Splošni vestnik. Deželnih zborov ne bo. Običajno se koncem vsakega leta skličejo deželni zbori, da sklenejo proračune ali vsaj proračunske provizorije. Letos se to ne zigodi, in se bodo drugim potom dovolili provizorijL Casnikarstvo. Namesto dasedanjega »Češkega Učitelja«, glasilo Ceške Učiteljske Zaveze, je začel iz,hajati kot organ imenovane organizacije »Vestnik«. Ureja ga naš prijatelj Bohdan S k a 1 a. — V Ljubljani je začel izhajati nov slovenski socialnodemokraški tednik »Delavec«. Tiska ga »Učiteljska tiskatria«. Soomenica o koleri, ki }o je izdalo c. kr. ministrstvo notranjih zadev meseca oktobra 1914: 1. Kolera je prenosna bolezen. Nastane pa tedaj, ako se prenese takoimenovani kolerov bacil iz ust v črevo. Na vsak način izvira okužba od človeka, ki jo izločuje s svojimi odpatki, zlasti s črevesnimi. To izločevanje se ne dagaja samo pri bolnih na koleri, nego tudi pri takih, ki so že ozdraveli. odnosno pri takih, ki so zdravi ostali (nosilci bacilov). 2. Provzročilec kolere se toraj nahaja le v odpadkih, nikakor pa ne v izsopenem zraku, niti v potu. Zaradi tega je nevarnost neposrednega prenosa kolere manjša kakor pa pri marsikateri drugi kužni bolezni. Tudi strežba bolnim na koleri je brez nevarnosti, ako se čuvamo vsakršnega onečejenja z njihovimi odpadki (ne jejmo torej v bolnikovi sobi, niti ne pijmo in ne kadimo), oziroma, ako smo se onečedili, nai se izvrši temeljito osnaženje in temeljita razkužba. 3. Poleg kolerovih odpadkov prihajajo — kar se prenašanja bolezni tiče — v poštev še po takih odpadkih onečedeni predmeti, ponajveč perilo. obleka. posoda in sploh vse, kar je v vsakdanji rabi, potem stranišča, onečiščena voda in onesnažena živila. Nekateri posel, na primer pri plovbi na rekah, a splavih in v pristaniščih, kjer se pije onečiščena voda, takisto pri pericah, ki po neprevidnem prijemajo onesnaženo in še ne razkuženo perilo, je združen z znatno nevarnostio okužbe po koleri. 4. Kolera se širi od kraja do kraja s prometom; prenos po zraku je nemogoč. 5. Strahu pred kolero ni treba bežati, nego vsakdo naj vztraia v običainih svojih razmerah. 6. Najvažneši predpisi za osebno varstvo so ti-le: Telesna znažnost. Po vsakršnem onečejenju (zlasti na straniščih) si umij roke, na vsak.način pa pred jedjo. Snaženje stanovanj, posebno kuhinje in stranišča (izganjanje muh itd.) Uporaba nedvomno čiste vode za žejo in kuho (pitna voda naj se, če treba, prekuha.) Svariti je pred uživanjem pokvarjenih ali težko prebavljivih živil. neprekuhanega mleka, prevelike množine sadja, solate, kumar itd., sploh pred nezmernostjo v jedi. _ Šolskim vodstvom. Odbor »Sloven. osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani« je sklenii. da dobe solska vodstva list »Slovenski Čebelar« za izredno znižano polovično ceno 1 K 50 vin. Železniške vožnje sorodnikov k ranjencem. Državna železnica in v njeni upravi stoječe lokalne železnice; dalje Južna železnica, potem proge Ausig-Toplice. Buštjekradska. Dunaj, Aspang, Kašav-Oderberg ter nižje avstrijske deželne železnice dovoljujejo za take vožnje za III., oziroma II. razred (za častniške sorodnike) 50% popusta. toda le pri daljavah nad 50 km. Za svojce veljajo starši, otroci, žena, brati in sestre ranjenca, oziroma obolelega vojaka. Za take vožnje je treba izkaznice, ki se jo v Ljubljani dobi pri c. kr. policijskem ravnateljstvu, na deželi pa pri c. kr. okrajnih glavarstvih. Izkazmce so kolka proste. Enak popust pri vožnji dobe svojci, če se peljeK). k pogrebu za ranami ali boleznijo umrlega vojaka. Vsi črnovojni obvezanci morajo točno priti k prelgledovanju. Kdor izostane brez zadostnega opravičenja, bo kaznovan od c. kr. vojaške sodnije po § 4. zakona z dne 28. junija 1890, drž. zak. štev. 137, z zaporom od 1 meseca do 2 let. 50.000 čeških Sokolov v vojni. Kakor je dognala Češka Sokolska Zveza. se nahaja od 112.000 članov čeških sokolskih društev 50.000 Sokolov v vojni. Češka Sokolska Zveza je izdala vrhutega dosedaj že nad pol milijona kron za vojnohumanitarne namene. Kakor znano, se nahaja tudi med odlikovanimi vojaki — Slovenci posebno mnogo Sokolov. Sploh smemo reči, da je sedaj vsak drogi slovenski Sokol pod orožjem, kjer v dejanju izpričuje sokolske vrline, ki so: zvestoba, vztrajnost, pogum in mioč! — Kolikor slovenskih Sokolov še ni pod orožjem, pridejo ob sedanjem naboru na vrsto. Novi dvekronski bankovci. Avstroogrska banka izda namesto dosedanjih bankovcev nove dvekronske bankovce, ki bodo večji, z lepšim tiskom in lepšo risbo ter mnogo skrbnejše izdelani. Tudi papir bo mnogo trpežnejši in bo s tem odpravljena hiba starih bankovcev, ki so trpeli zaradi slabega papirja jako kratek čas. Podraženie užigalic. Državna zveza deželnih društev trafikantov je sklenila, da zviša, v podrobni razprodaji zaradi podraženja užigalic sedanjo ceno od 2 vinarjev na 3 vinarje. Število mohamedancev. Turška se trudi. da dobi njena vojna z Rusijo značaj svete vojne, da dobi na ta način pomoč vseh mohamedancev. Ce bi se Turčiji posrečil račun, potern bi bila vojna za njo vdiko ugodnejša, ker mohamedancev je okolo 140 milijonov. in sicer: v Rusiji 14 mil., v francoskih kolonijah 12 mil., v angleških 78 mil., na Turškem 17 mil., v Perziji 8 mil. in v Afganistanu 4 mil. Skupno torej 133 milijonov. Najstarejši vetrni mlini na svetu so mooški vetrni mlini, v neposredni bližini starega egiptovskega primorskega mesta Aleksandrije. Mlini, ki so jih že stari Egipčani rabili za izdelovanje moke, so stari okolo 3000 let in so deloma še dobro ohranjeni. Zgodovinska zasledovatija so dognala, da stari Egipčani niso iz svojih žit izdelovali samo moko, temveč da so jih porabljali tudi za pripravljanje žitne kave. Zlasti so napravljali to kava iz ječinena, ki se je pražil in z vodo prekuhal. Ječmen, ki je bil torej že pri neomikanih ljudstvih starega sveta udomačen, je tudi v novejšem času zopet posvedočil svoj stari sloves. To najbolje spričuje po vsem svetu razširjena Kathreinerjeva Kneipova sladna kava, ki se napravlja iz osladarjenega ječmena. Ime sladna kava pa velja le za izdelek, ki se resnično napravlja iz slada. Sladarjenje ali kaljenje ječmena pa učinkuje, da se poprej nerazkrojne pričuvne snovi ječmenovega zrna izpremene v razkrojne, lahko prebavne redilne snovi, dočim človeški organizem neosladarjeni ječmen le težko prebavlja. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se more napravljati le iz najboljšega kaliveiga ječmena in se ji poleg tega na preizkušen način podeli priljubljena kavi podobna aroma. Zatorej io tudi razvajeni ljubitelji kave na vsem svetu, ljudstva vseh jezikov in narodov radi pijo. Novi papežev državni tajnik. Kardinal Peter Gasparri, ki ga je papež Benedikt XV. imenoval za državnega tajmka po smrti kardinala Ferrate, je eden najboljših poznavalcev kanoničnega prava ter se je posebno izkazal y komisiji, ki ji je bila poverjena kodifikacija kanoničnega prava. Mirnega značaja in živahnega uma si je pridobil mnogo zaslug tudi kot profesor na katoliškem zavodu v Parizu, kjer mu je bil kolega znani abe Loisv, ki je postal znan šele zaradi interdikta, ki ga je proti njemu izrekel papež Pij X. Dan pred konklavom se je stavilo Gasparrija med one tri ali štiri kandidate, za katere so< veljale iste šanse, ki bi jih bil imel pokojni kardinal Rampolla. — Novi državni tajnik ima 62 let ter je kardinal izza leta 1907. Važna razsodba v iezikovnera pogledu. Na zaslišanju pred sodiščem v Rumburgu v neki kazenski stvari je neka priča izjavila, da ne izpove v nemškem jeziku, dasi je priznala, da pozna ta jezik. Zato ji ie sodnik naložil globo 20 kron, oziroma 48 ur zapora. Svetovalska komora v Češki Lipi je potrdila to obsodbo z utemeljevanjem, da je odrekanje izpovedi v sodnijskem jeziku istotoliko, kakor odrekanje pričanja sploh. Višje deželno sodišče v Pragi je izjavilo, da ne more razsoditi nadzorstvenim potom, ker proti odločitvi svetovalske komore ni nadaljne pravne poti. Na to je generalna prokuratura vložila na kasacijsko sodišče nično stno pritožbo v varstvo zakona in to so^ dišče je razsodilo v nejavni seji, da se je s sklepom okrajnega sodišča v Rumburgu in s potrdilno razsodbo okrožnega sodišča v Češki Lipi kršil zakon. Zato se obe razsodbi razveljavljata. V utemeljevanju pravi kasacijsko sodišče: V predležečem slučaju gre edino !e za odločitev v vprašanju, ali ie upiranje priče, da ne izpove v nemškem jeziku, v zvezi z zahtevo, naj gu zaslišijo v češkem jeziku, smatrati naravnost za odrekanje pričanja?! To vprašanje je treba zanikati. zakaj sankcija § 160. kazenskega reda se ne da uporabiti na upiranje priče, da ne izpove v kakem gotovem jeziku. Ta odločba zakona grozi s kaznijo le priči, ki se brez zakonitega razloga brani pričati ali položiti pri- čevalno prisego«. Jasno pa je, da upiranje priče, da ne izpove v kakem gotovem jeziku, nikakor ne pomenia potajevanje tega, kar ve o činu obtoženca, da to ni prikrivanje kakega dokazilnega sredstva, nikako oviranje zasledovanja resnice, marveč v najslabšem slučaju le oteževanje postopanja, morda pojav narodnega mišljenja na nepravem mestu. Pobijanje ali preprečanje takih pojavov, pa ni naloga § 160. kazensko-pravdnega reda in tudi ne naloga kazensko-pravdnega reda sploh. t Anton pl. Randa. Pokojni učenjak se je rodil leta 1834. v Botrici na Češkem. Leta 1862. je bil imenovan izrpdnim profesorjem na nemškem vseučilišču v Pragi, leta 1868. pa rednim profesorjem. Predaval je avstrijsko civilno pravo. L. 1882. je predaval na češkem vseučilišču v Pragi. Izdal je celo vrsto znamenitih del, s katerimi se je proslavil v vsem civiliziranem svetu. Pisal je tudi v nemškem jeziku. Leta 1881. je bil imenovan dosmrtnim članom gosposke zbornice. Kmalu na to je bil imenovan članom državnega sodišča, a leta 1904. češkim ministrom za poljedelstvo. Dr. vitez Randa se je še zadnje dni občutil dobro. Dne 5. t. m. je še šel na svoj navadrii izprehod, dne 6. pa se je vrnil v Prago s svojega letovišča v Dobrzichovici. Tega dne se mu je vlila kri, in konec je bil njegovemu življenju. Pokojnik je bil eden najslavnejših sodobnih Čehov. Nov zakon o varuštvu otrok. S ce- sarsko odredbo se je uveljavila novela k splošnemu državljanskemu zakoniku, ki jo je gosposka zbornica sprejela. Obsega predvsem določila o varuštvu otrok. Nujnost utemeljuje, ker je zaradi vojne odsoten velik del moškega prebivalstva in ker je veliko ljudi umrlo. Izpreminjajo se določila o obrckih glede na proglasitev smrti kakor tudi glede na pravice v rodovinskih in varuških zadevah, kar vse je bilo že dolgo potrebno, da se izboljša; končno se izboljšuje tudi postavni red o dedičih. Skrajšali so se obroki za proglasitev smrti. Cesarska odredba odstrani izključitev žensk v gotovih pismenih izkazilih in v pravnih poslih. Rodovinska upravna določila vodi predvsem pomislek, da ni več zaradi vojne mogoče, da se odgodi času primerno varuško pravo; na drugi strani je pa zaradi časovnih dogodkov človeško življenje in urejena vzgoja potomcev za državo in za splošnost važnejše. kakor sploh kdaj. Novela obsega več določil, da se izboljša pravno varstvo nezakonskih otrok. Obsega sledeče izpremembe v korist nezakonskim otrokom: priznava se pripadlost k rodovini matere, ime podeli mož matere, zagotove se stroški poroda in prve preskrbe matere in otroka že pred rojstvom, končno se določajo ugodnosti za v očetovi hiši vzgojene nezakonske otroke po očetovi smrti. Novela obsega tudi določila glede na zakonito pravico do dedščine med nezakonskimi otroci in njih starši. Izpremembe določil splošnega državljanskega zakonika vodi tudi namen, da se določila o sprejemu otrok za svojce v interesu otroškega varstva olajšajo, da se tako zagotovi velikim osirotelim in nezakonskim otrokom dom in urejena vzgoja. Starostna meja staršev, kadar lahko izbirajo otroke. se je zato znižala na 40 let. Novela nadalje določa, da sme ženska voditi varuštvo in kuratelo, ustanove se tudi varuški sveti kot oblastvena uvedba. Obsega tudi zasebnopravna določila o varuštvu v zavodih in o generalnem nadzorstvu, ki se pa le določi, če ni na razpolago posameznega varuha. Rak ni nalezljiva bolezen. Kraljevski angleški zavod za proučavanje raka je po dvanajstletnem preiskavanju dognal, da rak ni nalezljiva bolezen. Pisma in pošiljatve na vojne ujetnike in initernirance v sovražnih državah. Z ozirom na mnoga vprašanja, kako je postopati, da dobe v sovražnih državah se nahajajoči ranjeni ali ujeti vojaki in drugi interniranci pisma in pošiljatve, opozarjamo interesirance na naslednje določbe: 1. Pisma je odprta in nefrankirama položiti v poštne nabiralnike. Poleg čim mogoče najbolj natančnega naslova ujetnika ali interniranca mora biti na sprednji strani v levem kotu razloono zapisano »Prisounier de guerre«, na drugi strani pa mora biti zapisano ime in naslov odpošiljalca. Pri pismih, ki pojdejo na Rusko, je ime kraja, kamor je pismo namenjeno, zapisati razločno, a z majhno pisavo v spodnji levi kot, da ostane še dosti prostora, prepisati krajevno ime v rusko cirilioo. 2. Denarne pošiljatve na vojne ujetnike ter internirance na Ruskern, na Srbskem in v Črni gori odpravlja tudi pomožni urad»Rdečega križa« na Dunaju, I., Jasomirgottgasse 6, toda denar se mu mora poslati izključno v bankovcih tiste države, kjer se ujetnik ali interniranec nahaja. Na Angleško, na Francosko in v Belgijo mi mogoče denarja pošiljati. Če naslov ujetnika ali internirancani popolnoma natančno zapisan, se ne more odposlati ne pisma ne denarja. Paketi se sploh ne morejo pošiljati rakamor. Vojni davek. Poročajo, da hoče finančno ministrstvo vendarle uvesti nov vojni davek, in sicer v obliki doklade na dohodninski davek. Baje hoče obdavčiti samo dohodke nad 4000 K, in sicer z doklado pol%, ki naj pri dohodkih nad 20.000 K naraste na 4%. Ta davek naj se uvede s § 14.