Deller-jeva Jedino razprodajo za Kranjsko ima .1. lin M\imd:ic v Ljubljani. Rimska cesta 9. RADGONSKA mizna in osveževalna pijača. Preskušeno zdravilo za katar sapnih organov, protin, revinati-zeiu, želodčne in inehurne bolezni. najčistejša aikalična h, Se ne sme zamenjati z Radcnjsko ^q kislino. (209—11) 5= KISLINA. 1 71 = Nova koncesij ono v ana v Ijjuliljani. Slavni mestni magistrat v Ljubljani dal mi je dne 6. februvarija 1889. št. 21280 koncesijo za osnovo tovarne za sodno vodo v Ljubljani v hiši št. 2 na Preširnovem trgu (lekarna pri „Zlatem orlu"). To naznanjajoč občinstvu, opomnim, da se bode v moji tovarni sodna voda na najskrbnejsi in najracijonelnejši način delala, in da se že sedaj prodajajo vsi sifoni le v garantovano po predpisu ministerske naredbe dne 11. julija 1888. št. 120 drž. zak. iz 90°/0 Cinkove zmesi napravljenih zaklepih, torej je v njih zdravju neškodljiva okrepčujoča pijača, v katerej ni prav nič svinca, kar izvrstno ugaja sanitetnim zahtevam. Z velespoštovanjem Jos. Svoboda., (289—2) lekarna in tovarna sodne vode. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.