Seja OO ZZB Grosuplje ob 4. juliju — dnevu borca
Delegati Občinskega odbora ZZB NOV Grosuplje ter predstavniki Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine Grosuplje so se ob dnevu borca — 4. juliju sestali na seji OO ZZB NOV Grosuplje. Slavnostni govornik je bil tov. Stane Valentinčič, ki je v svojem govoru izpostavil vse večje gospodarske in politične pro-bleme v Jugoslaviji, obsodil etiketiranje slovenskega naroda v jugoslovanskem časo-pisju, se zavzel za večjo demokratičnost in suverenost slovenskega ljudstva ter podprl Temeljno listino Slovenije 1989, katero so po končani seji navzoči delegati tudi podpisali.
Na seji so bile podeljenc tudi plakete OO ZZB NO V Grosuplje za leto 1989, katere so prejeli:
Alojz Blažič, rojen v Podpeči v Dobrepolju. V NOV je vstopil marca 1942 v Zapadnodolenjski odred. Po ukinitvi odreda se je priključil novoustanovljenemu Levstikovemu bataljonu in po us-anovitvi VIII. Levstikovi bri-gadi. Jeseni 1943 je obiskoval oficirsko šolo, nato pa je opravljal dolžnost komandanta zaščitnega batajona in komandanta za zveze pri VII. korpusu NOV Jugoslavi-je. Čeprav tov. Blažič živi v Ljub-Ijani, je navezan na svoj kraj. Že od vsega začetka — to je od leta 1974. — aktivno sodeluje pri or-ganizaciji in izvedbi Tednov tra-dicij NOB — je tudi član tega odbora.
Kot predstavnik skupnosti bor-cev Zapadno-dolenjskega odreda se redno udeležuje pohodov mla-dine in razgovorov s šolsko mla-
dino. Na ta način tov. Blažič pri-speva svoj delež pri ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradi-cij v Dobrepoljski dolini.
Anton Miklič, doma iz Ceste v Dobrepolju, živi pa v Ljubljani. Izhaja iz družine, ki je dala 9 par-tizanov. Sam je še leta 1942 vsto-pil v kočevski bataljon, nato pa je bil od septembra 1942 do sep-tembra 1943 interniran v Italijo. Po vrnitvi iz internacije se je po-novno priključil partizanski voj-ski in bil ves čas od septembra 1943 do osvoboditve na kurirski postaji TV-13. Sedaj je član od-bora Tedna tradicij NOB Dobre-polje. Pri organizaciji in izvedbi teh tednov sodeluje že od leta 1982.
Ivo Očak, aktivni član odbora Pohoda po poteh II. grupe odre-dov in organizator zgodovinskih pričevanj v okviru razstav NOV. Ivo Očak je tudi predsednik sveta za negovanje tradicij NOV pri
skupščini KS Ivančna gorica. Na tem področju je pokazal svoje or-ganizacijske sposobnosti in pri-pravljenost pri zbiranju zgodo-vinskega materiala iz NOB. Pri vsakoletnem pohodu po poteh II. grupe odredov je organiziral raz-stavo iz zgodovine NOB in pred-stavil dokumentarni strokovni material vseh dosedanjih poho-dov.
Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje, ki bo v na-slednjem letu praznovala svpjo 70 letnico delovanja. Ta, danes štiristo članski kolektiv s sodobno organizacijo in opremo, je tik po prvi svetovni vojni začrtal svojo težko in pestro pot kot majhen oddelek vrvarne za izdelovanje konopljenih in lanenih vrvi. V njenem razvoju, ki je prepleten z dvigi, pa tudi s padci, se od začet-ka pa vse do današnjih dni vleče nepretrgana črta, ki ponazarja pridnost in upornost vseh genera-
cij ddavcev te tovarae, ki so uspešno prešle čez mnoge in raz-lične ovire — od ekonomskih,. tehničnih, pa do političnih. Te so svoj zenit dosegle z izbruhom druge svetovne vojne in vsemi njenimi strašnimi posledicami.
Med zadnjo vojno je bila To varaa zbombardirana in pred vdorom Nemcev tudi do tal po-žgana. V tem težkem obdobju so delavci Motvoza izkazali visoko narodnostno zavest in junaštvo. To izpričuje tudi podatek, da je kar 45 njenih delavcev izgubilo življenje kot borci, talci ali inter-niranci. Tudi sicer je ta kolektiv na razne načine ves čas vojne pomagal in podpiral partizansko gibanje na grosupeljskem območ-ju. Iz njegovih vrst pa je kar pet ustanoviteljev Grosupeljske čete in to; Ivan Kovač, Milan Ličen-Čort, Ivan Čampelj-Brico, Jože Prijatelj-Vinetu in Jože Horvat-Miško.
Tudi po vojni je kolektiv Mot-voza v svojem pestrem razvoju uspešno prebrodil vse težave, ki smo jim bili priča vse do danes. Ob vseh tehnoloških dosežkih in dokaj velikim kadrovskim spre-membam je ta najstarejša grosu-peljska tovarna zadržala svojo proletarsko identiteto in aktiv-
nost v družbeno političnem živ-ljenju svcje občine. Pri tem gre posebej poudariti tudi skrb za ne-govanje in utrjevanje tradicij NOB, ki jo ta kolektiv izkazuje ves povojni čas.
Univerzal Ivančna gorica, ka-terega začetki delovanja segajo, v čas ustanovitve občine Ivančna gorica. Ustanovitev Komuoalne-ga podjetja Ivančna gorica, kot predhodnika sedanje delovne or-ganizacije, je narekovala pred-vsem potreba po organiziranem delu na področju komunalnega gospodarstva. Obseg tedanje de-javnosti so narekovale trenutne potrebe obnove in rasti naselij na tem področju, posebno še naselja Ivančna gorica.
Nadaljne reorganizacijske spre-membe komunalnega gospodar-stva v občini, pa ponovno prive-dejo do sprememb v organizaciji podjetja in predmetu poslovanja. Komunalne dejavnosti se posto-poma prenašajo na Komunalno podjetje v Grosupljem, s tem pa organizacija v Ivančni gorici vse bolj izgublja značaj takega po-djetja. Sprememba dejavnosti ta-ko narekuje sčasoma tudi spre-membo imena podjetja. Ko v letu 1983. zaradi spremenjeoe zako-nodaje, izgubi še vzdrževanje cest, se podjetje preimenuje v Obrtno delovno organizacijo Univerzal.
Podjetje Univerzal Ivančna go-rica pa nudi svojo pomoč pri vsa-koletnem pohodu Po poteh II. grupe odredov v Ivančni gorici.
V letošnjem letu pa je bila ta delovna organizacija tudi pokro-vitelj tega pohoda. V svoji oskrbi ima tudi en pomnik NOB. S tem svojim dejanjem prispeva svoj de-lež pri ohranjanju revolucionar-nih tradicij in vzdrževanju spo-tnenikov NOB.
Ob Dnevu borca — 4. julijuje Občinski odbor ZZB NOV, kot vsako leto podelil jubilantom — nosilcem partizanske spomenice 1941., članom občinskega odbo-ra Zveze združenj borcev NOV in vodilnim aktivistotn OF — spo-minsko darilo, knjigo s tematiko narodnoosvobodilne vojne, katero je letos ob svoji 70. letnici prejel Jaka Perovšek, član Občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV in predsednikvKrajevnega združenja ZB NOV Šmarje-Sap.
Ob Dnevu borca — 4. julijuje Republiški odbor ZZB NOV Slovenije za izjemne dosežke na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradiciij na slav-nostni seji 2. julija podelil plakete Zveze združenj borcev narodno-osvobodilne vojne Jugoslavije.
Med prejemniki je bila tudi Osnovna šola Stična.