PoStnina plačana v gotovini. LETO XI., ŠTEV. 26.
LJUBLJANA, sobota 30. julija 1927.
Današnja številka Din 1'50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku v^ak dan.
Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din.
Oglasi:
Prostor 1 X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VIII., štev. 26.
Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din
Konec sumničenja.
OBVESTILO
Gospod
Vinko Moderndorfer, bivši učitelj
v Mežici.
Uvodna preiskava, ki se je začela zoper Vas radi §§ 197, 200, 203 k. z. se je ustavila, ker je obtožitelj odstopil od kazensko sodnega pregona. — § 109 k. p.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IX.
dne 25. julija 1927.
L. S.	JUHART.
Odpravek je točen. Vodja pisarne: podpis nečitljiv.
*
Enako obvestilo so prejeli tudi vsi Mdderndorierjevi soosumljenci.
Od lanske jeseni se že vršijo razna nasilja nad Mežiško občino in tamošnjimi rudarji. Svoj vrhunec so ta nasilja dosegla 7. aprila, ko je bil s. Moderndorfer skupno z drugimi člani krajevnega šolskega sveta aretiran in prepeljan v preiskovalni zapor v Maribor. Drugi so bili po 14 dneh izpuščeni, nad njim pa je bil preiskovalni zapor dvignjen šele 6. julija, čeprav smo že ob času aretacije povedali, da iz te moke ne bo kruha, da niti do obtožnice ne bo prišlo, ker je vse le politična gonja. Različne visoke osebe, ki so po svoji službi dolžne braniti zakonitost in postaviti se v bran vsaki kršitvi zakona, smo javno pozvali na odgovornost, tudi na tak način, da bi nas morali tožiti. A vse zaman, nasilje je trajalo dalje. Mnogo se je govorilo in pisalo o korupciji, kaznovan pa ni bil nihče izmed korupcionistov, pač pa so v zapor prišli tisti, ki so korupcijo razkrili. Stare in nove vlade so izdajale povelja, da se morajo zakoni spoštovati, mesto da bi udarile po kršilcih in tako pokazale, da zakoni veljajo. Šele po dolgem času je vztrajnost mežiških rudarjev izbojevala prvo uradno priznanje, da so se mežiška nasilja vršila nad nedolžnimi.
Kako brezpomembna se zdi na prvi pogled odločba preiskovalnega sodnika Juharta! Kako neopaženo jo bo pustilo kapitalistično časopisje, ki je do zdaj streljalo proti Mežičanom s kanoni, a vendar tako previdno, da nam je advokat izjavil, da ni tožljivo. Tudi SPJ je izjavila, ko je poročala o aretaciji, da bo pisala o aferi, ko bo končana, 17. t. m. smo pa slišali njenega urednika govoriti: »Tudi če crknem, Moderndorfer ne bo izvoljen!« Menda je to zadoščenje za preganjanja, ki jih je s. Moderndorfer pretrpel od kapitala in njegovega sorodstva.
Samo pošteni ljudje bodo pisali in govorili o važnosti Juhartove odločbe. Lopovi, ki so imeli prej polna usta umazanih podtikanj, bodo zdaj molčali.
Komedilanstvo vodstva SPJ.
Belgrajiski voditelji SPJ so sklenili, nastopiti povsod samostojno. Ker pa celokupno delavstvo v Sloveniji zahteva enoten nastop, zato glumi vodstvo SPJ v Ljubljani in Mariboru pripravljenost za enoten nastop, a istočasno skuša razbiti enotno fronto socialdemokratov in dekalistov. Kapitalistični tisk toči krokodilove solze, da opraviči razbijaštvo svojih agentov SPJ. Zavedni proletariat mora pri teh volitvah streti demagoški teror kapitalove agenture — vodstva SSJ.
Delavci: socialisti, socialdemokrati, dekalisti in neopredeljeni pozdravljajo navdušeno enoten nastop. Vodstvo SPJ bo ostalo s svojim samostojnim nastopom izolirano.
Belgrajsko vodstvo socialistične partije je tudi pri teh volitvah pokazalo, da mu je interes delavstva deveta briga. Interes celokupnega delavstva v Jugoslaviji je pri teh volitvah enoten nastop proti vedno hujši socialni reakciji. S takim složnim, iskrenim skupnim nastopom bi vse tri frakcije uspele zdramiti v delavstvu zanimanje za njihove osnovne državljanske pravice ter izvoliti v Narodno skupščino močno delavsko delegacijo, ki bi iz parlamentarne tribune pozivala proletarce Jugoslavije, delavce in kmete, v skupen boj za osnovne državljanske pravice in svoboščine, ki jih reakcija ljudstvu jemlje.
Kakor pod komando reakcije sklepa vodstvo SPJ v Belgradu samostojni nastop ravno v času, ko je skupni
nastop enodušna želja vsega proletariata. Kako je to mogoče?
Kdor pozna stvarno stanje, mu bo to razbijaško postopanje belgrajskega vodstva SPJ takoj jasno. Od česa pa živi SPJ? Ali je to delavska organizacija? Ali jo vzdržujejo delavci direktno s svojimi prispevki in sodelovanjem? Niti eno, niti drugo, niti tretje!
Voditelji SPJ so za svoje razbijaško delo nagrajeni od vseh 27 dosedanjih kapitalističnih vlad. Takoj po razcepu jim je policija izročila delavske domove, bel-grajsko tiskarno, knjigarno in vso lastnino razpuščenih delavskih političnih in strokovnih organizacij. Vse to od proletarcev težko zbrano bogastvo so v par letih zapravili. Domove prodali, tiskarno in knjigarno prodali, kase izpraznili. Ko so delavsko premoženje zapravili, so ostali brez sredstev. Toda kapitalisti so jih še potrebovali za razbijanje. Zato so jim dali v roke delavske zbornice, v katere so prisiljeni plačevati vsi zavarovani delavci letno nad 10 miljonov Din. Ti miljoni gredo po veliki večini za plače »socialističnih« birokratov, ki so si nastavili horendne mesečne plače od 4000 do 8000 Din na mesec, torej 8 krat večje plače kakor jih imajo delavci. ki plačujejo te miljone.
Delavci od teh birokratičnih ustanov nimajo nobene koristi, pač pa ogromno škodo, ker so prisiljeni prispevati nad 10 miljonov letno od svojih malih plač za kapitalistično politiko, ki. vlada sedaj v delavskih zbornicah.
Poleg tega izkoriščajo voditelji SPJ tudi strokovne organizacije, ki jih plačujejo delavci v dobri veri, da se bodo borile za njih interese. Ker ne morejo dobiti med zavednim delavstvom članstva za svojo »politiko«, zato skušajo strokovne organizacije izkoriščati za svoje politične namene. Funkcionarjem teh strokovnih organizacij je pač dovoljeno podpirati politiko SPJ, če pa kdo kritizira to podpiranje, ga izključijo, kakor so to storili z M. Žorgo in Celo vrsto drugih sodrugov.
Ker torej ne morejo dobiti zavednega proletariata za svojo politiko, ki podpira vsako vlado, skušajo živeti od vladine milosti in ugrabiti s pomočjo vlade vse prisilne prispevke delavstva ali pa s sleparijami, kakor so delali pri volitvah v Delavsko zbornico, skušajo falzifi-cirati voljo delavstva, ali s terorjem, ki je včasih hujši od policijskega, skušajo izključiti proletarske organizacije iz zbornic ter tako falzificirati voljo in glasove proletariata.
Vse to so dejstva, ki jih ni mogoče tajiti: SPJ živi od milosti kapitalističnih vlad, ki ji omogočajo in dopuščajo upravljati kot komisarji delavske prispevke, ali ialziiicirati voljo proletariata z volilno goljufijo, ali vršiti teror nad organizacijami, ki jih izključujejo iz zbornic, da bi tako potvorili volilne rezultate.
Vprašamo se, ali je še kje v razvitih deželah na svetu slična stranka, ki ima to drznost, da se imenuje socialistična, a vse njeno delo obstoji v teroriziranju proletariata in falzificiranju njegove volje!?
Pa če pogledamo v Sloveniji delo voditeljev te stranke, ki so zapustili socialno demokracijo, ker niso hoteli svojih lastnih sklepov izvrševati, vidimo da so to prav primerni eksponenti belgrajske buržoazne-socia-Iistične centrale. Čigava je bila Jugometalija, ljubljanska Delavska pekarna itd. Delavci so ta podjetja ustanovili, da bi služila proletariatu. Danes tam odloča kapital. V tiskarnah so izločili delavski vpliv in tako oropali delavce svobodnega tiska.
V	vsaki večji akciji proletariata so skakali delavstvu v hrbet na veliko veselje kapitala. V Delavski zbornici gredo skupaj s klerikalci in liberalci, v občinah enako in sicer proti zavednim proletarskim organizacijam. Primer njihovega dela in obnašanja v Mežici bo služil še dolgo let kot primer izdajstva socializma. Povsod podpirajo kapital, demokratski napredni blok, nacionalni šovinizem — a kapital jih podpira celo javno v svojem tisku (»Jutro«). Pod krinko internacionalizma podpirajo velesrbski šovinizem, pod krinko socializma pa angleški imperializem.
Ali je čudno, da tako vodstvo dela komedije namesto resnih konferenc o skupnem nastopu? Tako komedijo, tak cirkus so priredili ti voditelji v nedeljo v Mariboru in v Ljubljani. Tudi pijanci in kiovni so nastopili, da je bil večji hec.
Platformo skupnega nastopa, ki so jo voditelji na konferenci v Celju odločno odklanjali, so socialistični delavci v Mariboru in na Kranjskem sprejeli! Voditelji SPJ so stavili torej vse na eno karto: ogoljufati proletariat, da je samostojni nastop enoten nastop, da je razbijaštvo združenje!
To pa se jim ne bo posrečilo. Vsi proletarci so nastopali in zahtevali enoten nastop. Vodstvo SPJ pa je sklenilo samostojen nastop.
Razredno zavedni proletariat bo goljufom in demagogom pri teh volitvah prekrižal račune.
Delu in zavednosti čast in oblast!
Delo mariborskega okrožnega zbora.
Pol leta je minilo, odkar so bili izvoljeni tudi v Sloveniji okrožni zbori kot nadomestek za bivše deželne zbore. Te dni sta zasedala oba slovenska okrožna zbora. Njih delo se pozna doslej večinoma samo na papirju. Izdatki mariborskega okrožnega zbora so vrženi doslej skozi okno. Ta zbor je šele na tem svojem zasedanju sklepal definitivno o proračunu za poslednje četrtletje. Na prejšnjih dveh zasedanjih je sicer tudi bilo govora o samoupravi, o proračunu itd., a klerikalci kakor vse ostale kapitalistične stranke nečejo samouprave, zanjo so samo v besedah, v dejanju so pa proti. V prejšnjem zasedanju so sklepali o proračunu; glede pokritja izdatkov so določili, da jih naj da Belgrad iz državnega proračuna. Čeprav so se klerikalci prav dobro zavedali, da iz te moke ne bo kruha, so vendar uporabljali to demagogijo, da bi se mogli za volitve postaviti pred ljudstvom, češ, nikakih novih davkov nismo naložili. Če bi se jim tudi bilo posrečilo dobiti v kritje proračuna potrebni znesek od centralne vlade iz Belgrada, bi bili ljudstvo kljub temu razočarali, kajti vse krivice bi ostale pri starem, samo oseba eksekutorja bi bila izmenjana. Kajpak da belgrajska vlada na to ni šla*, ona od davkov, iztisnjenih iz delavskega ljudstva, ne odstopi niti pare okrožnim zborom. Tako pa je bila klerikalna večina v okrožnih zborih prisiljena, da si sama poišče kritje za proračun. Seveda so izdatke o proračunu reducirali in so v njem pustili skoro samo izdatke za upravni aparat, svoje nastavljence — in vsakemu okraju drobtinico, da morejo pri volitvah vsaj na teh kosteh glodati. Delavno ljudstvo naj bi imelo po klerikalnih naukih dolžnost splesti si pri volitvah nov bič in ga potisniti v roke gospodarjev.
Proti proračunu je glasovala vsa opozicija. Tudi govorili so vsi proti toda ti govori so bili razen govora socialnega demokrata vsi demagoški in preračunani edinole za volitve. Licitirali so o izdatkih v proračunu, kritje pa naj bi klerikalci poskrbeli, kajti za to da imajo večino. Da sc torej novi davki zvalijo zopet vsi na delavno ljudstvo — s tem se strinjajo klerikalci, demokrati in do malega tudi še patrioti.
S. Moderndorfer je kritiziral tako delo, a ni mogel porabiti določenega časa, ker mu je prej odvzel predsednik skupščine besedo zato, ker je potipal podjetniške profite in predsedstvo se je zbalo za svoje kmetske poslance. V Sloveniji je bil to prvi primer v okrožnih zborih, da so preprečili govor -delavskega poslanca. Buržoazija je že vedela, kaj dela. (Sicer še ne vemo. če je res, da se govori falsificirajo ali pa se le mariborski patrioti sklicujejo na klerikalne falsifikate, kadar se do golega pokažejo, kakšni proletarci da so. V zapisniku zadnjega zasedanja je čitati. da je Petejan odgovoril na napad kaplana Hrastlja s tem, da je ugotovil, da tedaj zaprti s. Moderndorfer ni član SPJ. Petejan je pač sedaj, ko je bil s. Moderndorfer že zopet na skupščini, proti temu ugovarjal!)
Zastopnik naše stranke je kritiziral, da so »oblastni« poslanci brez vsake oblasti, da se izvaja vsa oblast proti ljudstvu, čeprav je ugotovljeno v ustavi, da je vsa oblast iz ljudstva. Tako je tudi letošnji proračun proti volji ljudstva. Bistvo proračuna je, da se izdaja denar samo za birokracijo in volilne namene, za delavno ljudstvo, kmeta in delavca ni v proračunu ničesar, če izvzamemo malenkostne subvencije posameznim okrajem, ki so pa razdeljene po strankarskem ključu. Zahteval je, da mora biti v proračunu tudi nekaj postavk za odpravo brezposelnosti pred popolno proletarizacijo malih kmetov, ker imamo itak hudo brezposelnost in se proti brezposelnosti nič ne stori. Njegova kritika je bila pozitivna, ker je podal tudi načrt, kako naj se najde pravično kritje za tozadevne izdatke. Klerikalna večina je kar obmolknila z vprašanjem: komu da naj se naložijo davki, ko je naš zastopnik predlagal: davek na kupone in dividende, davek na luksuzne avtomobile, obdavčenje cerkvenega premoženja, obdavčenje fevdalnih posestev in fidejkomisov, obdavčenje onih, ki imajo po več služkinj in progresijo pri vseh davkih, zemljiški davek pa naj se odmerja samo po donosu.
Klerikalna večina je predlagala v kritje proračuna 25 % davek na pridobnino po II. poglavju (predvsem na industrijo). Dočim sta bila poslanca SPJ proti temu davku, je naš poslanec izjavil, da je v principu za ta davek pod pogojem, da Se zasigura, da ne bodo podjet-
niki. ki so v 90 % kolonialni kapitalisti, zvalili novega davka na delavstvo. Zahteva torej tozadevno zaščito m vpogled v bilance. Omenil je pri tem mežiški slučaj in Tudi dejstvo, da je predsednik skupščine g. dr. Leskovar upravni svetnik grofa Thurna in potemtakem tudi gu-štanjske jeklarne. Vprašal je, ali bo predsednik, ki je odgovoren za ta davek, tudi ščitil delavstvo napram teinu kapitalu, ko na eni strani nalaga kapitalistu davek, na drugi stani pa kot upravni svetnik kapit. podjetja brani seveda interes podjetnikov. S. Moderndorfer je še pričet stavek, da sicer ne more dvomiti o morali gospoda predsednika, a že mu je bila odvzeta beseda. Klerikalni kmetski poslanci pa bi bili očitno radi zvedeli še kaj več in so z nasmeškom opazovali svojega tovariša g. odvetnika Ogrizka, ki se menda prav rad vozi v luksuznih avtomobilih.
Veliki župan, dr. Schaubach je bil videti v času stvarnega govora s. Moderndorferja prav nemiren. Takoj je začel pojasnjevati zadevo s telegramom, ki mu ga je poslal Moderndorfer, da mežiški vladni komisar niti poslancu ne pusti pogledati proračun občine in šole, v katerem je veliki župan črtal v prid angleškemu rudniku iu na njegovo zahtevo preko 1,700.000.— Din doklad. Dr. Schaubach je pri tem pozabil, kakšno mesto mu gre v skupščini in je rabil ton, kakor da bi bil izvoljen poslanec in član klerikalne večine, ki ima neprijetno dolžnost vleči klerikalce iz blata. Ko so prišli na dnevni red tudi predlogi s. Moderndorferja, in sicer glede protizakonitega preganjanja mežiških obratnih zaupnikov, kršitve zakona o občinski samoupravi, nasilja nad črnskim zdravnikom itd., se je zopet dvignil s svojega sedeža in predlagal, naj se o teli predlogih, čeprav jih je podpisalo 10 poslancev, ne razpravlja, ker ne spadajo v kompetenco oblastne skupščine! Ali je imel veliki župan tako slabo vest, da se je bal razgovora v skupščini? Njegov pristaš predsednik dr. Leskovar je čutil, da le ne gre vse potlačiti in je na protest s. Moderndorferja in na medklice drugih poslancev ugotovil, da spadajo ti predlogi v kompetenco oblastne skupščine. Klerikalna večina pa je nujnost odklonila in zasedanje zaključila, tako da čakajo ti predlogi na drugo zasedanje in da morejo oblastniki še nadalje paševati.
Izglasovala se je v tem zasedanju tudi še pragmatika okrožnih uslužbencev. Tudi v tem so se klerikalci razgalili kot najhujši reakcionarji, ki nečejo svobodnih ljudi. ampak samo partizanske sužnje. V pragmatiki so določila, ki so reakcionarnejša kakor pragmatika državnih riastavljencev. Nagtavljenec okrožne samouprave bo moral priseči že napjjj na vse nadaljnje odredbe, imeti globoko spoštovanjeffpred gg. predstojniki, vržejo ga lahko iz stanovanja kadar hočejo, določena je vojaška disciplina itd. Najbolj vdanemu in ponižnemu hlapcu pa lahko zvišajo plaolk' podaljšajo dopust itd. Da bi imeli ti .sužnji vsaj na p^iirju zasiguran osemurnik, niti ni govora. kajti neki paragraf določa prav izzivalno, da morajo delati tako dolgo kakor se od njih zahteva brez nagrade za čezurno delo. V disciplinskem postopanju pa uvajajo stari fevdalni način: delodajalec je obenem tožnik in sodnik.
Vsakdo je imel ob tem sklepu zasedanja mariborskega okrož. zbora občutek, da smo še daleč od samo-u o ra v e iti da bo treba še mnogo truda in napora, preden bo rnogoče vzeti mrtvemu kapitalu — črni roki bič iz rok.
Pletilni stroji najnovejšega patenta »Ideal«, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Franc Kos, Utibljana, Židovska ulica štev. 5.
Previdna gospodinja, ki ve, da je prava kava škodljiva, kuha žitno kavo. In ker je najboljša žitna kava iz rži, kupuje Žiko v rdečih zavitkih.
Lev Nikolajevič Tolstoj:
Jemelian.
(Poslovenil Vinko Moderndorfer.)
Živel je nekoč mož, kateremu je bilo ime Jemeljan. Služil je za dninarja pri nekem kmetu.
Ko je šel nekega dne Jemeljan na delo. je videl, kako poskakuje na travniku pred njim žabica; skoraj bi jo bil pohodil. Skrbeče je stopil čez njo in ji ni napravil prav nič žalega.
Nenadoma zasliši, da nekdo za njim kliče.
Obrne se in vidi krasno deklico, ki ga ogovori: Zakaj se ne oženiš, Jemeljan?
Kako se naj oženim, zala deklica, odvrne Jeine-Ijan. ko nimam prav nikakega premoženja; kar itnam na sebi je vse moje premoženje. Kdo neki bi me hotel?
leda j mu odvrne deklica:	Dobro, pa se oženi z
menoj!
Jemeljanu je deklica ugajala in odgovoril ji je: Z veseljem, ampak kako naj živiva?
Radi tega ne skrbi, odgovori deklica. Če bova pridno delala in ne posedala na zapečku, bova že imela potrebno.	t	^
Radi mene, odgovori Jemeljan. prav mi je — poročiva se! In kam naj se sedaj obrneva?
Poidiva v mesto.
Sel je Jemeljan z deklico v mesto. Peljala ga je v hišico na koncu mesta, oženila sta se in živela v tej hišici.
Zgodilo se je, da se je peljal car, ki je vladal v tem mestu, mimo Jemeljanove hišice. Jemeljanova žena je stopila na prag, da vidi carja in tudi car je zagledal lepotico in rekel:	V kateri dežel} se je rodila taka
lepota?
Ustavil je svoj voz, poklical jo k sebi in jo vprašal: Kdo si. mila lepotica?
le na sem dninarja Jemeljana, je odgovorila.
Konferenca SPJ v Mariboru 24. VII. 1927.
(Od delavcev opozorjeni, so se udeležili tudi predstavniki dekalistov in JSDS.)
V. Eržen (SPJ) otvarja ob 10. V predsedstvo sta bila še izvoljena za dekaliste Zupanc, za JSDS s. Iza Prijateljeva.
S. Čanžek, dekalist: Prosim, naj se delegati konstituirajo, da bomo vedeli, kdo ima pravico odločevanja. Prosim tudi, naj govorijo najprej delegati, naj se medklici opuste in naj se določi čas za referente in deba-tante.
V. Eržen predlaga govorniški čas 10 minut,
Magdič (SPJ) je proti za glavne govornike je treba najmanj 30 minut.
Sklene se: za referente .30 minut, za debatante 10 minut.
V. Eržen: Zdaj varu bom v kratkem pojasnil, kako da smo se tukaj zbrali. V četrtek zvečer se je vršil v Mariboru z dekalisti razgovor in prišli smo do soglasnega sklepa (proti enemu glasu): 1.) da se sprejme platforma, ki je objavljena v »Enotnosti«, z dodatkom: Boj za enotno strokovno gibanje v SHS, 2.) platforma SPJ, ki je objavljena v »Delavski politiki« in ki jo je sklenila konferenca SPJ v Celju 17. t. m. Otvarjam debato.
Zupanc (DKL): Konstatiram, da ni pravilno, če sta se dali obe platformi skupno na glasovanje. Dekalisti smo svojo že sprejeli. Platforma SPJ in naša sta si pa precej nasprotni, zato nikakor ne moremo glasovati za obe skupaj. Predlagam, naj se izvoli komisija, ki naj sestavi v tem oziru primerno resolucijo.
V. Eržen: Ta predlog s. Zupanca bomo vpoštevali. Naj se izjavita najprej obe ostali skupini.
Inž. Dr. Gustinčič (dekalist): Predvsem prosim, naj se vzdrži na današnji konferenci tista resnost, ki je potrebna za take razprave. Zmerjanje nam ne bi prav nič koristilo. Vpoštevajte. da mi ne zastopamo zasebnih mnenj, ampak mnenje svoje stranke. K stvari sami pa: od vsega začetka smo stali na stališču, da se mora najti sporazum za te volitve. Seveda samo s tistimi strankami, ki stoje na stališču razrednega boja. To je gotovo želja i mariborskega i vsega ostalega delavstva, zato prosim, da se danes govori veljavno za celo Slovenijo, ne le za mariborsko okrožje. Sem odločno proti nazira,-nju »mi Štajerci zase vi Kranjci zase«. Smo inter-nacionalisti in naš dober nastop v SHS zanima vse delavstvo drugih držav. Če se pa ne moremo dvigniti tako visoko, da bi se združili v celi državi, naj se sklene sporazum med JSDS, SPJ in dekalisti vsaj za vso Slovenijo. Danes na tej konferenci nimamo redno voljene delegacije, toda jaz in zastopniki JSDS se bomo meritorno pogajali po demokratičnih principih. Znano vam je, da se je danes teden > Celju izvršil sporazum med nami in JSDS. To je zdaj izvršen čin in nastopamo z JSDS kot enota. V Celju* so se ugotovile pri platformi dejanske razlike pri SPJ. zato prosim, naj se vse to revidira iz drugega vidika, ne kakor se je v Celju zastopnik SPJ izjavil, da so* principi barantanje za kravo. Mi na to ne gledamo tako. Platforma je taka. da proti njej sploh socialist ne more nastopiti, zato me veseli, da je mariborsko delavstvo šlo preko voditeljev. Poleg platforme smo stavili SPJ še sledeče konkretne zahteve:
a) da nastopijo proti tistim svojim članom, ki sedijo v predsedstvih monarhističnih organizacij, ki so člani takih organizacij ter	jih podpirajo	z občinskim denarjem;
b) da	nastopi proti	onim	svojim članom, ki sodelujejo
s policijo proti levo orientiranemu delavstvu;
c) da	nastopi proti	tistim	svojim okrožnim	poslancem,
ki	glasujejo	z buržoazno	proti	republikanskemu	uradništvu;
— Kako si se mogla s svojo lepoto poročiti z dninarjem, je rekel car, ti si vredna biti carica!
— Zahvaljujem se ti /.a tvojo toplo besedo, je odgovorila — sem tudi prav zadovoljna s svojim dninarjem.
Car se je odpeljal iu se kmalu vrnil v svojo palačo. Toda neprenehoma je mislil na Jemeljanovo ženo. Vso noč ni imel pokoja, kajti mislil in mislil je, kako bi mogel Jemeljanu odvzeti njegovo ženo. Ker si sam ni mogel ničesar domisliti, je pozval k sebi svoje služabnike in jim je velel, naj premišljujejo o tem. In carjevi služabniki so tako-le rekli carju: Vzemi Jemeljana za dninarja na svoj dvor. Z delom ga bomo izmučili do smrti in ko bo nato njegova žena vdovica, jo lahko vzatneš k sebi.
Kakor so mu svetovali, tako je car napravil. Odposlal je sela k Jemeljanu. naj pride s svojo ženo na carjev dvor in naj tamkaj živi za hlapca.
Sel je prišel k Jemeljanu in mu sporočil carjevo naročilo. Jemeljanova žena je menila: Zakaj ne? Pojdi tja! Delaj podnevi, a na večer se vrni k meni domov.
Ubogal jo je Jemeljan in je šel. Ko je pa prišel v carjevo palačo, ga je vprašal carjev sluga: Zakaj si prišel sam in ne z ženo?
— Zakaj neki bi hodila i menoj. Je odvrnil Jemeljan — ima vendar hišo. v kateri prebiva.
Naložili so dobremu Jemeljanu dela za dva. čvrsto se je poprijel dela in še preden se je zmračilo, je vse delo izvršil.
Ko je sluga to videl, mu je naložil za prihodnji dan dela za štiri. Ali Jemeljan se je vesel povrnil domov, kjer je našel vse lično in v najlepšem redu in kjer ga je čakala na ognjišču okusna večerja. Njegova žena je sedela pri mizi in šivala. Po pozdravu tnu je pripravila večerjo, ga okrepčala z jedjo in pijačo, nato pa ga izpraševala o njegovem delu.
— S tem mi pa sila prede, ji pravi, pretegniti me hočejo z delom in me tako izmučiti do smrti.
— Ej. samo nikar ne premišljuj o tem, pravi ona, ne obračaj se pri delu ne nazaj in ne glej naprej, koliko je
d) da se odrečejo centralizmu in izjavijo za popolno samoodločbo narodov ter samostojnost Slovenije;
e) da pretrgajo zvezo s fašisti in klerikalci v delavski zbornici;
f) da se desolidarizirajo z angleškim kapitalom v Mežici;	«
g) da se izrečejo za zedinjenje obeh strokovnih central (URSS in CRSOJ) v Jugoslaviji.
Na teh vprašanjih se sporazum med nami v Celju ni mogel doseči. Mi ne smatramo tega za točke barantanja za kravo, zato ne popuščamo, če smo republikanci po prepričanju, moramo biti republikanci tudi v dejanjih. In kar očitamo SPJ, so dejstva, ki so jih zakrivili njeni člani in stranka inora zavzeti proti temu * svoje stališče. Najnovejši slučaj monarhistične vdanosti vaših izvoljencev je Sitarjevo glasovanje v ljubljanski okrožni skupščini za žalno brzojavko romunski vladi o priliki smrti romunskega kralja. Ne moremo iti preko dejstva, da je vaš eksponent Uratnik (tajnik Delavske zbornice) v odboru za postavitev kraljevih spomenikov. Ponavljam, če smo republikanci, se moramo ravnati po tem tudi v življenju.
Centralizem, ki ga zagovarja SPJ, je tudi sporna točka. Vsi veste, da je centralizem za delavski razred velika nesreča. Parola za samoopredelitev narodov je socialistična parola. Mi Slovenci smo svoj narod in si tega ne damo vzeti. Tako zahtevamo i za nas i za Makedonce, Albance itd. samoodločbo. Platforma, ki jo objavlja SPJ v »Delavski politiki«, pa zagovarja Jugoslavijo kot celoto. Še Bolgare hoče pritegniti v to celoto in to točno zahteva tudi srbski imperializem, naši orjunaši in tudi SLS se je zdaj odrekla avtonomiji, sicer bi se ne mogla združiti z radikali. Mi hočemo državo po zgledu sovjetske Unije, kjer je 42 republik združenih. Tam ima tudi narod, ki šteje le 150.000 prebivalcev, svojo samostojno republiko1. To so zgledi za naša načela. Razvoj vse naše delavske politike zahteva vpošte-vanje teh načel, kajti zavedati se moramo, da ne smemo računati le z momentanim uspehom, ampak da moramo delati za trajni uspeh. V Sloveniji bomo zdaj dobili kvečjemu 1 + 1 poslanca. Naš uspeh pa ne bo trajen, če ne bomo delali vzorno. Le na ta način bo mogoče, da nam bo v bodočnosti delavstvo sledilo, če ugotavljamo napake, ki so skoro zločini, nam SPJ ne sme očitati, da jo ponižujemo, ampak je to opomin, da se tako delati ne sme. Proletariat ne sme dovoliti, da bi član socialistične internacionale sodeloval s policijo pri izdajanju potnih listov. Socialisti ne smerno samo trkati na program, ampak moramo program tudi izvrševati z dejanji. Zato gremo dekalisti skupaj s strankami, ki stoje na stališču razrednega boja in se tega držijo tudi v dejanjih. Zahteva po strokovni enotnosti je pri SPJ le govorica. Dejansko smo že spoznali, da enotnosti ne marajo, razen tam, kjer so lahko oni absolutni vladarji. Sodrugi, pokažimo svojo voljo v delu. Skupni nastop SPJ se vrši vedno samo za volitve. Drugače pa pri važnih akcijah do tega ne pride. 1. maj, vsedelavski zlet itd. so mnogo bolj važni trenutki kakor so volitve in vsi veste, da se pri teh ni dosegel enoten nastop, čeprav smo hoteli sodelovati. Zato ponavljam: SPJ naj se danes definitivno izjavi: 1.) če je pripravljena pogajati se za celo Slovenijo, 2.) če sprejme platformo sprejeto že od nas in JSDS, 3.) naše dodatno pismo. Danes je tozadevno zadnja konferenca z SPJ. če pa SPJ teh pogojev ne sprejme, ne pride z njo do skupnega nastopa. Če pa sprejme, naj se izvoli komisija, ki bo tozadevno sestavila primerno resolucijo.
Jos. Petejan (SPJ): Smatram, da je bila današnja konferenca sklicana na podlagi skupnega sporazuma. Vidim pa, da se začenja Celje. Mi smo že izjavili, da ne sprejmemo vaših vprašanj. Pri teh volitvah gre za 3 stranke, ki imajo vsaka svoj statut, svoj delokrog in svojo taktiko. Čez noč se to ne da združiti. Zato mi-
že storjenega in koliko je še storiti, temveč samo delaj in delaj in gotovo boš pravočasno dovršil.
Jemeljan je šel k počitku in prihodnjega dne zopet na delo. Krepko se je oprijel dela, ne da bi se enkrat ogledal nazaj. In glej, vse naloženo mu delo je dovršil in prišel domov še o mraku.
Vedno več in več dela so nalagali Jemeljanu, dovršil pa je vselej vse pravočasno in se na večer povrnil k svoji ženi.
Ko je tako minil teden in so uvideli carjevi služabniki, da Jemeljanu z vsakdanjim delom ne morejo do živega, so mu naložili težja dela, ki so zahtevala posebne spretnosti. Pa tudi s tem niso nič opravili. Naj si je bilo tesarsko delo, zidarsko ali pa delo krovca, vselej mu je bil Jemeljan kos, da se je mogel vsak večer pravočasno povrniti k svoji ženi.
Prav tako je minul tudi drugi teden. Tedaj pa pokliče car svoje služabnike k sebi in jim pravi: Lenuhi, ali hočete morda zastonj jesti moj kruh? Dva tedna sta že pri kraju in še vedno pogrešam vašega uspeha. Hoteli ste Jemeljana z delom izmučiti do smrti, a vidim ga z okna vsak večer, kako gre domov in si poje pesmice. Ali me hočete morda za nos voditi?
Carjevi služabniki so se opravičevali: Napeli smo vse moči, da bi mu mogli do živega najprej z navadnim dninarskim poslom, a vendar je bilo vse zaman. Vse, kar smo mu naložili, mu je šlo kar tako izpod rok — o utrujenosti niti sluha. Nato smo poizkusili s težavnejšim delom, češ da ne bo dovolj razumen za to. toda tudi » tem nismo nič opravili. Naj bo kar hoče, vse dovrši prav kakor bi bila čarovnija vmes. Bodisi da je on sam čarovnik, ali pa je čarovnica njegova žena. Ne vemo sl več pomoči. Poizkusimo še poslednje: Pokliči Jemeljana k sebi in mu zapovej sezidati v enem samem dnevu nasproti tvoje palače cerkev. Ako ne bo mogel izvršiti tega ukaza, ga radi nepokornosti obglavi.
Dalje prih.
slim, da je najvažnejše, da se skupine izjavijo, če so voljne sprejeti četrtkov sklep, da se odstrani s platforme, kar nas loči. Orehov, ki nam jih očitate, stranka ne priznava, ker če bi napake stranka priznala, bi si dala sama klofuto v javnosti in potrdila, da je res, kar nam vsiljujete. O monarhizmu smo že izjavili, da sploh ne govorimo. Slučaji Sitar, Uratnik itd., to niso strankini grehi, ampak grehi korporacij. (Op. ur. Voditelji SPJ so »korporacije«!) Skličite v Trbovljah itd. shod in tam kritizirajte delovanje teh institucij. (!) Zastopniki strank, ki so danes tu, so že izjavili, da ne gredo skupaj in so tu le pod pritiskom mas. Na očitek, da sodelujejo člani soc. intern. s policijo, prosim za konkretne slučaje. (Gustinčičev medklic: Golmajer!) Dobro, če je to res, ga bomo poklicali na odgovornost. Sicer pa Golmajer ni več član naše stranke v Sloveniji (Op. por. Kadar jim prav pride, tudi centralizem zatajijo. Ko je postalo Golmajerju tukaj prevroče, mu je SPJ preskrbela gnezdo v centrali delavskih zbornic v Belgradu!) Očitate nam monarhizem. Kdaj je stranka delala za monarhizein? Uratnik je pod državnim nadzorstvom, zato za njegova dela stranka ne more odgovarjati. (Op. ur. Kdo more koga prisiliti, da vstopi v kak odbor?) Sitarja bo pa poklicala na red, če je res, kar je danes Gustinčič povedal. V časopisih tega še nisem čital. Ugotovite, kdaj smo bili v zvezi s fašisti? (Medklic: V Delavski zbornici!) Če fašisti za nas glasujejo, ali smo potem mi fašisti? (Medklic: pa je včasih tudi narobe!)
—	Smo za samoodločbo narodov, pa kaj ima delavstvo od tega, če se prekljamo ali smo narod ali pleme. V našem programu stoji to črno na belem. Gospodje doli so pa seveda negirali, da smo najprej ljudje in potem šele vse drugo. Ne bomo pobirali klerikalnih kosti. Balkan balkanskim narodom je parola iz leta 1919. Razen enotnosti v volilnem boju želimo enotnosti tudi v proletarskih organizacijah. Pa ne tako, kakor dozdaj. Enotnost v strokovnih organizacijah je prefrigana poteza. Mi smo že pred dvema letoma vodili pogajanja. Klic za to je izšel iz vrst dekalistov, pa vendar so ti šli preko sklepov in do prave enotnosti ni prišlo. Deka-listi hočejo združitev le tam, kjer bodo lahko sami vladali. V Sloveniji že obstoji strokovna enotnost. Na žalost pa, kjer imajo dekalisti maso, tam ni organizacije.
V	Trbovljah imamo zdaj manj članov, kakor prej sami. (Medklic: Kaj pa Velenje? Tam je par vaših članov postavilo komisarja nad večino!) Iz vsega tega ne ostane drugega, kakor da se izjavita obe skupini, če sprejmeta ali ne dogovor mariborske konference, da se izpusti, kar nas loči.
Drag. Gustinčič (DKL): Nikoli nismo izjavili, da z SPJ ne bo več zedinjenja. Res je pa, da sem to rekel o »Zedinjenju«, ki je popolen pripadnik SPJ. Če v strokovnem gibanju ni prišlo do pravega zedinjenja, je krivo to. da tisti ljudje, ki so se pogajali, niso bili pooblaščeni.
J. Petejan: Laza Markovič se je spremenil šele. ko se je vrnil iz Moskve.
S. L. Klemenčič (JSDS): Ugotavljam, da JSDS na to konferenco ni bila vabljena. Zanjo smo zvedeli od naših članov šele včeraj. Tudi ni res, kar trdi Petejan, da hočemo mi in dekalisti diktirati. Naša stranka je že leta 1924 na kongresu sklepala o enotnem nastopu. In na vseh poznejših kongresih tudi. Po našem programu je naša stranka odločno za popolno duhovno enotnost proletariata. Sodrugi pri SPJ trdijo, da so 30 letni socialisti in da je njih program enak našemu, potem se sploh čudimo, da smo razdruženi in zlasti, da nas socialdemokrate tako prezirajo, da nas na to konferenco niso niti povabili. Vam delavcem gotovo ni znano, da je naš zadnji kongres, torej vrhovna inštanca, sprejel predlog, ki predvideva federacijo delavskih strank in omogoča trajen skupni nastop pri vseh akcijah. Kaos, ki ga ustvarja SPJ, je golo stremljenje po razcepu še teh 3 strank. Konkretni pojav je Štukljevo »Zedinjenje«. Tako delo ne vodi do organizirane enote. Program ne sme biti le v knjigi, ampak v delu, v dejanjih. In tega pri SPJ do danes še nismo spoznali. Če razmišljamo samo o eni točki platforme, za samoodločbo narodov, srno si že navzkriž. Wilson in druga buržoazija so s to parolo na ustih potlačili ne samo nemški narod, ampak več narodov. V dejanjih moramo konkretno priznati samoodločbo vsem narodom prav tako, kakor jo zahtevamo zase.
(Petejanov medklic: srbski kmet gotovo ne mara tlačiti druge narode!) Res je to, toda s tem, da pomagamo buržuaziji tlačiti slovenski narod, ji pomagamo tudi tlačiti srbskega kmeta. — SPJ je v boju za DZ nastopila z vso silo, da reši DZ pred klerikalci, praktično pa zdaj dela s fašisti in klerikalci proti resnim predlogom socialnih demokratov. (Petejanov medklic: pokaži mi en manifest SPJ za DZ. Pa proti vam so v DZ tudi komunisti!) (Op. ur. Kako se zdaj skrivajo za strokovnimi organizacijami! Demagogi ne marajo priznati, da so Petejani, Erženi. Štuklji itd. vodili tudi volitve v DZ. Tistim petim neodvisnim strokovničarjem pa zamerijo, če v svoji de-_ ,PreProstosti ne morejo tako naglo slediti demagogiji, ki jo uganja kamarila SPJ na skupščinah DZ. Da so patrioti speljali neodvisne na lim in na kandidatni listi samolastno zamenjali mesta, tako, da so izvolili le par naivnih neodvisnih delavcev, tega seveda tudi ne bodo priznali. Mi zavedni pa to vemo in pričakujemo, da bodo tudi ti delavci, kakor so že mnogi, spoznali kdo dela prav in kdo ne.)
Klemenčič nadaljujei S skupnim nastopom hočemo pripeljati delavstvo tako daleč, da bo zopet bolj aktivno v boju, da ne bo več se izgovarjalo, da ne sodeluje, ker so 3 skrinjice itd. Skupni nastop želimo pa tudi v obrambo občinske samouprave. Mežiški zločini se bodo ponavljali nad vsemi občinami, kjer bo delavstvo skušalo uveljaviti svoj program, če se ne bomo združili in usposobili za uspešen odpor. Sicer se pa kapitalističnega pritiska samo s terni volitvami ne bomo ubranili, zato je naša stranka sklenila predlog tudi za poznejše skupno delo. Jasno je, da danes, ko delavstvo še ni spoznalo, kako bo vodilo pridobljene ustanove, se marsikakšna
pridobitev zopet zgubi. Konkretni predlog naše stranke za trajen skupni nastop se je objavil že pred 3 meseci. Delavci ga najbrž ne poznate. SPJ bi ga pa morala poznati in bi morala tudi odgovoriti nanj, ker je bila zato javno pozvana. Konkretno moramo tukaj pojasniti, kaj nas loči, ker proletariat sicer ne bo verjel in videl skupnosti, če bom jaz govoril za belo — kdo drugi pa za črno. Pozdravljam dejstvo, da je mariborsko delavstvo preko voditeljev SPJ sprejelo objavljeno platformo. Danes moramo govoriti tudi o kandidaturah kajti tudi če smo združeni ni vse eno, koga pošljemo v parlament.
(Nadaljnji potek te konference priobčimo danes teden. Za danes objavljamo samo, kako je bila zaključena. V. Eržen je na Matjašičev predlog, naj se konferenca prekine in po obedu zopet nadaljuje, kratko izjavil, da tega ni treba, ker je že Gmajner vse pravilno raztolmačil. (Gmajner, bivši komunist, zdaj klerikalni urednik »Slov. Gospodarja«, je res tolmačil — le tega nihče ni vedel, kaj ima on opraviti na taki konferenci!) Zaključil je konferenco tako-le:
»Dekalisti in JSDS so proti platformi objavljeni v »Del. Politiki«, vztrajajo na svojih sklepih, zato so proti skupnemu nastopu. Mi gremo preko njih v skupni nastop. Zaključujem današnjo konferenco in pozivam zunanje delegate v stransko sobo.«
Tako je končala, a ker je zelo poučna, bomo prihodnjič tudi drugi del objavili v celoti.
Najboljši šivalni stroj in kolo je edino le
GR1TZNER in ADLER
za dom, obrt in industrijo v vseh opremah. Istotam pletilni stroj
DU&IED.
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
Nizke cene, tudi na obroke.
]05IP PETELINE, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika.
Dnevi kapitalistične reakcije proti kmetsko-delav-skemu razredu na Gorenjskem.
V	soboto 23. julija je nameravalo delavsko pevsko društvo Vintgar iz Dobrave imeti koncert v Bohinju.
Na to delavsko kulturno prireditev pa je poslala oblast v goste okrog 40 orožnikov na čelu jim orožniški kapetan iz Kranja in politični komisar g. Fon od okrajnega glavarstva v Radovljici. Sledile so številne aretacije delavcev in kmetov v Bohinju. V zvezi z dogodki v Bohinju je bilo aretiranih v soboto tudi 9 delavcev v Gorjah in večje število na Bledu; med njimi sodruga Andrej Prešeren in Jernej Bregant. Aretacije so se vršile tudi na stanovanjih. Delavstvo boječ se batin s puškinim kopitom in žilovko, je drvelo iz Bohinja z opombo: Ze tudi vsako petje nam je prepovedano.
Delavsko pevsko društvo »Svoboda« z Javornika in delavsko prosvetno pevsko društvo »Zasip« sta nameravala drugi dan, v nedeljo napraviti izlet v Bohinjsko Bistrico in k Savici, pa tudi ta izlet je bil prepovedan. ■' Aretacije so se izvršile, kakor je razvidno tudi iz meščanskih časopisov (»Jutro«, »Slovenec«) Pod pretvezo komunizma, ki je pri raznih aretacijah v naši državi za oblastnike že vdomačena beseda. Poročilom, ki jih slikata »Slovenec« in »Jutro« iz Bohinja, pač ni treba komentarja.
Delavstvo se še dobro spominja kler. shoda za časa občinskih volitev na Koroški Beli, ko je 10. julija 1927 razlagal bivši minister v kleroradikalni vladi g. ing. Ser-nec volilni teror vladnih in opozicionalnih strank v Srbiji in ga primerjal k dejstvom v Sloveniji, kjer ima klerikalizem absolutno moč nad slovenskim narodom. Zato se delavstvo po pravici vprašuje, v čem je razlika med Srbijo in Slovenijo. Prebivalstvo se razburja, čemu ga iz-* zivate. Ali je to znak za prihodnje svobodne volitve?
Delavci vam bodo za take krivice jasno odgovarjali kljub sem mahinacijam dne 11. sept. 1927, da si ne puste kratiti svojih pravic!
Kakor je imel Pašič-Pribičevičev režim, tako bo vzbudil tudi pakt prijateljstva gg; Korošec-Vukičevič med Slovenskim narodom slabe posledice.
Delavstvo bo podvojilo svoje razredne vrste in korakalo naprej — k cilju — v svobodo!
/
iMBoiaidezatnaiMKi Kvari je Perm prava pralae »rčustva. Perm na adraat neMse Mi pttasie ,
(I	illea	M > Htaa	voda.)
JtavMtt m po fitvadtt* upMsaba, m pravf
»
Za tedensko dvakratno izdajo »Napreja« že od avgusta je poslalo po 10 Din do 22. julija 93 naročnikov, ta teden zopet 11 naročnikov, skupaj torej 104 naročniki.
Za »Majski spis« nam nekatere organizacije in zaupniki še niso obračunali. Storite svojo dolžnost takoj!
Socialpatriotska komanda SPJ je že 9. julija sklenila, da bo odklonila skupni nastop in šla v volitve samostojno. A delala se je pripravljeno za skupnost in šele zdaj je pokazala rožičke, ko je z dopisom z 25. julija zahtevala od JSDS in dekalistov, naj se v 48 urah izjavita za skupni nastop pod njenim vodstvom in za enotno socialistično stranko, torej naj takorekoč pošljemo k njim po pristopne izjave. Svoj dopis zaključujejo z »Živela enotna delavska socialistična stranka!«, če se ne uklonimo, pravijo, da nas bodo smatrali za delavske sovražnike. — A vse to samo za ljubljansko okrožje, njih mariborska filialka je morebiti poslala podoben carski ukaz kakšnim »štajerskim« strankam. — Razni Monringi in Kristani, Uratniki in Kopači, ki si prilaščajo sadove delavskih rok, so seveda delavski prijatelji, delavske organizacije pa, ki organizirajo delavce za samoobrambo, ki je mogoča le z delom delavcev samih, te proglašajo ti delavski prijatelji za — delavske sovražnike.
Razno.
Vsi naši krajevni odbori in kjer teh ni, posamezni zaupniki naj takoj stopijo v stik z zaupniki dekalistov v svojem kraju v svrho skupnega sodelovanja pri agitaciji in vseh pripravah za volitve. Prirejajte tudi skupne Članske sestanke, da se bomo bližje spoznali in usposobili za skupno delo.
Pregled organizacij, ki so obračunale za maj. bo objavljen v prihodnji številki »Napreja«. Zamudniki po-žurite se! Obračunajte za junij čimprej, ker bo prih. tabela izšla prej, da doprinesemo zamudo.
Socialpatrioti v Ljubljani za »skupen nastop".
Ne dajo pa članu socialno demokratične stranke besede.
V	nedeljo 24. 7. 1927 se je vršila neka konferenca, ki so jo sklicali socialpatrioti. Med tednom so agitirali s tem. da se bo vršila pri Lloydu, vršila se je pa pri Levu. Vodili so to konferenco sami plačanci brez organizacij. Tudi delegati niso bili izvoljeni, ampak so jih plačanci vabili kar osebno. Pa še ti zaupniki niso bili vsi njih somišljeniki. Zlasti večina navzočih delavcev je govorila proti njim, njih delovanju in taktiki. Le plačanci so bili za policajpatriotijo.
Konferenci je predsedoval Sedej, ki je že zopet uradnik na magistratu. Govorili so začetkom razni generali, za Stankotom je dobil besedo žel. Miklošič, ki se je zavzemal za skupni nastop vseh delavcev, potem je pa hotel govoriti Štukelj. Ta pa ni mogel priti do besede, ker so mu delavci delali kraval in vpili, da ne sme govoriti, šele ko je predsednik obljubil, da bo vsak dobil besedo, češ da so demokratični, ter bo lahko govoril tudi tisti, ki je proti Štuklju, in na prigovarjanje drugih, se je šele položaj pomiril tako, da je Štukelj mogel govoriti. Nato sem tudi jaz zaprosil pri predsedniku za besedo, in mi jo je s sledečim izrazom odklonil: »Ne, vi od JSDS ne dobite besede, vi ste doigrali!« Odvrnil sem, hvala lepa za tako demokracijo, s silo si besede nc bom jemal. Štukljev govor je bil poln fraz. Jaz to smatram za frazo, če kdo razne Marksove citate le izrablja na shodih, dejansko pa dela ravno nasprotno. Marks je rekel: Delavci vseh dežel, združite se! Ti ljudje se pa združujejo z domačimi in inozemskimi kapitalisti in reakcionarji, misleč in trdeč, saj se delavci še niso ničesar naučili. Pod to pretvezo postavljajo naj-večje nasprotnike znanosti (klerikalce) na najvažnejša mesta, kakor n. pr. za predsednika kulturno prosvetnega odseka Delavske zbornice. Štukelj je na konferenci prečital neki predlog za skupen nastop, ne da bi bilo mogoče o njem debatirati. Popolnoma je utajil, da je bila že platforma dana od dekalistov in da so se preteklo nedeljo že vršila v Celju pogajanja, kjer je SPJ skupno platformo naše stranke in dekalistov odklonila. Štukljev novi predlog zahteva kar ultimativno odgovor v 48 urah, ali gremo z njimi skupaj v volitve ali ne. Za Štukljem so govorili razni delavci, Šušteršič iz pivovarne Union, Kušar iz Zgornje Šiške, Kužnik iz Zidanega mosta; vsi so ostro napadali in obsojali dosedanje delo in zlasti bivše poslance, kako da niso izpolnjevali svojih dolžnosti do stranke. Vsi govorniki so zahtevali, *da se moramo združiti in skupno nastopiti pri volitvah! Oglasil se je pa tudi tajnik živilskih delavcev Tome, da je omilil kritiko teh delavcev, češ, ne poznajo dobro razmer in da ni treba teh besed tako hudo. vzeti, kakor so izgovorjene. On je že sam govoril z njimi in ve da so vsi še vedno stari veterani in pionirji socializma. Zato predlaga sodr. J. Kopača, ravnatelja DZ, za nosilca liste za ljubljansko okrožje. (J. Kopač maje z rokamir hvala, hvala!) Tome je tudi izjavil, da je prepričan, da bodo vsi volili naše stare sodruge in vztraja na svojem predlogu. J. K o p a č se iskreno zahvaljuje za zaupanje, pravi pa, da je že 64 let star. in da ne more več hoditi po Belgradu. Zlasti, ko je zdaj pri DZ in ima obilo dela, in ga čaka še več. Tako torej nikakor ni mogoče, da bi sprejel, veseli ga pa. da se sodrugi še tako spominjajo
nanj in mu izkazujejo čast. Delavci so se smejali, da se Kopač tako veseli Tometovega zaupanja. Sodr. Habe jim je nato očital demagogijo za skupni nastop, pa je nastal tak hrušč, da sploh ni bilo mogoče kaj slišati; letele so razne pikre psovke od vseh strani. Policaj-patrioti so pa zahtevali, da Habe ne sme več govoriti. Potem je govorilo še nekaj drugih, nobeden pa niti omenil ni Štukljevega predloga.
Na to se oglasi kandidat Kitek in pravi, da se je oglasil le za to, ker trdi Habe, da je komunist. Izjavlja, da je socializem znanost, ki jo je treba študirati, da je pa komunizem izvrševanje socializma. Bolj-ševiki v Rusiji so vpeljali komunizem, niso pa preželi ljudske mase z idejo socializma. Da je tam diktatura in da delavci tam nimajo svobode, njih položaj je zmeraj slabši, ker nimajo socialistične ideje. Zato mora vsak začeti pri sebi izvrševati socializem in sebe zrevolucio-nirati, potem pa z zgledom idejo naprej širiti med svojimi znanci. On da je sebe že zrevolucioniral in da je socialist. Kadar bodo res zrevolucionirani socialisti, ne bo nihče požigal justičnih palač, temveč bodo šli v palačo le paragrafe spreminjat. To je opazil že tudi leta 1920, ko so si predstavljali tedanji komunisti, da bodo s štrajkom kar z lahkoto vzeli oblast v svoje roke. Leta 1920 so dobile delavske stranke 300.000 glasov in 69 mandatov, komunisti 59, socialisti pa 10. ko pa je bur-žoazija razveljavila komunistične mandate, da pa od teh niti od volilcev niti eden še ni ganil.	Konec	prih.
Dopisi.
Mežica. V Mežici občutimo stanovanjsko mizerijo hujše kakor v marsikaterem mestu. Vzrok je predvsem v tem, da rudnik premalo skrbi za stanovanja svojih delavcev. Le oni, ki uživajo posebno milost (med temi pa ni nobenega delavca) imajo vsega dovolj. Razumljivo je, da je hotel bivši občinski odbor zidati stanovanja in da je skušal pomagati ljudem tudi s prostori v stari šoli, čim je bila izpraznjena. Razpuščeni krajevni šolski svet v Mežici je pred razpustom dovolil čevljarju Ivanu Peruzziju in rudarju Josipu Prevalniku, da se do prezidave vselita v staro šolo. Med tem je bila v Mežici velika povodenj, radi katere so morali rudarji, ki stanujejo v dveh rudniških barakah, zbežati iz barak in so nekaj tednov stanovali v stari šoli, tako da sta se preselila Peruzzi in Prevalnik šele po razpustu kraj. šol. sveta in sta le iz vljudnosti prosila za že pravomočno dovoljeno stanovanje tudi vladnega komisarja. Za čevljarja Peruzzija je prosil njegov sin Simon, kar je važno za razumevanje nepotrebne afere, ki se je potem razvila. Meseca maja letos so namreč nenadoma sklenili napraviti v stari šoli par stanovanj, a ne po načrtih, ki jih je za prezidavo stare šole po naročilu obč. odbora napravil arhitekt Czeike in ki so bili na redni seji odobreni od obč. odbora in kraj. šol. sveta, temveč na znani avstrijski način (Fortwurstlerei) kar za silo. Prostor, ki ga je imel Peruzzi dovoljenega za svojo delavnico, je bil ob tej »prezidavi« prav za prav samo pobeljen in vrata so prepleskali, kljub temu pa je vladni komisar zahteval izpraznitev stanovanja. Na poskusni poravnavi pri okr. sodišču v Prevaljah, kamor je bil pozvan Simon Peruzzi, ne pa njegov oče kot ^najemnik, je bilo sklenjeno, da mora izprazniti stanovanje tekom 10 dni. Peruzzi pa stanovanja seveda ni spraznil, ker je bil pravilnega mnenja, da poravnava, pri kateri je bil navzoč njegov sin brez njegovega pooblastila, njega ne veže. Sodišče je’nato odredilo prisilno izpraznitev, odlok o tem pa je bil naslovljen zopet na Simona Peruzzija, ki sploh nima svoje delavnice, temveč je pomočnik pri svojem očetu. 25. maja je prišel uradni sluga, da izvrši izpraznitev. Simon Peruzzi ga je opozoril, da nima pravice izpraznjevati stanovanje njegovega očeta, ker se glasi dovolitev prisilne iz-
praznitve na njegovo a ne na očetovo ime. Sodni sluga tega ni upošteval, temveč je izjavil, da bo izvršil izpraznitev kljub temu. Šel je po orožniško asistenco, ki jo je dobil pa šele na intervercijo g. vladnega tajnika, občinskega komisarja. Ker je Simon Peruzzi smatral izpraznitev za nezakonito, je izjavil sodnemu slugi, da ga bo vrgel iz sobe, če bo s silo vdrl vanjo, ker bi bil to po njegovem mnenju vlom. Zaradi te izjave je sodni sluga naznanil Peruzzija in predlagal kazen po § 104 srbskega kaz. zak. Dne 23. junija je bil Peruzzi obsojen na 5 dni zapora in povrnitev sodnih stroškov. Vložil je seveda priziv, ker je prepričan, da je izpraznitev nezakonita: 1. ker se zadevna dovolitev ni glasila na pravega lastnika delavnice, 2. ker ni bila izvršena v zakonitem roku. — Kako bo rešen priziv, bomo poročali. Mislimo pa, da je potrebno postopati z ljudmi obzirno, ne pa ravnati se po slučajnih simpatijah. So ljudje, ki nečejo in ne morejo biti hinavci in petolizniki. Takim ljudem seveda življenje v današanjih razmerah v Mežici ni prijetno, a prepričani smo, da ni več daleč čas, ko se bo vse temeljito spremenilo.
ZAHVALA.
V imenu svojega sina se lepo zahvaljujem tukajšnjim steklarjem in tudi drugim, kateri so kaj darovali za pod-podporo mojemu sinu za časa mučne in hude bolezni v znesku Din 500 (petsto dinarjev). Blagor vsem tistim, ki se spominjajo svojega sotrpina v hudih mukah in težavah, ki jih sedaj mora trpeti moj ljubljeni sin.
V Hrastniku, dne 23. julija 1927.
 	 Jože	Pavlič, delavec, 1. r.
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo 6 moji novi
umetnosti hranjenja
ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri- vsakem načinu življenja hitro premagati"'bolezen. Nočno potenje in kašelj preneha, telesna teža se poveča in po splošni pola-lagani zapnelosti ustavi bolezen.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom hranjenja, tembolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo- koristnega znanja. Ker bo moj založnik razposlal skupno samo 10.000 izvodov brezplačno pišite takoj, da boste tudi vi med srečnimi prejemniki te knjige.
GEORG FLLGNER, Beriin-Neukolln, Ringbahn-strasse 24, Abt.: 868.
Obrambni sklad.
Zadnji izkaz dne 23. julija 1927
Karl Košec, Žalec Martin Šumer, Zabukovca Mihael Varmočnik, Štore
Nabiralna pola št. 55; nabiral s. Martin Zupanc v Martin Zupanc p Mihael Zupanc Marija Zupančeva Anton Zupanc Franc Ocvirk Ivan Vaš Ivan Flis,
Josip Resnik Franc Kasenburger Anton Stojan,
Hermina Resnikova Marija Resnikova
Din 5.
148.20
8.—
10,—
20,—
Štorah
10,— 5,— 3,— 2,— 5,— 1.50 5.— 5,— 5,— 3,— 5.— 5 —
Nabiralna pola št. 252; nabiral s. Ign. Ahačič v Tržiču;
Nečitljiv Josip Novak Nečitljiv A. Mežek Krist Kogoj Andrej Ravlin Krist. Štrukelj Peter Ahačič Karl Stacin Ignac Mlinar Ignac Kveder Franc Cvirn Peter Perko Rok Kogoj Miha Berger Peter Pogačar Rok Stegnar Miha Primožič Ignac Lenartek,
Franc Štrukelj
Ivan Papler
Jos. Pančur
Ignac Ahačič
Marija Kavčičeva
Anton Šarabon
Prebitek na zbiralni poli
2,
2
2
2
2
5
10
2
4 2
5 5 3 3 2 2 2 2
10
2
2
2
10
5
3
33
Nabiralna pola št. 203; nabiral s. Peter Hace v Mežici; Neimenovani J. P.
Peter Hace
Fric Keršbaumer Franc Peter Tomaž Hočevar Simon Briznik Neimenovan 7 Franc Uderlap Anton Brešer Maks Homer Ivan Pikalo Matevž Novak Ludvik Kopmajer Anton Jamnik Neimenovan A. Lovrenc Čegovnik Simon Jopp Martin Verckovnik Neimenovan M. St. Jurij Libnik
10,-
5,-
5.-
10,-
10.-
5,-
5,-
5,-
4.-
4,-
5,-5,-5,-2 _ 2,-4.-
10,-
4,-
5.-10.-
SkupaJ Din 5.479.70
29. julija — 3800 izvodov.
Kdor inserira v drugih listih,
v „Napreju“ pa ne,
ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših ro-
kah je, kakšno
inseratno
politiko
delajo trgovci.
Trgovci so bolj navezani ua Vas, nego Vi nanje!
Bospod lekarnar Bium, Subotico.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 1839.
KOVA
|Vnvo !
Novo!
Rianufokturno in modno trgovino „Pri Golobu"
Celje, Narodni Doni.
Vam nudi svojo bogato zalogo tu- in inozemskega blaga po konkurenčnih cenah. Fabriško platno od Din 6.50 naprej. Belo platno od Din 8.— naprej. Platno za rjuhe od Din 25.— naprej. Oksfort za srajce od Din 10.— naprej. Blago za moške obleke od Din 60.— naprej. Druk od Din 10,— naprej. Močna hlačevina dvojna širina Din 30.—. Sevijot v raznih barvah dvojna širina od Din 35.— caprej. Volneno^ blago v vseli barvah dvojna širina od Din 48.— naprej. Močne ženske nogavice od Din 15.— naprej. Močne moške nogavice od Din 9.50 naprej. Srajce za moške od Din 31.— naprej. Spodnje hlače od Din 20.— naprej. Pavolnasti krepi za ženske obleke od Din 12.— naprej. — Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglavnih robcev, brisač, odej, potrebščine za šivilje in krojače. Lastna izdelava delavskega perila. Stranke iz dežele in delavci dobijo poseben popust. Stranke pa, ki trgovine osebno obiskati ne morejo, se jim na željo pošljejo vzorci.
•JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIB
E Triko-perilo =
m za moške, tene In otroke, volna M 2 v raznih barvah, rokavice, nosa* “ •j vice, dokolenke, nahrbtniki za a šolarje In lovce, dežniki, klotl, S JJ Sifoni, žepni robci, pajlce. vilice. JJj JJJ noži, škarje, potrebščine za ši- m m vlije, krojače, čevljarje, brivce £■ edino le pri tvrdki
Čast mi je sporočiti Vam, da so mi Vaše kapsule Larucin zelo dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kepanje povsem prenehalo. — S spoštovanjem K. M. Maribor. — Kapsule Larucin se dobivajo po 20 Din v vseh lekarnah. Glavno skadišče: Apoteka Blum. Subotico.
= Dosip Peteline,:
Z Ljubljana,
■a blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
S Hajnižje tene! Na veliko in malo. ™
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6, reg. zadr. z om. zav.
S9.
Tiskovine za sole, županstva in urade, najmodernejše plakate ln vabila za veselice-, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje
časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipija. ,
Litografija.
Izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v Imenu Izvr. odbora JSDS In KDZ). — Za tiskarno »Slovenija«: Alojzij Hiifler v Ljubljani.