Rdeči prvi maj PRVl MAJ (mala splošna enciklopedija, DZS) mednarodnl praznik dela, simbol mednarodne solidarnosti delavskega razreda, njegova zgodovina se je začela v Chichagu leta 1886, ko so delavci postavifi zahtevo po 8-urnem delovnem času -policija je povzročila krvav pokol, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Na prvem kongresu 2. internacionale v Parizu leta 1889 je bilo sklenjeno, da se vsako leto v spotnin na čikaške delavce 1. maja organizirajo množične demonstra-cije stavke - proslava je tako postala oblika razrednega boja. Prva praznovanja so bila pri nas v Ljubljani, Novem Sadu, Zagrebu I. 1890, Beogradu 1893, v Srblji je I. 1911 v 40 krajih sodelovalo pr! proslavah 14.000 Ijudi, v Bosni in Hercegovini 1.191210.000, v Slovenlji so bile leta 1913 demonstracije v 19 krajih itd. Leta 1912 je bilo samo na proslavi v Beogradu okoli 10.000 udeležencev, v Srblji pa skupno okoli 15.000. Veličastne proslave so bile leta 1923 v Berlinu, kjer je sodelovalo okoli 500.000 Ijudt. Tudi na Kitajskem, v Indiji in Indoneziji je proletariat za 1. maja nastopal z gtsli boja za 8-urni delovni dan, politične svoboščine In odpravo imperlalističnega suženjstva. Zmaga fašizma v Italiji in Nem-člji je dala prvomajskim praznovanjem protifašistično in protiimperia-listično naravo. 1. maj so praznoval! pr! nas tudi med NOB, zaporniki v taborlščih in celo zasedenih mestih (prvomajska demonstracija v Ljub-Ijani 1.1943). V socialistični Jugoslaviji je bil 1. maj proglašen za državni praznik. To je torej kratka, enciklopedična zgod>vina 1. maja. Kako smo praznovali prvi maj, nam najlepše povedo sllke. Dodamo naj le, da je bil rdeč nagelj, rdeča kravata in kres v vseh teh obdobjih znak prvomaj-skega praznovanja. Danes smo lahko srečni, ko prvi maj praznujemo svobodni. Praznu-jemo ga kot simbol naše zmage v boju za delavske pravice, proti vsem oblikam zatiranja, skratka kot praznik uspehov in zmag združenega dela; in simbol bratske in mednarodne solidarnosti in tovarištva.