MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo lit uprava, Maribor, Aleksandrova easta it. 13 , Tslafott 3440 In 2458 uhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10. uri i Velja meaeino prajeman a upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Din , Oglasi po seniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek •Jutra* v LluUlanl t Poitnl iakovnl račun it 11.406 99 JUTRA 99 Pruski baroni in narodni socialisti Dve še neznani postavki sedanje nemške notranje politike. Dogodki v Nemčiji se ne razvijajo Posebno naglo, zato pa dosledno v smeri desničarske reakcije; višek so zaenkrat dosegli z uvedbo diktature v Prusiji in z razglasitvijo obsednega stanja v Berlinu in na Bran-denburšketn. Izvedba teh zasilnih odred je bila nenavadno dramatična. Pruski ministri se prostovoljno niso hoteli umakniti in morali so jih s silo vreči iz ministrstev. Notranji mnister S e v e r i n g je bil celo aretiran. Prav tako pripravljeni prepustiti svoja mesta plebejcu Adolfu Hitlerju in ne bodo nikoli dovolili, da bi on, bivši narednik, zamenjal maršala Hindenburga ali generala Schlei-c h e r j a. Razvoj dogodkov je to naše mnenje skoraj že potrdil. Papenov režim se bori proti istim sovražnikom kakor Hitlerjev pokret, proti komunistom, socialistom in centrumu. Tu se njihovi interesi krijejo in docela jas sno je. da je danes Hitler edina sila v v Prepir in pretep v Ženevi SPOR MED ITALIJANSKIMI IN FRANCOSKIMI DELEGATI INTERPARLA-MENTARNE UNIJE. ITALIJA GROZI Z IZSTOPOM IZ DRUŠTVA NARODOV. ŽENEVA, 23. julija. Na včerajšnji seji interparlamentarne unije, ki zboruje te dni v palači Društva narodov, se je do- tako so bili aretirani tudi vsi trije I Nemčiji, na katero se režim opira. Bo ravnatelji, odnosno podravnatelji ber-1 pa pripravljen po volitvah, naj izpa-linske policije. Palače predsedništva j dejo že kakorkoli, prepustiti vajeti se-vlade, ministrstev in^ policije so za- j danjemu opričniku Hitlerju? Prav tako vzele in zasedle vojaške čete s stroj-j se pa moramo vprašati tudi: Če se bo n>cami. Izvršen ie bil tedaj pravi nrav j Hitler tudi v bodoče zadovoljil s kla-cati udar z vsemi znaki nasilne, revo- j verno ulogo priganjača gospoda ba-'Ucionarne spremembe režima. Areti-jrona von Papena in njegovih Papen-rani ministri in ravnatelji so bili po-! harmarjev? zneje zopet izpuščeni, a odredbe so; Namera pruskih baronov z marša-v o” °? s? k°mifar^', j lom von Hindenburgom na čelu, je VGiC demokracije |n;prav gotovo odpravil republiko. Dasi serin!? ^ru f.m diktatura z ob"1 niso tega nikdar odkrito povedali, je sednim stanjem. Suspendirane so naj-! vendar insnn da cnmn šp čakain mrnd važnejše določbe weimarske ustave, jasno, da samo se čakajo ugod temelja povojne republikanske Nemčije. Omejena je absolutna svoboda, svoboda sestajanja in združevanja, svoboda mišljenja, svoboda tiska, spo Štovanja pisemske tajnosti itd. Kdo more sedaj po vsem tem zagotoviti, da se tudi drugim državam nemške republikanske federacije ne bo danes ali jutri zgodilo isto. In kdo more zagotoviti. da se ne bo zgodilo tudi sploh vsej državi? Ko je von Papen sestavil sedanjo vlado, je dejal najmočnejši mož njegovega kabineta, notranji minister general S c h 1 e i c h e r, da ta vlada ni samo začasna ali celo le volilna. Ni pa povedal, da more ostati bo volitvah 31. t. m. na krmilu samo *edaj, če suspendira ustavo in z njo parlamentarno demokracijo, in vendar to edina podlaga, na kateri se lah-obdrži. Razvoj dogodkov dokazuje sedaj, ta S c h 1 e i c h e r teh besed ni izre-ad kar tako. Mislil je docela resno. * apenova vlada se ne misli umakniti v°lji, nemškega naroda. Kako misli izvesti svojo namero, je pokazala sedaj v Piusiji, a prav tu in v tem trenutku vstaja pred nami veliko in zagonetno vprašanje, na katero doslej še nihče ni odgovoril, vprašanje: Kal bo s Hitlerjem in njegovim pokretom in kaj bo j republiko. Mi smo na tem mestu dejali že takoj po sestavi Papenove v,lade, da pruski baroni ne bodo kar nega trenutka, ko bi mogli na nemški cesarski prestol posaditi bivšega prestolonaslednika Viljema in ga oklicati za cesarja Viljema III., pa če zaenkrat tudi še samo kot državnega predsednika. Adolf Hitler, narodni socialist, je pa neštetokrat dejal, da njemu ni do monarhije, dasi je dal na svoji listi prestolonaslednika izvoliti celo za pruskega poslanca! Tu neka ni v redu. tu so še neke nerešene po stavke! Zdi se, da igrajo v Nemčij gospodje desničarji politiko »nadrau drivanja« in »uejenjivanja«. Gospodje baroni bi radi izigrali Hitlerja za Ho henzollernce, Hitler bi pa rad z njihovo pomočjo sam prišel na krmilo. Ta politika bo pa mogoča kvečjemu še do volitev, odnosno do sklicanja novega državnega zbora. Tedaj se bo moralo izkazati, kdo Je koga »nadmu-drlo«. Če von Papen izgubi Hitlerje vo podporo, ga nobena sila ne more več vzdržati na krmilu, če pa Hitler izgubi von Papena, ne da bi se pre polastil oblasti, je najbrže tudi za vse večne čase izgubljen. In tu je morda kal največje nevarnosti za bodoči raz voj notranjepolitičnih dogodkov Nemčiji. Kal spora in spopada med desničarji samimi, med režimovci in Hitlerjeve!. Mogoče pa so seveda še drugačne kombinacije, kajti za kulisami vsega, kar se dogaja sedaj v Nem Čiji, je mnogo temnega in neznanega. godil težak incident, ki utegne imeti še dalekosežne posledice. Ko je italijanski delegat Costamara hvalil fašistični parlamentarizem, mu je zakliči francoski socialistični poslanec Renaudel: »V Italiji ni parlamentarizma in njeni parlamentarci niso svobodni ljudje!« Na psovke Italijanov je pa odgovoril: »Nočem govoriti s tolpo, ki je umorila Matteottija!« Nastal je silen prepir in pretep, v katerega so se vmešali tudi člani razoro- žitvene konference, ki zboruje v sosedni dvorani. Alzaški socialist Grum-bach je prijel voditelja italijanske delegacije in ga hotel vreči iz dvorane. Italijani so kričali Francozom: »Doli s Francijo! Doli z zaščitniki morilskih atentatorjev!« Seja je morala biti zaključena. Zaradi tega incidenta je italijanski delegat na razorožitveni konferenci, Italo B a 1 b o, zagrozil z izstopom Italije Iz Društva narodov, če Renaudel ne da zadoščenja, kar pa je Renaudel odločno odklonil. V Nemčiji je mir in red ZASILNE ODREDBE OSTANEJO V VELJAVI LE DO 30. t. m. PREPOVEDI DEMONSTRACIJ. ARETACIJE. OMILJENJE Za Mandžurijo Mongolija POOSTRITEV KITAJSKO JAPONSKEGA SPORA. JAPONCI NAMERAVAJO ZASESTI TUDI MONGOLIJO. LONDON, 23. julija. Po najnovejših vesteh iz Šanghaja, koncentrirajo Ja-Ponči svoje čete na ineji mongolske po-Prajme Jehol. Koncentracijo opravičujmo s tem, da so kitajske čete v pokrajini Jehol streljale na japonska letala. Na to so, kakor znano odgovorili Japonci z bombardiranjem mesta Jehola iz zraka. Iz Mukdena poročajo, da je ta Incident že poravnan in so Japonci opustili namero seči po represalijah. Japonsko vojno ministrstvo javlja, da so Kitajci tudi že izpustili podporočnika K i m o t o, katerega so are«-di. p0 vesteh iz Pe- kinga se pa pripravljajo kitajske čete v Jeholu na odpor, ker je bil njihov poveljnik T u a n J u I i n obveščen, da nameravajo Japonci zasesti Jehol in vso pokrajino. WASHINGTON, 23 julija. Tukajšnje kitajsko poslaništvo objavlja. Med tem, ko rešuje Društvo narodov kitajsko-ja-ponski spor, skušajo Japonci ponovno zaostriti položaj v Mandžuriji in se pripravljajo tudi na okupacijo Mongolije. V primeri, če bi Japonci skušali udreti v Jehol, se bo Kitajska branila proti vpadu z vsemi svojimi oboroženimi silami. BERLIN, 23. julija. Prizadevanja komunistov, da bi se proglasila splošna stavka, so dokončno propadla. V Berlinu in drugod je mir. Kakor se zatrjuje, so narodni socialisti ponovno zahtevali prepoved in razpust komunistične stranke in vseh njenih institucij, čemer se pa vlada protivi, trdeč, da bi to preprečilo popolnoma svobodne volitve. Izjemno stanje v Prusiji Uo trajalo tudi samo do 30. tm„ dneva pred volitvami. BERLIN, 23. julija. Državni notranji minister von Gagi je nekoliko omilil prepoved demonstracij. Prepoved se ne na- naša več na prireditve kulturnega, umetniškega in verskega značaja. BERLIN, 23. julija. O aretaciji policijskega majorja Enkerja, polkovnika Helmannsberga in voditelja »Reichsban-nerja« Carlberga se zatrjuje, da bo ostal v zaporu samo Enke, dočim bosta Hei-mannsberg in Carlberg izpuščena. Nanovo pa je izdal general Rundstedt ukaz o aretaciji voditeljev »Reichsbannerja« majorja Ankerja In Roberta Breuerja, ker sta na nekem zborovanju blatila vlado in pozivala Pristaše k uporu. Spopad med Bolivijo in Paragvajem PARAGVAJCI SO PREKORAČILI BOLIVIJSKO MEJO. V PRVIH BOJIH JE BILO UBITIH PET BOLIVIJCEV. WASHINGTON, 23. julija. Po vesteh iz Paragvaja je bolivijska vlada odpoklicala iz Paragvaja svojega poslanika. Vojna nevarnost postaja vsak trenutek večja. V Boliviji je proglašeno obsedno stanje. Po Boliviji se prirejajo neprestano demonstracije proti Paragvaju. Predsednik Sa-lairtanca je izdal proglas, v katerem pravi, da Bolivija ne želi prelivati krvi, mora pa braniti svojo pogaženo čast. Obenem je pa zaprosil za posredovanje Zedinjenih držav Severne Amerike. VOJNA NEVARNOST NARAŠČA. NEWYORK, 23. julija. V Boliviji vedno bolj narašča bojno razpoloženje. Vse politične stranke so zagotovile vladi svojo podporo v primeru vojne. Tudi banke so ji ponudile večje posojilo. Vpoklicani so bili že nekateri letniki rezerve in nabavlja se vojni material. Neki trgovec je podaril vojski 6000 vreč sladkorja. Po najnovejših poročilih so Paragvajci s četo 500 mož obkolili bolivijsko obmejno mest Santa Cruz. Bolivijske čete so se morale po 36 urnem boju umakniti 12 milj v notranjost. Bolivijci so izgubili 5 mož. Prihod naših letalcev v Curih CURIH, 23. julija. Po enodnevnem zadrževanju v Milanu, ker so morali pristati radi slabega vremena, so pri speli jugoslovanski letalci srečno na letališče v Diibendorfu. Vsi trije aero plani, ki bodo sodelovali pri mednarodnem meetingu v Curihu, so prele-leteli Alpe v višini 4500 m v l uri 30 minut. Dospeli so \ Curih sploh prvi in so bili navdušeno sprejeti. Prirejena jim je bila zakuska. Carinski boj med Irsko in Anglijo LONDON, 23. julija. Danes opoldne se je pričela carinska borba med Irsko n Anglijo. Irska vlada Je izdala zasilno odredbo, ki navaja vse vrste angleškega blaga, ki je obremenjen z visoko uvozno carino. Na Usti so premog, bombaževina, tkanine, cement, električni aparati, poljedelski stroji in avtomobili. WALKERJEV APEL. NEWYORK, 23. julija. Newyorški župan Jimmy Walker je naslovil na vsakega izmed 145.000 občinskih nameščencev apel, naj se odpove enpmesečni plači, da se tako razbremene davkoplačevalci Newyorka in se izboljša slabo finančno stanje občine. NAPAD NA BELO HIŠO. WASHINGTON, 23. julija. Bivši bojevniki,, ki tabore v Washingtonu, so skušali ponovno vdreti v Belo hišo, kar pa so preprečili močni oddelki policije. Vlada se sedaj pogaja z njimi, da bi jih zopet spravila domov. GDINIJA IN GDANSKO. VARŠAVA, 23. julija. Člani komisije ekspertov Društva narodov, ki proučujejo v Gdanskem vprašanje poljske eksploatacije gdanske luke, so izrazili željo, da bi si ogledali tudi Gdinjo. Vlada je njihovi želji ustregla in vi soki gosti so bili v Gdinji navdušeno sprejeti. Bili so silno presenečeni nad ogromnim delom, ki ga je Poljska izvršila v tem novem pristanišču. Domu na altar NAŠI CIRILMETODARJJ' SO SE SESTALI. — NJIHOVO STREMLJENJE IN SKRB ZA OBMEJNO ŠOLSTVO. Iz šolske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: Josip Prijatelj v. Ormožu, Janko Pertot v Ptuju, Anton Mohor v Mariboru, Stanko Praprotnik v Ormožu in Roza Špragerjeva pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Iz železniške službe. Tehnični uradnik v železniških delavnicah v Mariboru Jakob Babnik je premeščen v Ljubljano; prometnik Ivan Leskovec pa je premeščen s postaje Dolnja Lendava na postajo Moškanjci. Spremembe v poštni službi. Za pogodbena poštarja sta imenovana Marica Roševa v Ivanjcih in Vladimir Dogoša v Cirkovcih; premeščeni pa so: manipulanti Berta Topličeva iz Mute v Slovenjgradec in Brigita Juračeva iz Maribora v Rajhenburg; zvaničnica Frančiška Zupančeva pa iz Murske Sobote v Kranj. Promocija. Na dunajski univerzi za svetovno trgovino je promovirala za doktorico ga. Hermina Gollova iz Dravograda. Ga. dr. Hermina Gollova je prva dama, ki je dosegla doktorat na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino. Mlada gospa doktorica je pred petimi leti absolvirala mariborsko gimnazijo. K odličnemu uspehu ji iskreno čestitamo! Sprejem v zagrebško višjo pedagoško šolo. Učitelji in učiteljice, kandidati za to šolo, naj pošljejo svoje prošnje na rektorat v Zagrebu najpozneje do 31. avgusta. Pro šnje morajo biti pravilno kolekovane in opremljene s predpisanimi prilogami. Slušatelji višje pedagoške šole ne morejo biti istočasno vpisani na univerzi. Razpis za sprejem velja za učitelje in učiteljice iz vse države. Az carinske službe. K tukajšnji glavni carinarnici so premeščeni cariniki: Viktor Kobal iz Podgorice, Vukašin Radulovič iz Rakeka in Edmund Šrenc iz Preke v Dalmaciji. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Nova cesta. Mestna občina mariborska gradi novo cesto, ki bo vezala Magdalensko ulica z letnim telovadiščem Sokola Maribor I. Podružnica Bat’e v Mariboru je izobesila v svojih izložbah črno obrobljeno sliko svojega pokojnega lastnika z napisom »Tomaž Bat’a umrl — njegovo delo živi.« Razstavljeno je poleg slik nesrečnega letala tudi posvetilo pokojnika, namenjeno delavstvu in odjemalcem. Kakor doznavamo, bo podružnica delovala v nezmanjšanem obsegu tudi v bodoče. Tekma trgovskih izložb. Gremij trgovcev je na svoji načel-stveni seji sklenil prirediti skupno v Slovenskim trgovskim društvom o priliki »Mariborskega tedna« tekmo najlepših in najučinkovitejših izložb našega mesta. Najboljše izložbe se bodo nagradile. Gremij opozarja zato svoje člane, da se na to tekmo pripravijo. Radi velikega dotoka gostov je nujno potrebno, da vse trgovine za dobo »Mariborskega tedna« posebno lepo in skrbno aranžirajo svoje izložbe. Tako bodo mnogo pripomogli k reklami in olepšanju mesta. Izložbe morajo biti dogotovljene do 6. avgusta. Opozarja pa, da se bo pri podelitvi nagrad oziralo v prvi vrsti na izložbe, ki bodo opremljene z domačimi izdelki, ker je potrebno, da propagiramo lastne izdelke zlasti tedaj, ko se bodo zbrale v Mariboru velike množice občinstva bližnje in daljnje okolice. Vse nadaljnje informacije daje Gremij trgovcev, telefon 2071. Gasilno in reševalo društvo. Od jutri do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 2. četa. Četnik Armin Tutta. V primeru požara in nesreč kličite telef. št. 22—24 ali 23—36. Cena slatine v gostilnah vzbuja že dolgo upravičeno nevoljo gostov. Liter »Radenske« prodajajo po 4— 5 Din, kar prekaša ceno najboljšega vina pri producentu! In vendar smo tako blizu naših zdravilnih vrelcev, da pretirana cena prav nič ni na mestu! Še 3.50 Din za steklenico po trgovinah je preveč, če pomislimo, da so »produkcijski stroški« minimalni in jo narava brez truda nudi v izobilju vsem, ki so potrebni okrepčila in zdravja. Zato: cene dol! V četrtek zvečer so se sestali naši Ci-rilmetodarji, naši stari narodni borci in rodoljubi v Narodnem domu. Sestanek je otvoril predsednik moške podružnice Ci-ril-Metodove družbe g. dr. L a š i č, ki je pozdravil navzoče, zlasti pa delegate centralnega odbora, šolskega nadzornika g. Frana Škulja iz Ljubljane. Z desnega brega sta se udeležila sestanka šolski u-pravitelj g. Hren in g. Mohorko. Po predsednikovem pozdravnem nagovoru je povzel besedo g. Škulj, ki je podal jasen pregled idealnega delovanja Družbe sv. Cirila in Metoda. V svojih na-daljnih izvajanjih je orisal skrb družbe za naše obmejno šolstvo in prepričal navzoče, da je ta družba danes prav tako potrebna kakor pred vojno, ko je črnožolti orel grabežljivo stegal svoje kremplje po naši lepi slovenski zemlji. Podčrtal je dejstvo, da v vrstah Cirilmetodarjev ni več tiste bojevitosti, ki je bila nekdaj, zavladala je mlačnost in brezbrižnost in mnogo jih je, ki v nerazumevanju negirajo njen pomen. Družba je ostala in bo tudi v bodoče zvesta svoji narodni tradiciji in za dosego namena hoče žrtvovati vse, kar premore. Iskrena želja družbinega vodstva je, naj bi v našem narodno zavednem ljudstvu zlasti pa v vrstah vseh njegovih duševnih voditeljev oživelo prejšnje navdušenje, prejšnja borbenost za Kongres JUU v Beogradu. Letošnji kongres Jugoslovanskega učiteljskega združenja bo v Beogradu v dneh 24., 25. in 26. avgusta. Na kongresu bo predaval tudi znani pedagog dr. Vladimir Dvornikovič o Adlerjevi individualni psihologiji. Po kongresu bodo udeleženci priredili izlet na Avalo in Oplenac. Ruška cesta se končno vendar ureja in obeta postati vzorna. Sedaj se izvršujejo obcestni kanali, ki bodo onemogočili poplave ob času deževja. Tudi tlakovanje, ki se je izvršilo lanske jeseni, je pokazalo, da se ta način da hitro in uspešno uporabiti za izboljšanje cest. Stem bo ta mestni del postal mikavnejši in pristopnejši, saj se nudi ravno z Ruške ceste najlepši razgled na Maribor. Vreme. Vreme se ne bo še nič izboljšalo, tako nam prerokujejo vremenski preroki. Temperatura je ostala delno nespremenjena, barometer pa se dviga in pada. Po nekaterih krajih naše države so divjale včeraj nevihte s točo in s strašnim grmenjem. Hude nevihte so divjale na Hrvaškem v okolici Karlovca, Varaždina, v Tuzli pa so imeli »sodni dan«. Tudi v Sremu in Beogradu je bila včeraj huda ura. Temperatura je znašala včeraj v Mariboru 26 (najnižja 14), v Ljubljana 23, v Zagrebu 22, v Beogradu 24, v Skoplju 30 in v Splitu 28 stopinj. Barometer je kazal davi ob 7. uri v Mariboru 134.8 pri temperaturi 19 stopinj, reduciran na ničlo pa 132.5; temperatura je znašala dopoldne ob 11. uri 24.3 stopinje. »Šlagerjl« v Studencih. Studenški gostilničarji so postali v zadnjem času izredno podjetni. Kljub »krizi«, ki baje tare vse povprek, so si nabavili radio-aparate in gramofone z zvočniki, da je kar veselo po večerih in studenška promenada Še nikdar ni bila tako živahna, kot opažamo to večer za večerom tam za železnico ... Blaženi nemški »šlagerji« kličejo in mičejo mlado in staro tja k plotom in ograjam, kjer tako sladko doni pozno v noč »Rumba«, »Heidelberg« in podobna navlaka. Pravijo, da je muzika »internacionalna«, zdi se nam pa, da je pri Studenčanih zelo, zelo — nacionalna v pravi pristni nemški smeri. Saj ne slišimo niti ene slovenske pesmi, niti kakšne druge slovanske sklad be. In vendar bi pričakovali od prirediteljev večernih koncertov toliko lojalnosti, da vpoštevajo — če že morajo trobiti na ulico — čustvovanje večine studenškega prebivalstva! Gradbena podjetnost v Beogradu. Gradbene podjetnosti v naši prestolici ni zajela kriza. V prvi letošnji polovici je bilo izdanih v Beogradu 425 gradbenih dovoljenj za zgradbo novih hiš. Skupna vrednost novih zgradb znaša Din 155,002.700. družbo in bi število članstva poraslo do nekdanje višine. Mariboru, našemu obmejnemu čuvarju, naj bo vzgled bela Ljubljana, ki polaga vsako leto »domu na altar« okoli 100.000 Din. Mlačnost in popustljivost, ki se je pojavila v nekaterih podružnicah, mora izginiti! Ozrimo se samo preko meje. Vsak boljši in razumnejši človek je član »Schulvereina«, ki ima povsod vidne in velike uspehe. Na koncu svojega govora je g. Š k u 1 j priporočal naj bi obe podružnici, moška in ženska, od časa do časa prirejali prijateljske sestanke skupno z našimi na-rodno-obrambnimi organizacijami, ki naj vsaj idejno delujejo v sporazumu, a vsaka na svojem po pravilih določenem področju. Njegovim izvajanjem sta se pridružila še g. Mohorko ter šolski upravitelj in tajnik moške podružnice g. Fran Cvetko. Letošnja glavna skupščina Ciril-Meto-dove družbe bo v začetku septembra v Slovenski Bistrici. Ze danes apelirata oba odbora na članstvo, naj bi se te skupščine, te manifestacije narodne misli, udeležilo v čim častnejšem številu. Na skupščini se bo članstvo uverilo, kako plodo-nosno uporablja glavni odbor članarino, ki jo vsak zaveden narodnjak kot majhen dar polaga domu na altar. Pri odebelelostl vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice močno delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Človek brez krvi. Drevi ob 20.30 bo nastopil na Glavnem trgu najmlajši akrobat in atlet ter človek brez krvi g. Kojčič, star šele 17 let. Izvajal bo razne produkcije in plese. Vstop prost. Sejem za prašiče. Na sejem 22. t. m. so pripeljali 172 prašičev. Čeprav so cene prašičem nekoliko poskočile izza zadnjega sejma, je vendar bila kupčija precej živahna. Prodanih je bilo 144 rilcev. Cene: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 70—120, 7 do 9 tednov 185—200, 3 do 4 mesece stari 250—320, 5 do 7 mesecev 350—430, 8 do 10 mesecev 460—500 in leto stari 650—720 Din; kilogram žive teže 6.50—7.50, mrtve pa 9—10 Din. Ponesrečen kolesar. Na državni cesti blizu Kamnice je padel včeraj popoldne s kolesa posestnik Ivan Pečar. Pri padcu se je hudo poškodoval na glavi in obležal nezavesten. Poklicani reševalci so ponesrečenega kolesarja prepeljali z avtom v tukajšnjo bolnišnico. Dve nezgodi. Pri snaženju stroja je doletela danes dopoldne v Hutterjevi tovarni zaposleno delavko Pepco Orlakovo huda nezgoda. Prišla je z roko v stroj, ki ji je razmesaril dlan. Zdravi se v bolnišnici. Tja so pripeljali tudi komaj 10 mesecev staro posestniško hčerkico Dragico Crukovo iz Limbuša. Dete je padlo s postelje in' se hudo poškodovalo. Policijska kronika. Včeraj in davi je policija polovila več beračev. Tri, dva Toneta in nekega Martinčka, je aretirala in pridržala v zaporu. Aretiran je bil tudi Karel K., ker se je grdo vedel v neki gostilni. Zabeleženih imajo 18 prijav, ki pa niso omembe vredne. — Danes dopoldne se je zglasil na policiji lastnik izposojevalnice gramofonskih plošč »Šlager« v Slovenski ulici in prijavil, da si je pred dnevi izposodil neki dijak France Hanzliček. stanujoč na Meljski cesti, petindvajset gramofonskih plošč, vrednih 2200 Din. Ker pa dijaka po določenem roku ni bilo več na izpre-gled, se je včeraj zglasil na njegovem domu tvrdkin sluga, kjer >2 izvedel, da ne stanuje tam noben dijak Hanzliček. Gre očividno za drzno prevaro in policija poizveduje sedaj za prefrigancem, ki si .ie pod lažnim imenom izposodil nlošč pri Šlagerju«. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Joseiovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Usoden padec z avtomobila. Po nesrečnem naključju je padel snoči z avtomobila za prevažanje gramoza v, Ruperčah 41-letni delavec Vinko Mešič, stanujoč v Prečni ulici na Pobrežju. Padel je tako nesrečno, na kamen, da mu je počila lobanja. Težko poškodovanega so z rešilnim avtom spravili v bolnišnico. Vsak dan ena, dve . . . Če nič drugega, imajo na policiji v zadnjem času vsak dan zabeleženo prav. gotovo eno, dve ali še več tatvin koles. Policija zelo pazljivo zasleduje nekaj potepuhov, ki jih sumi, da kradejo kolesa. Kolesarji pa bi tudi lahko malo bolj pazili na svoja kolesa. Tako je bilo včeraj ukradenih troje koles. Mesarju Potrču je zmanjkalo kolo iz veže Mestne hranilnice, vredno 1800 Din. Sodnemu uradniku Ferdinandu- Šešku je ukradel neznanec kolo iz zaklenjenega podstrešja. Kolo je znam ke »Puch«,.vredno 1600 Din. Inkasantu tvrdke »Rekord« pa je nekdo odpeljal kolo izpred glavne pošte. Kolo je zname »Steyer«, vredno 2400 Din. Naši strelci se zbero jutri na meji. Jutri v nedeljo dopoldne ob 9. uri bo zvezna strelska družina pri Sv. Juriju ob Pesnici slovesno otvorila svoje novo strelišče. Ob tej priliki bodo tekmovali strelci vseh zveznih obmejnih in drugih strelskih družin. Pri otvoritvi sodelujeta pevski društvi »Jadran« in »Nanos« iz Maribora. Na strelišče bo vozil iz Maribora izpred glavnega kolodvora ob pol 9. uri mestni avtobus. Strelci, lovci in prijatelji strelskega športa, pohitite jutri v častnem številu na našo severno mejo! Izlet »Nanosa«. Izletniki pešci, ki gredo na prireditev! strelske družine pri Sv. Juriju, naj se zbero ob 5.30 pred društvenim prostorom. Kolesarji se zbero istotam ob 6. uri zjutraj. Avtobus pa odpelje izpred Glavnega kolodvora ob 13.30 popoldne. Prijave za avtobus se sprejemajo danes v društvenih prostorih, Grajska ulica 5 II od 6. do 7. ure zvečer. Cena malenkostna. Ponovitev gozdne veselice godbenikov prostovoljnega gasilnega dru štva v Studencih bo v nedeljo 24. julija v studenškem gozdu. Prijatelji in dobrotniki društva so vljudno vabljeni. Vstop prost! Športne srajce v vseh barvah in izde-lavah, po želji v vsaki obliki od Din 48.-naprej. I. Babič, Maribor. Sokolska godba Radvanje priredi letno veselico v nedeljo, dne 24. julija na vrtu g. Lešnika, Nova vas. Za obilen obisk se priporoča odbor. Dr. Fran Marinič, zdra.vnik v Mariboru, Trubarjeva ul. od 25. julija do 31. avgusta 1932 ne ordinira. Dr. Žgur, zobozdravnik, Maribor, Meljska cesta 2 II, telefon 27-07, ordinira od 25 julija naprej od pol 12. do pol 13. ure in od 15. do 18. ure. Moško perilo po meri pri I. Babič, Maribor. Pevsko društvo »Planinca« v Pekrah priredi dne 7. avgusta vrtno veselico v gostilni Tomše v Pekrah s sodelovanjem pevskih društev iz Maribora in okolice. Za keglanje in streljanje za krasne dobitke ter za raz'ično zabavo pri prosti vstopnini bo skrbelo društvo. Dr. Vilko Marin zopet redno ordinira vsak dan od 10. do 12. in od 2. do 4. ure. Popravljam vse moško perilo po jako nizki ceni. I. Babič, Maribor. Obiščite Kavarno Park«, v nedeljo popoldanski koncert, zvečer: odojak n® ražnju. Legj\tov trgovski tefcaj, novi učni programi brezplačno, znatno znižana šolnina. Maribor, Slovenska ulica 7, dijaški internat mariborsRl »V E C E R NI K« Tulra ■■■■■MinHaaHanaMBBEiaaB Gledališka umetnica na počitnicah Obisk pri gdč. Eriki Druzovičevi v obmejnih planinah. Marsikomu je nepojmljivo dejstvo, da je žarišče umetniškega delovanja najboljših slovenskih gledaliških igralcev že dolgo pomaknjeno v Zagreb. Neminljive uspehe žanjejo tamkaj umetniki, ki jih ožja domovina ni znala toliko ceniti. Podgorska, Nučič, Šimenc, Križaj, Bukšek, Vičar... so imena, ki leto za letom osvajajo razvajeno gledališko publiko bratskega Zagreba. Danes so nam ob priliki gostovanj vedno dobrodošli, mili in dragi gostje, ki jih pa ožja domovina ljubi in spoštuje in to tembolj, čim rajše se vračajo od časa do časa pod svoj domači krov. V zadnjih letih je — kakor smo že večkrat poročali — v Zagrebu poleg omenjenih starih znancev zaslovelo ime naše prave Mariborčanke, izredno muzikalno nadarjene operne pevke Erike Druzovičeve, hčerke našega znanega glasbenika g. prof. Druzoviča in konc. pevke ge. Mile Druzovičeve. Ob vsakem prostem času se rada vrača v svoj Maribor, ki ga kljub svojemu že širokemu glasbeno-kulturnemu obzorju visoko ceni in z zanimanjem opazuje razvoj svojega rodnega mesta. Na žalost še v mariborskem gledališču nismo imeli prilike slišati svoje rojakinje. Nedvomno se bo to zgodilo v prihodnji sezoni, kar je splošna želja številnih Mariborčanov, onih prijateljev gledališča, ki so mnenja, da mora domači oder nuditi občinstvu tudi vpogled v umetniški razvoj priznanih igralcev-domačinov. Po težkih naporih pretekle gledališke sezone v Zagrebu preživlja gdč. Erika tudi letošnje počitnice v gorskem zatišju obmejnih Planin v Kozjaku. Ta planinski svet ji je posebno pri srcu, saj jo je papa — kot zvest mejaš — že od otroških let vsake počitnice povedel na izlete ali na letovišče, kjer so bili vedno v stikih z domačim ljudstvom. Kot »gost« je že z 8 leti sodelovala pri šolskih proslavah in je kot »Snegulčica« na Kapli in pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu sijajno pričela svojo — karijero. S prijateljico Djurdjico iz Zagreba in z bratom konservatoristom Hinkom so se za nekaj tednov vgnezdili pri romantičnem Sv. Duhu. Daleč od mestnega trušča in poletne sopare jim potekajo dnevi ob solnčenju in gorskih sprehodih, ob veselju in smehu, ob plesu in petju .. i Naš sotrudnik je gdč. Eriko že ob soln-čnem vzhodu »zasačil« prav razigrano ob skledi planinskega mleka in žgancev. Baje ima s tako kuro posebne namene. Priznava, da je postala nasprotnica »moderne linije« in se najbolj zanima za kazalec na tehtnici. Za take vrste letoviščarjev je ta planinski svet ko nalašč: 907 m višine, krasen razgled, Prijeten planinski zrak, ki zbuja kalosalen apetit. Povsem idilično okolje, v katero pro-zaični časopisni intervju ne spada, vendar se gdč. Erika da po dolgih prošnjah »izjemoma« vendar omehčati: — Veste, nisem prijateljica intervjujev! Spomladi me je neki zagrebški žurnalist prevaril in je čisto po svoje skonstruiral najin razgovor, ki je — zdi se mi — prodrl celo do Maribora. Sicer — razen moje nezaupljivosti — ni Imela stvar hujših posledic. Zaklinjam se, gospodična, da hočem biti veren glasnik najinih besed, samo prosim vas, povejte mi nekaj o svojem umetniškem delovanju v ZagTebu. Iz kritik in od drugod vemo, da ste briljirali in ste postali ljubljenka zagrebške publike. Zanima nas, kako ste dosegli tako lepe uspehe? Gotovo je bilo delovanje naporno, da ste si zaželeli oddiha v tem planinskem raju? Dozdeva se mi, da ste se prenaglili z vprašanjem o mojih umetniških uspehih. Saj sem komaj pričela živeti in delati. Šele dve sezoni na zagrebški operi imam za seboj. O tem se vendar ne da mnogo govoriti. Vaša skromnost je sicer zelo simpatična, toda dejstva vaših uspehov so neizpodbitna. Prav vaša mladost vzporejena z vašim uspešnim umetniškim delovanjem nas tem bolj zanima. Res je bil teater že moj otroški sen, zato sem absolvirala glasbeno akademijo v Zagrebu in petje pri g. prof. Kostrenčičevi. Še pred diplomskim izpitom sem ob priliki produkcij operne šole vzbujala zanimanje, zlasti kot Suzana v operi »Figarova svatba«, ki mi je pripomogla do takojšnjega angažma-na v zagrebški operi. Kljub angažmanu sem nadaljevala študij in položila diplomski izpit z odliko. V zagrebški operi sem debutirala kot Suzana, sledile so »Vijolica z MontmaT-tra«, »Giani Schischi« (Lavreta), »Čarobna piščalka« (Papagena), »Sestra Angelika« (Genovefa), »Boheme« (Musetta), »češki muzikanti« (Sisy Roedern), »Mušketirji« (Leona de Castro). Neštetokrat sem vskočila v operah pri raznih vlogah, sodelovala sem pri raznih koncertih in nastopih. Koncem letošnje sezone sem pela pod vodstvom dirigenta Sachsa Stravinskega »Svatbo« z Ožegoviče, vo, Križajem in Vičarjem. To je bila ena najtežjih, a tudi najlepših pevskih skladb, kar sem jih podala v Zagrebu. Za tako kratko dobo vsekakor obširen repertoar. Izrazite mi, prosim, še nekoliko svoje nazore o umetnosti in svoje odnose do podobne glasbe? Zopet moram povdariti, da sem mnogo premlada, da bi se mogla opredeliti za določen umetniški nazor. Intuitivno čutim svojstveno smer, vendar še ne morem razumno presoditi v kolikor problem l’art pour l’ar-tizma zadeva sodobnost, oziroma ji nasprotuje. Zaenkrat mi je glavno umetniško doživljanje in precizno muzikalno izražanje. Bazo za to sem dobila v svojih detinskih letih, ko smo se doma mnogo bavili z muziko in sva z bratom že s 5. letom igrala glasovir in gosli. Mislim, da je teoretično in praktično poznavanje instrumentalne glasbe fun-dament za vokalno glasbo. O sodobni muziki moram reči, da mi je zelo simpatična, zlasti Stravinski. In vaši načrti za bodočnost? Za bodočo sezono me čakajo težke naloge. Pela bom naslovne vloge v Mignon, Madame Dubarry, Bocacio, Sofijo v »Rosenkava-lierju«, Nuri v D’Albertovi »Dolini«, Jemmi v »Wilh. Tellu«. Te vloge so mi dodeljene in sem jih večinoma tudi sama naštudirala; zlasti se veselim še Massenetove »Manon«, ki jo pripravljam že več časa. Kakor vidite, se razživljam sedaj v liričnem opernem petju, za pozneje sem si zamislila udejstvovanje v komiki in režiji, kar je pa seveda še daleč. Zagreb se mi je zelo priljubil radi svojih umetniških intencij. Ko sem bila nedavno na Dunaju, sem šele spoznala, da smo tudi pri nas dosegli že visok umetniški nivean. Na Maribor pa čisto pozabite! Ali nas nočete osrečiti s kakšnim gostovanjem? Zelo zelo rada, toda stvar ni v mojih rokah ... Prišla sta Djurdjica in Hinko. Jutranje megle so se dvignile, kTasen razgled in lep solnčni dan nas je zazibal v planinsko razpoloženje, ki more biti tako lepo in prisrčno samo v naših obmejnih planinah... Ver. Armin A rwing: Listi v vetru I. Pred poslikanim platnom mi je ondan Človek Tekel: »Glej, to je umetnost!« A v mojem srcu je zavpilo od spoznanja: »Ne, to je anarhija... Najti umetnost more biti le harmonija črte, sence in luči; misli, ritma in zvoka...« In je takrat človek spravil užaljeno svoje platno v trdni veri, da je genij, ki ga svet ne more umeti. II. Nekoč me je nekdo vprašal: »Kaj je lepota?« Peljal sem ga molče na trato in mu Pokazal belo rožo, ki je žarela v čistem jutrnjem solncu. »Pij, človek, od večnega studenca in ne vprašaj: kako in odkod?« Pa ie zmajal z glavo, in menil boječe: »Ne razumem te, brate!« Tedaj je švignilo kakor jasen žarek mi mo mene: »Kako naj objamemo z razumom, česar ni živelo naše srce, bratje moji?« In od takrat hodim najrajše po svetu sam... III. Ondan mi je pravil znanec, ki je prepotoval mnogo sveta, da je, stoječ pred aktom slavnega kiparja, občutil moč njegovega umotvora tako, da je vstala v njem zla misel, ki se je končno prelila v živalski instinkt. V meni je takrat vstalo vprašanje, ali more lepota roditi v človeku take posledice? In sem uverjen še danes, da je bilo y tistem primeru mogoče le dvoje: Ali ni bi' akt umotvor, vreden tega imena, ali pa je bil moj znanec v resnici le slab človek? Učite se pravilno Nivea-cremo ■■ oljem To se piavi, nikdar ne solnčiti mokrega telesa in vedno poprej telo nadrgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-ciemš in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože, ki bi vsebovalo Euoerit, nš katerem temelji edinstveni učinek. šO t Nivea krema: Din 5’— do 22‘— Nivea olje: Din 25’— do 35'— Jugo sl. P. Belersdorf k Co . d. s. o. j., Maribor Pismo iz Krčevine PEVSKO DRUŠTVO »LUNA«. DELOVANJE SOKOLSKEGA DRUŠTVA. OBČIN- SKA POLITIKA. Naše pevsko društvo »Luna« se pod vodstvom svojega priznanega pevovodje g. Albina Horvata razveseljivo razvija. Število vztrajnih pevcev je poskočilo že na 24. »Luna« sodeluje roko v roki s Sokolskim društvom Maribor III, ob vsaki njegovi prireditvi, Prav impfozan-tno je naš pevski zbor nastopil dne 10. t. m. ob priliki slavnostne otvoritve novega letnega telovadišča. Želeti bi bilo le, da pristopi k »Luni« kar največ podpornih članov. To »Luna« v polni meri zasluži, ker že od 1. 1923. stoji kot trden nacionalen steber v Krčevini. In če gre komu zasluga, da je pripomogel k pre-orientaciji ljudstva, se mora priznati »Luni« v prvi vrsti. V začetku prihodnjega leta bo »Luna« obhajala lOletnico svojega obstoja. Naše Sokolsko društvo pa je sedaj — kajpada — ponosno na novo letno telovadišče, tembolj, ker ga je dne 14. t. m. posetil in ogledal tudi podstarosta SKJ, br. E. Ga n gl. Res moramo biti hvaležni Posojilnici v Mariboru, ki je dala v najem prostor, vsem, ki so pripomogli, da se je zgradila baraka za garderobo, ba-riiera in tribuna ter uredilo vzorno igrišče za odbojko, naj so bili to obrtniki, Sokoli in drugi; prav tako vsem, ki so se 10. t. m. tako mnogoštevilno udeležili slav nostne otvoritve ter pripomogli, da je poleg moralnega tudi gmotni dobiček prav zadovoljiv. Oprostč pa naj razne nedo-statke! Ko bomo po izkušnjah izšolani, bo vse boljše! Zamisel in realizacija letnega telovadišča je prav posrečena, in — čast komur čast! Na članih (icah) in naraščaju je sedaj, da s pravo sokolsko disciplino čuvajo vse predmete sebi in naslednikom v korist in čast. Močno je že naše Sokolsko društvo, ker šteje čez 250 elanov (ic), pa še jih mnogo ni v organizaciji. Želimo in potrebno je, da tudi take objame duh Sokolstva ter jih čimprej privede v naše vrste! Prihodnje tedne hočemo spopolniti telovadno orodje, postaviti na novi, 20. marca 1.1. otvorjeni Sokolski oder kulise ter pripraviti čimprej gledališko igro. — Po možnosti pa bo Sokolsko društvo priredilo v jeseni še en telovadni nastop, prihodnjo pomlad pa tombolo z izdatnimi dobitki. Tudi naš na 25 mož razširjeni občinski odbor je prešel v fazo živahnega delovanja. Brižen je za vodovod, elektriko, socialne zadeve, pa tudi za popravo občinskih potov, ki služijo za najlepša iz-prehajališča Maribora. Mnogo se je storilo ob Treh ribnikih, lepo lice dobiva Strma ulica. Pričakujemo, da se občinski odbor pri sestavi prihodnjega proračuna prav munificentno spomni tudi naših kulturnih društev, kar mu bo pred javnostjo samo v čast! Dogodki onstran naših mej IZ JULIJSKE KRAJINE. V Ajdovščini pri Gorici je bilo pred tamkajšnjim sodiščem obsojenih te dni več naših ljudi, ker so pobegnili preko meje'. V kontumaciji so bili obsojeni na štiri mesece in na globo v znesku nad 3000 Din: Drago Kodrič, Rafko Humar, France Mihelič, vsi iz Rihemberka, nadalje Lojze Gorjup, Tone Mohorič, Marija Čehovinova in Andrej Kodele iz Vipave; Josip Saksida iz Škrilja;Janko Vidic iz Dola Otlice, Andrej Jenčič iz Rrzelja, Alfonz Rotar od Sv. Križa pri Vipavi, France in Josip Mare iz Budanj in Ivan Česnik iz Dolge Poljane. Goriškemu sodišču so prijavili karabi-nerji 571etnega Andreja Uršiča iz Volčje Drage, ker je brez dovoljenja prekoračil mejo. * Pred puljskim sodiščem je bila razpra' va proti Ivanu Stokoviču, Šimetu Vidu-hi in Grgi Koreniču, ki so bili obtoženi, da so v marcu letošnjega leta ubili nekega karabinerja in fašista Buršiča, drugega karabinerja pa so težko ranili. Pri obravnavi je bilo ugotovljeno, da je obtoženi Stokovič, ki je pobegnil preko meje, pobil Buršiča in da sta soobtožena Vi-dulna in Korenič ubila karabinerja. Stokovič je bil v kontumaciji obsojen na 30 let težke ječe, Vidulin na 16 let, Korenič pa je bil oproščen, ker mu niso mogli dokazati krivde. * Na leto dni zapora je bil obsojen v Trstu Franjo Krelič, obtožen, da je razžalil italijansko zastavo. * V Renčah pri Gorici je bil že v januarju aretiran neki mladenič. Karabinerji so mu naprtili neko politično pregreško in so mu ob priliki aretacije izbili vse prednje zobe. Mladenič sedi še danes v preiskovalnem zaporu. V Podgorl pri Gorici je prišlo prejšnji teden do hudega incidenta med karabinerji in nekim Ant"'om Bregantom, ki je bil pod policijskim nadzorstvom. Za Ijn-di. ki so pod policijskim nadzorstvom, obstoja namreč cela knjiga paragrafov, katerim se morajo pokoriti. Te »kaznjence« karabinerji redno obiskujejo in tako so se usodnega dne zglasili tudi piri Bregan-tovih. Pri tej priliki pa je prišlo do prerekanja med njimi in Angelom, kateremu so jeli očitati neko pregreško, ki je Angel nikdar ni zakrivil. Brez pravega povoda so karabinerji namerili puške in vsi Bregantovi, oče, mati, Angel in najmlajši sin so morali z njimi. Vse štiri so izročili v zapore goriškega sodišča. Moški, ki so ženskam všeč Znano je, da nekatere moške ženske prav posebno upoštevajo. Zakaj? Čemu? Na to vprašanje odgovarja neka Angležinja. Ona pravi, da je na moškem najbolj odbijajoče to, če nekih stvari ne opazi (na ženski namreč). Drugi moški pa so zato tako simpatični, ker opazijo vsako spremembo na ženski, ki jo ljubijo. Nadalje pravi Angežinja, da eksistirajo moški, ki ničesar ne vidijo, in to so ti nesrečniki, ki gredo ženskam tako na živce. Tak slepec ne opazi na ženski nove toalete, ne vidi nove pričeske in nima smisla za vsa lepotičja in nakit, ki ga žene tako rade nosijo, če ga žena vpraša: »Kako ti je všeč moja nova obleka?« ti odgovori raztreseno: »Prav. lepa je!« Med tem, ko ogleduje obleko, nenadoma pristavi: »Na nosu imaš pa madež.« So pa spet moški, ki vidijo in opazijo vse na ženski, celo skrivnostni gumb ... Taki možje iskreno ljubijo svoje žene. (Žene pa navadno take moške varajo, če le morejo iti jim niso zveste.) Tokio se modernizira. Nedavno je bila v Tokio zgrajena moderna avtomobilska cesta. Nova cesta je 20 m široka in 40 kilometrov dolga. Opremljena je tudi z vsemi najmodernejšimi prometnimi signali. ^•icraira? Stoletnica smrti Napoleonovega sina TRAGIČNA USODA VOJVODE REICHSTADTSKEGA. Dne 22. jul. 1832 se je končalavSchon brunu pretresljiva tragedija, umrl je v ujetništvu 21-!etni edini sin Napoleona L, vojvoda Reichstdtski. Po Schonbrunskem miru leta 1809. je stal Napoleon I. na vrhuncu svoje moči. Pokorna mu je bila skoraj vsa Evropa, in vendar Napoleon ni bil scečen. Njegov zakon z Jožefo Beauharnais je ostal brez otrok, Napoleon pa si je želel dediča in naslednika. Zato se je koncem leta 1808. ločil od svoje žene in cerkveno sodišče v Parizu je razveljavilo njegov zakon. Dne 1. aprila 1810 se je civilno poročil z Marijo Luizo, najstarejšo hčerko avstrijskega cesarja Franca II. in 20. marca 1810 se mu je rodil v Tuillerijah v Parizu dolgo pričakovani dedič Napoleon Franc Jožef. Napoleon I. je podelil svojemu sinu že v zibelki vsa najvišja odlikovanja in ponosni naslov rimskega kralja. Rojstvo naslednika Napoleona so praznovali povsod z največjimi častmi, tako tudi v Ljubljani, ki je bila takrat glavno mesto francoske Ilirije. Ta sijaj in sloves pa sta trajala le malo časa. Leta 1812. je začel Napoleon I. vojno z Rusijo, ki je končala s porazom, m v bitki pri Lipskem 1813 je zatemnela Napoleonova slava. Že začetkom naslednjega leta so zavezniške vojske vkorakale v Pariz in 8. aprila 1814 je zapustila cesarica s sinom Francijo in se preselila k očetu v Schonbrun, Napoleon pa se je na mirovni konferenci v Fontainbleau odpovedal cesarskemu pre stolu in dobil mali itabjanski otok Elbo. Ko se je Napoleon I. leta 1815. vrnil z Elbe domov, je pa zaman prosil ženo in sina, da se vrneta v Francijo. Druga Napoleonova doba je trajala le 100 dni in se je končala z bitko pri VVaterloou. Dne 15. julija 1815 je odšel Napoleon na ladji »Belleronfoat« v ujetništvo na Sv. Heleno. Medtem je nastopila Marija Luiza leta 1816. vlado v vojvodinah Parme, Va-stella in Piacelon, ki jih je dobila kot odškodnino za izgubljeno cesarsko krono. Tu je živela v svobodni ljubezni z grofom Adamom Neuppergom, s katerim se je po Napoleonovi smrti 5. maja 1821 tudi poročila. Še istega leta se je rodi! sin knez Viljem Montenuovo. Napoleonov sin je živel med tem pod strogim nadzorstvom Metternicha v oskr bi svojega starega očeta v Schonbrunu. Četudi je bilo vzgojiteljem strogo prepovedano govoriti o njegovem očetu, je mladi Napoleon dobro poznal delo svojega očeta, kateremu je hotel biti enak. Smatral je, da ima nedotakljivo pravico na francoski prestol. Vse poskuse pa, uresničiti te ideje, je izjalovil minister Met-ternich. Tudi Napoleon I. se je v pregnanstvu neprenehoma spominjal svojega si- i Ko se je Napoleon i. v bitki pri VVater-looju odrekel cesarski kroni, je določil j svojega sina kot naslednika Napoleona j II. V francoskem parlamentu pa je mar-na in mislil nanj tudi v zadnjih trenutkih.: šal Fuche zamolčal proklamacijo Napole-Leta 1917. je izgubil mladi Napoleon še onovega sina za kralja, sicer pa bi bila nasledstvo vojvodin svoje matere, kot proklamacija itak iluzorna. Bonapartisti odškodnino mu je pa podelil cesar Franc Pa st° smatrali vojvodo Reichstadtskega II. na severnem Češkem gospodstvo za Napoleonovega naslednika, zato se je Reichstadt z naslovom vojvoda Reich- tudi imenoval zadnji francoski kralj Na- stadtski. Neutešljivo hrepenenje vojvode Reich- poleon III. Življenje vojvode Reichstadtskega so stadtskega, doseči cesarsko krono, mu je opisali nešteti pisatelji, posebno pa Ro-razkrojilo slabotne življenske sile. Aprila stand v drami »L’aig!on«. leta 1832. so se pojavili prvi znaki plučne 1 Vojvoda Reichsfadtski je pokopan v tuberkuloze. Šele tedaj se ga je spomnila kapucinski grobnim na Dunaju in Bog Marija Luiza in pohitela v Schonbrunn, ve, če se bo kdaj izpolnila želja francos-kjer je vojvoda Reichstadtski dne 22. ju-1 kega naroda, da bi počival poleg svoje-lija 1932 v njenih rokah umrl. Iga očeta ob bregovih Saine... Sedmi avgust, dan Sokola Maribor I, V okvirju »Mariborskega tedna« bo prireditev Sokola Maribor I. nedvomno zavzela obseg velike sokolske manifestacije. Kako pa tudi ne! Sokol I., ki je pred dobrima dvema letoma razprostrl krila nad V. okrajem, otvarja ta dan svoje telovadišče. Otvoritev bo nekak neoficielen sestanek vseh društev župe, kajti radi znižane vožnje bodo prav gotovo vsa društva poslala svoje zastopnike. Otvoritve se bo udeležil najbrže tudi ban g. dr. Marušič. Telovadišče leži v Magdalenski ulici in bo po obsegu, kakor tudi po ureditvi med prvimi v državi. Ograjeno bo z modernim betoniranim plotom, notranja ureditev pa bo ustrezala vsem svrham telovadbe in 'ahke atletike. Na prostoru bo predpisano tekališče v obliki elipse, kakor tudi proga za teke, na 60 in 100 metrov. Ostali prostor bodo zavzemale terase za publiko, prostori za odbojko in telovadno orodje ter prostori za gojenje ostalih panog lahke atletike. Poseben prostor pa bo rezerviran za dom, ki bo sta] že prihodnje, leto in pričal o agilnosti idealnih sokolskih delavcev. Svečanost bo otvoril 7. avgusta popoldne velik obhod z Glavnega trga na telovadišče. Po obhodu bo na telovadišču slavnostna otvoritev ob prisotnosti zastopnikov oblasti. Zatem bo te'ovadni nastop, po nastopu pa velika ljudska veselica. Definitiven sklep svečanosti bo šele v sredo 10. avgusta. Ta večer priredi Sokol I. akademijo na prostem. Na akademiji sodeluje z izbranimi točkami tudi Sokol Matica. Sokolstvo Štafeta Sokola Maribor I. Sokolsko društvo Maribor I, razpisuje otvoritveno štafeto na 800, 400, 200, 100 metrov, ki bo o priliki otvoritve letnega telovadišča 7. avgusta 1932. ob 16. uri. — Zmagovalec prejme kot prehodno darilo lep kip. Sokol 1. vabi vsa v SKJ včlanjena društva in čete da se tega tekmovanja udeleže! P r o p o z i c i j e: 1. Za prehodno darilo lahko tekmujejo štafete 800, 400, 200. 100 m vseh v SKJ včlanjenih društev in čet, ki se pravilno prijavijo. Tekmuje lahko tudi naraščaj. 2. Štafeta bo ob otvoritvi letnega te'o-vadišča Sokola Maribor I. 7. avgusta ob 16. uri na novootvorjenem prostoru. V naslednjih letih pa bo vsakokrat ob priliki društvenega nastopa. 3. Društvena štafeta, ki si pribori darilo trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih, ga obdrži trajno. 4. Sokol Maribor I. bo vsako leto razglasil pogoje, pod katerimi smejo štafete tekmovati. Letošnji pogoj je. da se vsak tekmovaee udeleži obhoda po možnosti v kroju, sicer pa v civilu z znakom, 5. Društvo, oziroma četa, ki ima darilo v prehodni lasti, ga mora vrniti Sokolu Maribor I. vsako leto en teden pred razpisanim tekmovanjem. Prijave sprejema odbor Sokola Maribor I. do 30. t. m. Izlet obrtnega naraščaja. Obrtni naraščaj Matica Maribor napravi 24. VII. izlet na Pohorje. Odhod ob 4. uri zjutraj z Glavnega trga pod vodstvom brata Bošnjaka. Zdravo! Errah: Kako sem postal športnik Vsak čas ima nekaj ljudi, ki se kar tako nehote izgubijo vanj. So kakor nekakšni zapozneli ptički. Vse se je lepo razvilo z duhom časa, vse je napredovalo, oni pa so kilavi in nebogljeni ostali zadaj. Pa kaj si hočemo? Jaz na primer jim prav rad privoščim kotiček na solncu. Po njih vsaj lahko merimo velikanski naš napredek. Pomislite samo: sredi razborite mladine, ki ji je žoga simbol sveta, stoji bradati profesor s suknjo na škrice in z Ovidovimi verzi pod pazduho! Ce ga ne bi bilo, še vedeli ne bi, da je bilo nekoč drugače, da so takrat bili taki profesorji s suknjo na škrice in z Ovidovimi verzi v roki številni kakor trava na pašniku in ie bil človek z žogo en sam. Kakšen velikanski napredek! Kakor so na primer izumrli dinozavri, ihtiozavri in drugi taki nestvori, tako je treba, da izumro tudi profesorji z Ovidovimi verzi in sploh vsi taki ljudje, ki nosijo še dandanes, v prosvit-ljenem veku nogobrca, knjige pod pazduhami. V muzej z njimi! In vendar, prijatelji, sem bil tudi jaz še nedavno tak pj ofesor s suknjo na škrice in z Ovidovimi verzi pod pazduho. In bi bil morda še dandanes, če mi ne bi bil mojega strašnega nesodobnega položaja tako slikovito naslikal prijatelj, športni poročevalec. Reči moram, da sem šele od takrat postal človek, vreden član rodu naprednega dvajsetega stoletja. Ta prijatelj mi je na primer povedal, da ni poezija tisto, kar sem-v svoji strašni zmoti misli, da ie. da tudi ni narodno gospo- darstvo narodno gospodarstvo, politika ne politika, ampak da je vse to samo — šport. »Pogej samo na športno igrišče, pa boš takoj spozna, v kakšni slepoti si živel, vsa ta izgubljena leta svojega življenja,« mi je dejal. »Ali ni n. pr. brca z žogo kakor sonet? Ali ni kričanje navdušenih gledalcev kakor najlepši koncert? In ali niso tekme tujski promet, narodno gospodarstvo, politika? Tu se ustvarja bodoče bratstvo vseh narodov! In takole krepka zaušnica, ki jo da tu pa tam športnik športniku, ali ni to znak vite-štva, nove velike kulture svobodnega človeka? Pa dejanski spopadi, kakršne smo videli nedavno v Mariboru, Zagrebu in o kakršnih, še vse večjih, smo čitali, da so se »odigrali« (»odigrali« — to je pač zelo lep in primeren izraz, ki ga vsem toplo priporočam) v Pragi in tam nekje v Italiji? Italija je velika država in velika je njena kultura, zato so seveda tam tudi pretepi na športnih igriščih večji in bolj izdatni ko na naših. Pa tudi mi skušamo naprej z duhom časa. Vsekakor. Slovenci smo bili vedno v tesnih stikih z zahodno kulturo! Taki spopadi prekašajo vsa silna dejanja tistih junakov, o katerih pišejo knjige, ki jih nosijo profesorji v suknjah na škrice po pazduho, lo je hrabrost novega človeštva, junaštvo, plemenitost, da — odrešitev!« Tako in še bolj prepričevalno mi je govoril moj prijatelj športni poročevalec, in jaz sem mu verjel in mu verjamem. Sedaj sem tudi jaz zares človek, ne pa zbirka plesnive poezije mehkužne preteklosti. Zdaj vidim in vem, da je človeštvo nekaj tisočletij čisto zastonj potra- tilo. Če bi bili stari Egipčani zidali n pr. stadion za nogobrc, namesto da so zidali piramide, o katerih nihče ne ve, kaj bi z njimi, kako lepo bi se bil nogobrc že razvid In če bi bili stari Grki pisali športna pravila namesto poezije, dram in filozofije; če bi bili po srednjeveških samostanih gojili lahko in težko atletiko, namesto da so pisali in prepisovali knjige; če bi bil Krištof Kolumb odkril novi šport, namesto da je odkril Ameriko; če bi bi' Napoleon streniral velike armade rogobrcarjev, namesto vojakov; če bi bil Kant napisal filozofijo športa, namesto da se je ukvarjal z dušo; če bi bil Friedrich Nietzsche ustvaril madsportnika in ne le nadčloveka in naposled če bi se vsaj v naših srednjih šolah učili tiste stvari, ki se ji menda pravi »knočk- out« (če ni prav pisano, mi oprostite, ker sem posta) športnik še'e te dni), namesto da ubijajo v glavo algebro, 'elektrone, stare Slovane in drugo tako šaro — kje bi bilo današnje človeštvo! Milijon let bi bili naprej. In kako bi se znali pretepati. Moj Bog, koliko smo zamudili! In sedaj vem. da sedanja kriza ne bo prej rešena, dokler si Mussolini in Italija ne napovesta boksa in si dasta »knock-out«, dokler se Hitler in Herriot ne stisneta v »dvojni Nelson«, dokler Makdo-nald in Hoover ne bosta potolkla Nurmi-ja in dokler ne bo društvo narodov prirejalo v Ženevi nogometnih tekem, namesto sej. Tako lepo bi se bili lahko n. pr. sporazumeli Nemci in Francozi z Lozani, če bi bili igrali nogobrc in bi bi! von Papen zabil Herriotir »gol« (ali narobe). Kako hitro bi bil odstranjen s sveta problem medzavezniških vojnih dolgov, če Spori Debut zagrebške Viktorije v Mariboru jutri ob 17.30 nastopita v tekmi za državno prvenstvo zagrebška Viktoria in ISSK Maribor. Letošnja razporeditev klubov v izločitvenih tekmovanjih daje največjo možnost ISSK Mariboru, da si lahko pribori vstop v finalno kolo državne lige. Že lansko prvenstvo je pokazalo, da Gradjanski, ki velja letos kot najresnejši kandidat za prvo mesto slovensko-zagrebške lige. po svoji moči ne nadkriljuje naših klubov bogve kako visoko in prepričevalno. Na tem nič ne izpremeni dejstvo, da je prejšnjo nedeljo zmagai nad ISSK Mariborom. Zaradi te izenačenosti je gotovo, da bo borba za drugo mesto v naši ligi najinteresantnejša in najbolj napeta. Tega se zaveda ISSK Maribor Zato ni čudno, da se trudi doseči čim ugodnejše razmerje, ker bo vsaka posamezna točka od očilna. Zato je brez dvoma treba, da zaigra ISSK Maribor jutri z največjim elanom in srčnostjo. V jutrišnjo tekmo je treba vložiti- vse sile in največjo voljo. Viktoria je moštvo mladih zagrebških srednješolcev. Goji lep kombinatoren nogomet in je dobro poznana kot vzorno, v poslednjem času tudi dobro in nevarno moštvo. Zaradi tega se z največjim interesom pričakuje njen mariborski prvenstveni debut, ki bo jutri ob vsakem vremenu v Ljudskem vrtu. Male športne vesti. V Parizu se 'je včeifij pričelo medcon-sko kolo v tekmovanju za Davisov pokal med zmagovalcem evropske cone Nemčije in zmagovalcem ameriške cone Severne Amerike. Včeraj sta se odigrali dve »single« igri. Nemcu Crammu je uspelo premagati favoriziranega Američana Shielda s 7:5, 5:7, 6:4, 8:6. Američan Vi-nes je pa premagal Nemca Prenna s 6:3, 6:3, 0:6, 6:4. Na Semmeringu se je pričel veliki mednarodni teniški turnir: F. Schafer je izgubil proti Deckeru s 7:5, 1:6, 3:6; F. Kukuljevič pa je zmaga! nad Kleinom 6:0, 6:3. V Celj u bo jutri prva kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko ligo, in sicer se srečata SSK Celje m Atletik SK. Finančni uspeh letošnje olitnpiade v Los Angelesu je zagotovljen, ker je bilo doslej vnaprej prodanih 854.000 vstopnic. Madžarska je predlagala, naj se odpravi tekmovanje za srednjeevropski pokal in naj se namesto te konkurence uvede prvenstveno tekmovanje mest Dunaj, Praga in Budimpešta. bi napravili štafetni tek dolžnikov in upnikov. Macdonald bi gotovo preteke, nerodo, kakršen je Hoover, in potem bi se Amerika lahko pod nosom obrisala za svoje pare. Zmagovalcem bi morala še nekaj malega plačati. Nadalje mislim vedno bolj na to, da bi poizkusili tudi v Beogradu. Tako bi iz senata lahko napravili moštvo »old boy«, iz narodne skupščine pa juniorje in bi se Potem priredila na Terazijah ali pa tudi Ibko na Kalimegdanu ali v Topčiderju vsak dan prvenstvena tekma s finalom in vitežkim zaušniškim turnirjem, namesto razprava o zakonih, interpelacijah, peticijah in drugih sličnih stvareh, ki prav za prav modernega državljana, ki je športnik, nič ne brigajo. Pa bi se pri teh tekmah zaslužilo z vstopnino toliko, da bi se senat in narodna skupščina sama vzdrževala, senatorji in- poslanci bi lahko dobili nekaj več dnevnic, in kriza bi bila rešena. Le čudno, da takega predloga še nihče ni stavil na merodajnem mestu. In bi se lahko tudi z opozicijo prirejale tekme za državno prvenstvo. Te bi nesle še več, ker bi jih priš:a. gledat tudi internacionalna publika in bi bilo »drukanja« in zaušnic in brc pod rebra in še drugam toliko, da bi bila pozornost vsega sveta obrnjena proti Jugoslaviji. Tujski promet bi se nečuveno dvignil, Monte Carlo, Niz-za, Cote d’azur, Miami, Hol!yvood in vse bi se preselilo k nam, morda še Društvo narodov. Sploh: za športi plemeniti in svet odrešujoči šport sedanjosti sem sedaj tako navdušen, da bi najrajši kar vsemu svetu napovedal boksarski matchGn prisolil vsa komur plemeniti »knnck-out«. OSOJILNUfl R. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DO Ustanovljena 1.1882. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din _ . , , , . . Rezervni zakladi nad 7‘/, milijonov Din , Rentni davek plačuje IZ SVOjega. Karmahov horoskop Nadaljujem svoje delo in podajam horoskop, rojenim v zadnjih dneh julija in v prvih dveh tretjinah avgusta. Značaj: Močan upi iv Urana na sozvez-dje »Leva« se pozna že onim, rojenim takoj prve dni do 24. juliju. Momenta-no se njihov značaj povsem okrene, dobi bolj energično ter stalno, nekako objektivno sliko. Vse poteze karakterja, lojenih v tem času, so odločne in ti ljudje gredo z neverjetno odpornostjo skozi življenje. Ako se jim na življensko pot slavijo zapreke, pogazijo vse ter gredo svobodno svojo pot. Kar si vtepejo v slavo, od tega nikdr ne odnehajo in prav ta trmoglavost jim veliko pripomore k dobrim uspehom. Njih značaj je precej trgovsko usmerjen, nedvomno so pametni gospodarji, ker svojemu mišljenju nikdar ne dopuste upliva. rojenim od 24. julija do 23. avgusta. V strasteh in razvadah so čvrsti in ne dajo se niti z dobrimi besedami niti z grožnjami odvrniti od svojih namer. Svoje interese in namere zastopajo odločno in jasno. Ne puste se izigravati. Razburjajo se zelo redko in to nikdar tako, da svojega razburjanja ne bi znali obvladati. Svoja mnenja podajajo jasno, vendar s tem redko žalijo druge. Ako se jim kdo zameri, na njih prijateljstvo pozneje ne more več računati. Odločnost v prijateljstvu, kakor tudi v neprijatelj-stvu, je lepa gesta njihovega značaja. Zdravstveno stanje: je nedvomno enake odpornosti, kot je njih karakter. Oni si nikdar ne sugerirajo obolenj, in če pridejo, eventuelno obole, se z neverjetno žilavostjo drže pokoncu. Res je, da posebno v tem mesecu rojenim prete razne inklinacije, posebno bolezni prebavil, in slabosti srca, vendar ti ljudje vzdrže dolgo in po horoskopu jim je usojena prav visoka starost. Šport: Neverjetno veliko smisla kažejo za vse panoge športa. Ne vzdrže ves dan mirno, ker duh jim je preveč vsestransko zaposlen, da bi mirovali nadeni točki. Delati morajo in čeprav si _ žele tudi telesnega razmaha, vendar še pri tem delajo. Sam spoznam, ne da bi se ozirat na astrološka nagnenja, veliko ljudi rojenih v tem času in povsod najdem eno in isto. Potujejo, goje šport, vežbajo, pa vse je v zvezi z njihovim delom. Zastopajo tudi lastne materialne interese. Da si ohranijo renome in pridobe časti, ostanejo neutrudljivi, v fizičnih naporih. Veliko veselja imajo do potovanja, katera vedno venčajo z uspehi. Prijatelji: so jim mnogoštevilni, toda sami nekako z rezervo sprejemajo tuja prijateljstva. Imajo to lepo lastnost, da si trenutno pridobe tujo naklonjenost iti tudi sami izkazujejo polno zaupanje. Vendar dober plihologov čut kmalu opazi, kako diplomatično previdni znajo biti in kako bistro obvladujejo vse svoje emocije. Neprijatelji: se skrivajo v velikem številu za njih hrbtom, vendar jih vedno lepo sami odkrijejo. Kar je najbolj interesantno pri teh ljudeh, je to, da ne poznajo maščevanja. Pokažejo se užaljene, vendar prepuste končno obsodbo prirodi, ki nekako sama ob sebi maščuje nasprotnike. Todi škodoželjnosti ne najdem v njih. Sreča in uspehi: jih spremljajo stalno, ker znajo nadvladati vse nezgode razmer. V financielnem kakor tudi materielnem vprašanju umno disponirajo ter si znajo pridobiti novih virov in dotokov. Dobri špekulanti so in ne klonejo nikdar. V igri, kakor tudi loteriji: imajo posebno srečo oni, rojeni od 12. do 15. avgusta, ker jim Jupitrov upliv pripomore do dosege teženj in spekulacij. Ljubezen: je moškim le važen dogodek in tudi ženske ne mro pod težo srčnih idealov. V ljubezni so zelo privrženi, vendar nestalni. Ti ljudje ne beračijo za drobtino ljubezni, čeprav se znajo napraviti zelo zaljubljene. Njim ljubezen ni življen-ski pogoj, ker so preveč zaposleni z ostalimi interesi, vendar imajo radi intimna prijateljstva. Ženske nimajo veliko Siniši za familiarnost, predvsem pa ne kažejo posebne ljubezni do otrok. Moški so jim precej vsi enaki in zakonske harmonije niso globoke in složne. Najbolj har-monirajo pač, če se najdeta dva rojema v istem času, ali pa če on vzame dekle, rojeno v maju. Zanjo pa so objektivni moški rojeni v avgustu ali v marcu. Srečen dan: jim je nedelja. Srečni meseci so: februar, marec, avgust in december. Talisman: jim je opal. (Obiske sprejema g. Karmah v hotelu »Zamorec«, kjer poda na podlagi rokopisa in rojstnega datuma grafološko in astrološke analize, ki lahko koristijo vse življenje. Navede vsakemu točno srečne in nesrečne dneve, kakšni uspehi in neuspehi ga čakajo v bodočnosti. Odkrije na podlagi rokopisa vse napake in vrline značaja in pove kakšne zmožnosti in talente ima kdo'.) Op. ur. 53 VOHUNI Iz tajnih arhivov. Compton Mackenzie, znani avtor, ki je deloval na Dardanelah kot poročevalski častnik, je priobčil svoje dogodivščine v knjigi »Gallipoli Memoires«. V tej knjigi pripoveduje mnogo zabavnega o težavah, katere so imeli angleški angenti s svojimi plačanci, ki so bili večinoma Levan-tinci. Izgleda, da je življenski smoter teh ljudi obstojal v tem, da dobijo kolikor mogoče veliko denarja za čim manjšo uslugo. Njegove izpovedbe potrjuje neka zelo nedvomna trditev polkovnika Nicolaja. Nicolai pravi, da nemškim agentom ni bilo lahko prilagoditi se, na njim popolnoma tuje turške razmere. Zgodovina vohunstva in protivohun-stva, ki se je med svetovno vojno vodilo jja Daljnem vzhodu, bi lahko napolnila de-knjigo. Napisati bi jo moral kdo, ki le vse življenje preživel med tem svetom. Ker pa te knjige nimamo, imamo vsaj nekaj zanimivih podatkov polkovnika Ni-colaia. Njegove izpovedbe sicer razde-rejo naše romantične misli o intrigah vzhoda z zakritimi haremskimi lepoticami, kajti poklovnik ugotavlja, da je bila Turčija edino bojišče, kjer ženske v špi-jonaži niso imele prav nobene naloge. Tudi Turki sami so se le redkokdaj udeležili dela pri tajni poročevalski službi te ali one države. Tamošnji agenti so bili večinoma Armenci, Grki in Židje, pri čemer so se Armenci izkazali kot najboljši vohuni. Polkovnik Nicolai poroča, da je bil Carigrad torišče antantinih vohunov, ki so imeli razmeroma ugodna tla za svoje de- lo. Mestna policija je namreč obstojala iz dveh samostojnih čet, ki sta delali neodvisno ena od druge. Uradniki so se točno držali uradnih ur, vsaj v kolikor je prišel vsakdanji njihov zaključek v poštev. Nikdar jih niso mogli pripraviti do tega, da bi delali nadure, pa če je bila kakšna stvar še tako važna. Ta okoliščina pa je imela za kakšnega aretiranega vohuna včasih zelo slabe posledice, kajti vtaknili so ga v prenapolnjeno in nezdravo ječo, kjer so ga zadržali po več mesecev, ne da bi bilo prišlo do obravnave. Radi tega je umrlo več vohunov radi tifusa ko pa pred puškami. Mnogo informacij je antanta dobivala od visokih turških uradnikov, ki so bili odločno protinemškega mišljenja in so tajno dopisovali s svojimi angleškimi in francoskimi prijatelji. Turki so tudi z velikim uspehom skrivali pravi položaj in javno mnenje dežele pred poročevalskim uradom svojih zaveznikov; bili pa so neverjetno dobro poučeni o pravem položaju v Nemčiji in Avstriji. Nicolai je napravil še eno zanimivo ugotovitev: turška poročevalska služba se je raztezala tja do Centralne Azije, toda informacije, katere so ti agenti pošiljali, so Turki smatrali za izključno svojo last in jih niso nikdar stavili nemškemu tajnemu uradu na razpolago. Istočasno pa so bile na bojišču uprav neverjetne razmere. Kar se je odigralo na kavkaškem bojišču, spominja na komično opero. Tam se je razvila živahna trgovina z dezerterji. Znano je, da so med vojno razni bataljoni štiri- do petkrat prestopili od ene stranke k drugi. Vedno so prestopili k isti stranki, kjer so dobivali boljšo hrano in redno plačo. Pogoji, po katerimi so v Turčiji morali delati agenti, niso bili prav nič podobni evropejskim, in veliko vprašanje je, če so antantini agenti po vojni dosegli s svojimi nastavljenci v Carigradu kakšen poseben uspeh. Na dmgi strani pa je resnica, da so se mnogi Turki, Grki, Armenci in Židje na račun angleških, francoskih in italijanskih davkoplačevalcev neverjetno obogatili. Bilo so zelo žalostni, ko je končala zasedba Carigrada po zavezniških četah. Toda agenti zapadnih sil so morali kaj kmalu znova preizkušati vso svojo bistroumnost in prevejanost na nalogah, ki so jih vodile v bližino svoje domovine; kajti versajska pogodba je ustvarila docela novo Evropo, v kateri je nastalo iz razvalin nekdanje Avstrije in Rusije liki feniksu mnogo novih manjših držav. Kmalu se bodo pričele udeleževati igre »ravnotežja sil«, s katero se evropska diplomacija tako zabava; uredile so si tudi že lastno tajno poročevalsko službo. Največja izmed teh držav je Poljska, kateri je poročevalsko službo uredila Francija. Obstoji poseben oddelek za protišpijonažo, razen tega pa še oddelki za vojaške, diplomatske in trgovske zadeve. Prodam motorno kolo s prikolico lahko proti knjižici. Betnavska cesta 1. Maribor. 2331 Vinotoč Šugman, Tezno, otvorjen. Vino od 5 litrov naprej po Din 6. 2329 Stanovanje, sobo in kuhinjo oddam s 1. avgustom. Studenci, Slomškova ulica 9. 2330 Stanovanje sobo In kuhinjo oddam. Radvanjska cesta 9. 2309 Prva mariborska zasebna kuhinja, Slovenska ulica 28, katera deluje zopet pod znanim spretnim vodstvom, sprejema dnevno abonente. Se priporoča lastnica. 2306 Stanovanje, dve sobi in kuhinja takoj oddam. Magdalenska ulica 34. 2307 Trgovina v Mariboru proti mali odkupnini na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 2328 Našel sem danes zjutraj v Prešernovi ulici med hišo Holzinger in dr. Scherbaum, kombinirana ključa. Lastnik naj jih dvigne v upravi »Večernika«. 2327 Učenec, zdrav, krepak in dober računar se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na naslov: »Kostanjevec« d. z o. z., manufakturna zaloga, Ptuj. 2315 Inštruktorja (-ico) za francoščino išče mladi gospod. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Instruk-cija«. 2310 Kupim novo ali dobro ohranjeno vilo ali hišo v Mariboru ali okolici za ca 300.000 Din. Ponudbe pod »Lepa lega« na upravo »Večernika«. 2332 Častna izjava. Podpisani LEOPOLD BABIČ, prikrojevalec v Mariboru, Tkalska ulica, s tem obžalujem, da sem pred par dnevi iznesel o gospej AMALIJI MEDVED, šteparici v Mariboru, napram njenemu soprogu ALOJZIJU MEDVEDU okoliščine, ki utegnejo škodovati njeni časti in njenemu dobremu imenu. Te trditve, ki so popolnoma iz trte izvite, preklicujem in se gospej Amaliji Medved zahvaljujem, da me ni radi tega mojega nepremišljenega dejanja sodnijsko preganjala. 2333 Maribor, dne 23. julija 1932. LeoDoid Babič Naročnikom m čitateljem ..Večernika'1 priporočamo