■rfiP LETO-YEAR XVIL i." ggg^rs: Chicago, in, torok, IB. jonuorjo (Jon. 15), 1924. if — far »t »p-hl r»f >f pwvtdad feejl intU 1I0S. iU *f Oü I, It If. aatkoaiaod •• J«m 14. ISIS. STEV.—NUMBER 12. KITAJBC MISIJONARJI MORAJO V KALIFOR MUOI 108,000 TARMARJHV RANK- ROTIRALO V TRIM LITIM. Wsshiugtou, D. 0. — Več ko 108,000 ameriških farmarjev je iagubllo »vojo farme radi ss-padlih dolgov v letih 1920 do spomlsdl 19211. Tsko poroča poljedelski departmeut. Poro. rilo ae nanaša na petne jst dr-lav, v katerih ee pridela naj* vel pšenice in koruse. Ameriška legija v Chlcagu skle-nila na javnem shodu, du mora kongrre sprejeti aakon o bonusu. Odvetnik W. J. Lincoln v Auro-rl, IU., priznal, da je ubil ieno in brata. Hoover bi tudi rad bil predsedniški kandidat. Ameriška kongresna misija objavila poročilo o Rusiji in priporoča trgovsko pogodbo s sovjetsko vlsdo. Inoaemstvo. Na AnglsŠkem preti stavke železničarjev, ki ogroia delavsko vlsdo. Železničarji eo razcepljeni. Mala ententa počaka s prizna njem eovjetov. Reško vprašanje je zopet H rešeno". Belgijeki državnik pravi, da Amerika nima nič tirjati od za-vesnikov. Anglija in Franoija se zopet grdo gledata. Tajnik ameriške unije atrojni-kov ošigoaal mehiške vstaše. Odločilne bitk» se rasvija v Mehiki. ClMi ns Rusko poslano kongree-* komisije poročajo to, kar ao videli v sovjetski republiki na lastne oči. IBDAJ JI RUSKA VLADA V PRIJATELJSKIH ODNOtAJIH 2 30 NARODL Umor yuoatanskega govsmsrjs Carilla taval oeter protest is vrst ameriških organhriranih delavoev. Nov poras VStašOV v Newyorike delavske skupine pašno motre politični potok na Angleškem sedaj, ko skoro preide vladna oblast Delavski stranki v roke. Mexico City, 14. jen. — C. Ctf Devidson, tsjnik organizacijo strojnikov v Združenih državah, je poslal s posredovanjem mehiškega poslaništvo v Washing-tonu brzojsvko sledeče vsebine mehiškemu vojnemu ministni Serranu.s profojo, naj jo polljé po bresžičnem brsojavu Adolfti de la Huerti, vodju vstalov 4 Vera Cruzu. "Adolfo de la Huerta, Verá Cruz, Mehika: Časopisi so sporo] čili, ds je bU na Vaše povelje u! streljen- Felipe Carillo, delavski governor države Yuoatan in veí drugih delavskih voditeljev. \> moje roke je tudi prišel dekret izdan v Meridi, glavnem meeti Yucatana, dne 24. decembra 1988. ki je naperjen proti delavskin unijam. Ta Vaša akcija opraviču je bolj ko kaj drugega naš za ključek in zaključek naše vlade da s vsemi silsmi podpiram« Obregonovo vlado. Naš namen jc porabiti ves nsš vpliv v prid mi hilki vlsdi in jI pomageti z oro žjem in strelivom do smage, da Vaše šete ne dobe najmanjše pomoči od nikoder na evetu. C. C. Davidson., glavni tajnik in blagajnik \isije strojnikov v Združenih državah". lrapuato, Mehika, 14. jsn. — General Benito •Garcia, poveljnik zveznih čet v Pachuci, je danes zjutraj breo javno sporočil predsedniku Obregonu, da je premagal vstsie, ki so hoteli včeraj reokupirsti PSchuco. Sto vstašev je bilo ubitih in ranjenih. ' , Glavna eila zvezne armade je odšla v Penjamo toda Obregonov vlak jé še vedno tukaj. lfiOO konjenikov, ki eo sinoči odšli na pohod v Hidalgo, da poiščejo vstaše, se je vrnilo, ne ds bi bili na-Šli sovražnika. Kakor zdaj kale, se bo vršile odločilna bitka v okolici La Pie-dada v državi Minoaean, kjer se je vstsška armada pod vodstvom generala Estrado sakopala v jarke. Obregpn je poslsl tjs 18,000 mož, ki so opremljeni s strojnicami iz Združenih držav. Zračni skvsdron pod poveljstvom Relpha 0'Ncilla, Američana, ki je zdaj mehiški državljan, vodi Obregonovo čete. Jugoslavija ja dala Reko Italiji, ItaUja pa^Baroi Jugoslaviji — Rim, 18, jan. — Rimski listi so dsuas objavili telegreme is Bel-grada, ki ss glsse ,ds je vpralenje Kake releno na sledeči način: Italija anektira Reke, Jugodevija obdrll delto Porto Baroš, obe pristaniški pa dobita skupno adminl-strseijo. Rim, 14. jen. — Pogodba mod Italijo in Jugoslavijo, na temelju katere postsna Reka italijansko mesto, blilnjs prlstsnllče Baroš pa pride pod okrilje Jugoslsvljs, jo tskorekoč alljanea med obema drlavama v defenzivne svrlts, kskor ss dOsnava is avtoritativnih virov. Pogodba se smatra sa naj-važnejšl dogodek v julnl Kvropl, odkar je bila končaua vojna. KayttaUsti npajo, da bo stavka Škodila delavski vladi, telesni-čarji ao raadvojeni; njih vodja Thottae, kl upa biti minister, Je pro* stavki. Anglefti silijo a preiskavo separa-stičmga gibanja v Palatinat«, Franooai pa nasprotujejo pro. iskavl. j -« ^ * . • f i ji j * ''"'v KMu,' 14. UTŽ fM&a umori sepsrstlstičnih voditsljsv v PaletInetu sdsnjl tsdeu so napotili angleške okupacijsko oblasti v Porenju k preiskavi vsega sepsrstistlčnega gibanja ua okupiranem teritoriju. To je reiburi-lo Franooze, ki ao Obvestili Angle-že, ds so proti vsaki prsiskavi. Frsncozi pravijo, de je okupeoija Porenja ssdevs vseh savesnikov, torej more biti tudi vssks pro-islteva skupno delo savssnMtov, Angleži, ki se ne brigajo sa franooske proteste, so pa le pričeli s preisksvo. Angleški konsul Cllvo v Monskovem je danas dot spsl v Heldelberg, kjer je povobil na sHtsnek sntisepsrstistlčns Nemoč, ki so bili Isgnsui Ig 8peyers, KaUcrlsuterua in drugih palstinskih mest po seperetl* stih ln francoskih četah. Od tam pojda Gliva v Hpeysr, kjer so so Izvršili umori zsdnjl teden. Glive hoče vse netsnko proiskstl ln prsdloliti poročilo o rezultatu pretakava lordu Kilmarnoeku, angleškemu členu medsavesniSke porenjeks komisije v Coblensu. Psris, 14. jan. — Odnošsjl med Anglijo in Krsnsljo so sopet napeti. Poineare je včeraj Informiral angleškega poslanika Crewa, da je abeolutno proti vsaki pre* iakevi razmer v Palatlnatu. N<« drugi slrsni ps Atiglljs vztrsjs, ds preiskava ss mors isvrftitt. RUSKA ARMADA NA S MIRI-»KM TLIM 1 Kan Krsnclseo, Cal. — (Feder. Prees.) — Reakcionarna "Kan Franeiseo Chronlele" poroča no prvi etrsnl, ds "grof l^ronov, kl je pobegnil iz HiblHje in leni prlmahal Iz Kltajake v Kalifornijo, mobllisirs Rus« r Ameriki ra invazijo Hlbirija in obnovitev ruake monarhije. Baje je že zbral 33.000 mol In tleoč /aainlkov. Ko je poročevalec Federated Praoče poiakal tega "grofa", ga je naš*I v nrkl tukajšnji preda-jsliiiei, kjer "poveljuje" brigadi pometečev, izvedeti pa nI mogel ničesar od njega, rasen da ima Baronov mnogo prijateljev med ameriškimi politilarjI In bueinem-moni. Tsko si razlaga belgijski državnik odnošaje med savesnüd in Združenimi državami Israču-nal je vredpoet prelite človeške krvi. BelgradBkikOBfrnBea Posojilo Ogrski bo najbrž odobreno a pridržki; prisnonje sovjs- tov se ne isvrii v bloku. Belgrsd, 14. jsn. — Ursdno poročilo o poteku konference mele entente, ki se nsnaša na sejo drugega dne, se glssi v krstkem in brst podrobnosti, da eo ae dele-gatje zedinili glede vseh vpre-šsnj, ki so bila v razpravi. Čeho-slovaški ministrski predsednik Beneš je pa informlrsl poročevalce, do stvsri tečejo glsdko ns konferenci M|le ententa odobri poeojilo Lige narodov Ogrski z neksterimi pridržki. Vprašanje upostsvljenja diplomatičnih eti-kov s Rusijo še ni rešeno. Držsva msle entente so vse ss prisnsnje sovjetov is gospodarskih razlogov, sli ne bi rSUe prehitela Anglijo ln Francijo. Sklenilo ee je torej, ds msls ententa počake, ksj stori v tem oeiru veliks enten-ts. medtem pa imajo držove male entente prosto roko, da ss lshko rssks zoae pogaja z Rusijo za obnovitev diplomatičnih ved. Rumunijo je pripravljene pri sooti aovjeteko vlsdo in postiti Rusiji zlato rezervo, ki je bila zaplenjeno v Moekvi. oko sovjeteks vlsde prizno anekaijo Beserebije Vidi pa se, da ne bo ni« is te ha rentije. Hovjetaka vlada noče deti Beasrsbije in je odklonila predlog romunske vlade za kenfereo-eo v Haleburgu. Moekeveka vlada ItaČe, da ee konfereoea vHH v Oideei ali ^Mitn-m drogom make» Budapešte, 14. jan. — ZaroU za etrmoglavljenje ograke vlade in ovedbo diktature pod vod «tvom Ivano Hedjeef, vodilelja fašistovake oi*ani£aeije "Zbuja nih Madžarov", je prišla na dan m*d prviekevo nedavnih bombnih noailatev v Ckongrodu. kskor pe- fhieage las »kolles: V srede večjidel olds/no. Jolni vetrotl. Temperatura r zcdojilt 84. urah t Mjvjftje SS, najnižjo 30. Kolnoe Uide ob 7 s IS, raid* ob 4(43. -vmj«íl. . TOREK, 16. JANUARJA, 1824 Çîajftt U\ m PROSVE Bertto, 14. Jan. — P* *#amike* lavemiUi« vejo*»«- kontrolo« ko* mioij«' Jo tillo včeraj oojwdtnib * »m trortu, ko «o hoteli pre*'* doli nndotni glavni »ton >ikt narodne garde. Pbllelja > N* (naU napadetea ln odprla čo «t m* | o« pot v poolopj«. f'D» bi jo ti vplattíl V griv» mo< j«H» konj», bi ga imd Uko rad," f'To ja if ti u i ,%)i M»rie»mi*» ma 4» rolo, ¿» j« Mi*." V Seveda, Vaso," ae «meje lepa» kaj.mu j« treba, 4a ostane tako lep. A ta voiik »e jt Utiral ad konja in ml brani 4« ki poJoidU aaužnjavanje rsieas - ii.)»*» <•» M?» iCSÄ & „".j ubko yo- £ «Klnebi». 1» »• T-uT.. níih raivuj T »I Jwji, « nj.h rwvQJ v vljjo rioivgTA Ajik. Uesjdba °roiÍ* 10 Z gojenj* raatlin i» udom$*9r SLívau j• nm f**bjm «Sevanj». Ljudstvo je n.r»-Sfarav hitro. prihajale »o pre»ewbe, ki *» SP*e«>«-üc ukonoilajatve v mnogih «m»r I it v zgodnji dobi. Upeljav» LdeUtv» je sprsmentl» st»Jl-,iLaskf i ozire» «» e»t»lo dR*-pabnila j» v nekako aaleajr stanje, v katerem ona ni 1«m-, nikake praviue, k|tere bi Wi m obvezan *poštev»ti. Za nr¡4o-¡vinje liranc *a eb$t»nek je rjvtvo. da Ženska kot i#»ti rodu •ulovih dobah ni bil» zmoln» pditi lovuj nji je bilo odkasano aliti na ogsaj, opravljati do*», , ,lelo in obdelovati »emljo. Q* ieei ao vsrotali Sivino in jnoškl , bil lovee ter bojevnik. Kskor ¡t raatla éfoda v števil, u bili potrebui novi pašniki. M«)» li kot lovci so se napotili, «j» jjj» ridobijo, skulali so Prepodit} U fíele ona plemena, ki so Uvel» a njih. Kast»! j« bpj »a livjif. je. Pašniki i« ebd»le«a aaaafja t» postala potrebne »a življenje ittlfl*jo¿*gs prebivalstvu, in ti» ;u »o se sovražna plemen» ppbi» ||» drugo drugega bre» «smilje-ji de nasprstaikav. Pri več prvetnih plemsnlb »a «i vejni ujetniki nasičeni »R ssdeui od *m»gov|lcev, Pom»nj» saje mes» je redila ljudolwtve «t kecialno inštltoeljo «bori in [osi »erslne. Nekateri »tsrj ki, ki so hranili svoje ujetnike rn. ftasee t "mhvalpi ds«" alf k»k drug ™ »mik, SO isnilM, 4» »Jetaik* >ke prisilijo k 4*1», 4# P9»|gl l-nhksm pri obdelovspju *cpi' , In d» njiheve delo pro4»ftire letnem hun veliko veš nage bi ih lastna teša isdsja kot hrsaa V duhu lahko vidims slika »t* is divjaka s bejnlm pglejjogi v kota t »sga drsvasa, nidseru. js skupino svojih »Jetnikov, brskajo zemljo « primitivgi» s« djem, in trudešoga se, ds dabi «no brss potu ns svojem last-ia želu. V tem ke js divjak Isisl f ssn. je koval pe%-o moralno aakO' »jo. Seveda je zahtevalo vali- jo števila mo| « erošjsm, da »bdržali sušnje ▼ oblasti. r«lo bi nriblllna tri Stf ohort-*el, ki bi vsdrš»li tiseš ®j«v v oblasti, kajti arašjs je luo salo nerodne in ae je prav Mlo rulikovglo ? vrednosti abo-»ienib ljudi med usabersIsaM Iznajdljivi lenij oavajaUa je paiel sistem verižnega rasums ivoje pužnje, » katerim aa du mk lahko vzdrši tissš stil« r v -uženjski udsaesti. Ma->na postava sa zalnje js bils kako taka: Dober sušenj «ora biti 9 > -ponižen, • "" dalsvsn, „ » ^lovoljaa, » ljubiti mor» svsjsg» gospe dsrja, ^^ I «poitovatl mora boga svojih *°spodarjav, nt sme krasti ia I n« ame lagati. 2« kršitev le ene tešks ta «a-»l; »o smatrali, da je lašepj polj" v neko vaina trpljenje, lute-trsja pe um ti skosi vse ve«, f • kjv t>(Kid najstrslaejše mu. [ katere se »i mogli izmisliti du. ril k DVA ittai i«..l„iAJL4Mi vso |ep»kn IwaNhty Ii ***** napravila sužnjo maša, delavko >n aopiuo bitj«, Koški sg salgli esdriivst» ari. v»tna lastnin». Ia*mt »4 M»1-m rtom, s šeij», 4» prrpuatije la svejl« otrokap. Tako ae priaiNU «Mt> 41^»}»^-reki» drugim mošam, ma4te» ko w eni sami ^straJiH » »»tM »b; zointno pr»vb»f, Nekateri moški sp imeli *»* tan» I* N vis ts Šensks M IWHTlln bUl po«' lošn» »iure«« poii»»a»UA ili pa biti ka*si)j»ne 4» »Wrti in pote» nmoent skozi v»» vsšaost s v kikšnem rraŠH» in »»pri-jetnen» pskl», isptitysWM* f 4o brobit moškPfi d«*i»vništY*, Pebrs šsne (gersjo kiUi 1. t ril ne dt-Uvke, a. ubogljiv» eist» i» Rptsai mo- *u> 3. žrtvovati mer»jo vsgkf m ffdrtttj to ypetWi» »M» »o 4, Sii morajo zveste m»$sm i»ggib|M «a psgovsrse a vi» kirn 4rmim mm'm I. šstvavMi marajo svaj» šivlj« »js, 4» sa»»»lio svojim a».i.m in epravlj»ti najbolj peniš« value dsla, izogibati gs vsak lahkomišljeiii ia SS- bsvf, leletl ne smeje »»ei»iiw ia f o-lUišas ensk»«H, k»? ta js M> vredne lanaUs. Sto ti, izvoli," nate je naUsii- brneio družina. Vs» čarovnija ni Ig šs ašetu. trajala dlje, nego dobrih deset Popijei* pa mi boče zopet as* »»inut. Knjaz pokrijo Mpii n» ločiti, čeprav sa bragim. Mu »o s» šs prgštl» "«»»b» ' "Ne brsni ss, gospod; razje^s "Veš, knjaše moj. ksj takega k j sel*» »»»«*» še videl nikoli,' pravip ve» Vai se »brnemo. Med pod^jl ^n*«,«. stoji debelašast mladenil in ms 'Ali pr ivasj\ "muh"?» ogleduje, rbšszi »e približa ia mM "So, pa taklb atmamo. da bi poda zalite roko: 1 J» >M»U in peli "Dobrodošel, zdrav ►111" 'Tboge »uU»| sli »jkoli ae go- gospodar aaprgvi popsmben vprite z .^mi?" znak na čelu, "Ksj ni Slovenski Narodna a. »»ril. Poápona Jednolil iutmrp IT. H«e»|a I aa» v ¿aferi ItllaeU. GLAVNI IT AH i SSS7-SS SO. LAWND AUt AVK.» CHICAGO. ILLIHOtt« lavršaealmi adbort UPPRAVNIOOStKi Predsednik Vtmit Cel«kar. a^pr^^ath Aa»w VMM k. F- O f. ar. SR-tóí ttivaBr •erstilalj gU«a« rule r PROT NI ODgftKl aam^^m IOLHI|IM ONIII ObRtDN JE OfmiK« Blas N«w*^p4sedalk, »S S T-»S Se. Usmdale Ae« VZWOOXQ oaouti BítlLkLiw. a«, see, aue* Raa. r^ GreAalj» ISSZl Pmr Av#.. C».veUed, ©. —> igi^Äfese Nadzorni po j i i,mu o U» planino/1 pravi Ms. rics ia m »sdovoljno smej», ker vidi, kaifm |s m Stvsr »a ugovsrja n imela. Zdruiitveni odbor: fvedssdalki r*epk Ala*. »JJK |a. Camele»! Aeon Chjyge, zloben/' mepi moj. "De»ti »leben je," Žena. "Bmešan je in troj zat bi bil p» začne r rad." J "K4a p» js WSadil onele leps Marica meine zardi in prozsše! rsše, Ksrioat" Knjss »topi proti bi»v», M»ri»»| «a rršI puliti plevel v zelniku cu^aiV'ohü1 VRNOVfll Z9ftAVN|K< lr.FJ.Iars,«IU It.CM* Ae.------- rQÍOat~Keresa»adews s fi- edbatelhl. ki dalaja e gUmm ersd^ pogleda ošsta, »a. ki sa pers4ne mu- "Jas sam dobila V Trebi n ju mladike." "Za koga t Ali i»i* 4r»geg»f" '•Imam. K»ko ue1" "Kj«t" I "Moj Bog, d»l»š nekje v voj ai.'» "Ali piš» ksjf" "Saj n» m pis»ti/' "Pa ki m» kdo dragi nsplsil." "A kdo bi prebral, ko tu »ibše HMAWlJ*1 j# ^•r^ia nef w I Ns^dnje srn» na vsMsri» šli fiikssi tO debe nsjdeina vsčkSlt| «>Ns gevesi, prosim ts," brani »tare depokrsaljo pUm»»»kegi deUls. aistep» za »vabi4i|» mašk» pleme, n Vtap»i si je v misli, 4» mor» m, Morala« |hm^v» g» ¡pešk» »o biti ¡ufa nj»geva>a». P» mu 90 a«vs S t»» uj»m»k Poössl J» »ubrani ta »ii»li, ša moraš." tšssbn» UftplBl ^ínjsy, m pregovor prekineta Sime in] »ts po»t|ia 4rn»fi)ni. re4, _ N|te | ^ 'V.i. I LV— ^as pregeeor prraiima »»mo m bogastva mbviMl» vis 4wi^hHj0V# liliillji ^s, ki »t» m« Je; ia4ivi4»l]il»m i» l^riei ILfiil; pesdravit in vibit n« šrno •ta po»|a)a drnštiini re4, Niteir ^ n»jd«mo Is v»epovia4 HfvMiat Mee fc.*lif WW a^1 am mr ^ww W # ^ w w ■ ^ y i f jwy w tí i'itft rí ir •w - .K ; . . . Va4Ha |t» me pied s#nemirie. anleni ai 1*9* pitia«, kits* nlmi in umssinimi kolibami, v ka bi mm\ »iifov go«a4ir pastsv. Itrih »t»n»jsjo ljudje in ilvin», no »Ii msrafns speltoviti ÍDsljs f»rihs4njiš.) Vil» . ||eíne jim j» ugsjolo, da »n»m srbakl, "po paše? -w ^ rzr -¡ 4:| j»al» kavs Jn m i« nekoliko pUnin», Upskini vsjaki JKWa U^u M vrns« k knjssu, Na' 4rabn» sigarste iriwkMlM dvariló» slU Vaso v mojega sln-vojno in m k w Hf oviri». sät &¿Sgmwr " Jašpljami in ««rvamtfHS^jinje I «tk^H, videl se» tsb», Ogle »vojtmi delujočimi ««k r » nsd ubogim, »TJ"k«,ii,. katerega Mnr«tj jfH 'ro v ,f '»emogoše stvari. Uš in r,n* Ma tO prviš ^ H'iltnj nevagojaaim pomanjkanja prav lahko natvarilo (Wmm Zm|güia.l ' Stotaija peliv» n» s«41n »Ivi kolikor j» ni v »t»J»b- P»!» »i •• l» se taki, 4» »oral kar kob»|iti praks akali nerodnega ksmenjs, ki ls|i pavead in kstsrega ne spre. vije spoti. 04 dava »I me je izposodil so-e»4 fs4 tapa 9s 4mgl take, ds ssm bil naposled gest le skero vsem. "Kaj bi dala,.da bi znala." "Daj ml rolo, ju ta naijIJm." "Ha 4»m, Prig»l» i»»«», ta v»n4»r vrni MAl| t» g» ni«»š/' "Imm gl tu, vidišl" in pok« |# aa »voj« »r»». V kamniti ograji se sproti ka ml tsk a?lirUiuiW U Pokaše v Wda. »on. rofl»4»nt tja »n as uj»n*em ,1 t, jÄffnje, ueko» siiwnr'Ä i« Lf-W "Kaj bi ti njena roža, pravi je- „mAAVnn Attuim0 ^vel n požrešni kragulji. ]na najlepšo pašo," u* JKU1 Vw#' konj je ko lailli kako tewa livamštt;»Urudsa. naj poliva/' tiste» gnssdu, ksmer »as peliljs uffifa u ukasujsl," s« nerad povelj«. vda Vin. čss debre uro mmi»a 4e sola, ötem, 4a vl4im mi bo» h* i našo patrulje m» »rilawoje jwval. rrimltiviia sobica Ima a«ko "knjaa" in ««kaj ofeeemh ia + #kne aa aoksk vrt «sbuis, neka, tvrbanik, Mitik ia mrijo^dik u^u «k sidu, ia esls role, pre iua X.I.Ü. An ^^ V H^» "Knjaz", vaški naéelnák, ml »a sssdi vrta pa stopijo nekak spravi pod streho ,kskor js Wlf Heri, pokriti s gl»4klml škrimi, In ravno megoše, If »ni Arivnaftna ¿«etasl is Ikrli alelsal nizki n»»flikai ia »a pgf«4s s ookoi, aieWilki. In brnenje ««bel od v««h šaš, da je pipHattrtWvanjo »a* Hrani. ms v »reji lirekeklaltall k„jai b Marie» kedita »4 Ste naj« spremljajo. brMka 4e Istars in jib posora Stariae-šonske vstajajo ia »0 ofisdtljetl. MK»j imaš pa tam, knjaše t "Dobro mm Msl, fe»pa4t fyral»m. i»lt ttlirHijt ^ .J "Mak»/1 pr»vi naglo 1 tihe po "Pval», majke, «ta üvi ü/M(MiMi ia ptvgdl«uje Ikrll Wfl^am, Naenkrat ss is nokSffS ŠUfl A kdaj ka katec te neevola«|tsrs»a jo pessbM mile palvilge vgl, aapralí čebsiai ro| ia ss sašne vrteti okoli knjss» ia Miriss. On (vlcdrael „ k4aj ffmr |kik papirjev mor»m U dobiti. 4» j ti neplšem PT»vieo o vejlni poroki." "Dobro. JRgnje ti prinesem," "Ne prej, dokler vsju nleora pe. rošil," "fte 4»nea ti prin»wm j»gnj»." "Kje pu Imaš j»gnjet»f" "JS, te h dobim." aa svite n». sem rs. prsvl sno in skoči preko »i4| M vrt. I Nedavno dobimo povelje, d» ee odpravimo 4alje, Vase prltsla Vsdne val svobode aa Isns v T»rHjl Carigrad, 14, jin. s» Mala po msle prihajajo |ene do popolne »vobode v novi TurŠijl. Carigrad-ska uprsvs js prsvkar sklvnils, ds se edpravlja platnene savsso v tramvsjeklh vesovlh, ki se dealej oči le Šenska od moškik paaašlr. je v. $e»s|j£ in moški as s4aj lahko mešajo kolikor hošeje. tisa ia sbeši v koše. Vsso vea vesel poskofii, me ne-kij «asa rssao glsds ,n»glo utrga rožo ig »e »»vihti preke aida M pot. "Njena roši sa častnikovsgs konja I" vpije proti hlevu. Vojski N imeli in nege ssbiv« a Vnem. Ko so vidsll, d» ss 1 Msr-, MPWBl/. oegovksmi n« 4s tsk» ljubimkati f ^ kakor 4wgo4, se niššnvili Visai Ko od' MNl dssetb-o, šs Ispo PoM^Uriiazne aosli Aao ,ki prihaja tsw4s." "Pij 4ss«tiael" "Nsjprej poljubi." "A Js» ti 4sm dvs, šs poljubiš Soko. ¡"Tudi jas u Andjo." ■Viio »e sek»4i m«4 Uakleta ia jih polovi kekor plah» j»rške v veliko »abivo vojakov. Miri«» gi nskefi poksrs r»4i Mnrl o» na J še 0ak»v»l "potrpi ,pr»vim, ksr ss vrnem Is ss pop sam ns vms prsj is j» Še," "K, popo se ns vrni vsi." "Ji* pa sem sl/šsl ,d« ss vrne." "Vrsg ga odnesel, zanj dvoje jagnjet n« bo 4osti,M "Ns bOjI »s, ji» »Mi» ts rsš J s4rivjo!" ln stsfle Ihsjill, M »e v«l^»ul Fari», 14 J»n. — W»vnl fran- eoski pisatdlj Anatols Kranes (l* govori Anatol Krüns) js tslko obolel na gripi. Mol je v osem-desetem letu. Ali vaš, kaj trpi veliko števjls ilovoiiilcib Äl^^H^ ^ ^wHU^a vslo4 spolnih balnal, M 10 paila' diso oboevuiij» I Vlucusaadf Ake M v»š. naroči M knjigo 'JljO-dalsl", katero dobilprilajüivai matiol S, V. f, I, prijazno poslovili o4 nsa. Le Vass nisem videl nikjer. Malo ss selom «ksši is grmovja s lepe roSo v rokah. "Gospod, n|, ta ti dsjs Meri- "Ne, ti ssm «i »trgsl ralo," /'ftam ,all ona ml Js velsls, ds naj ntrgem sate." "Kako tot" ---- "Prosil ssm je, ksr vsm, 4» tegi, V«s »bega» ln »keaan ab- lwi4 rM ro|e." ljubi, ds ns poljabi nobena vsi, u rolj| lwil|l ^ |M m apemina Odslej lazi zame »a nami po ga« rak in n čudi vojnim vsjsm. Ko vidi, kake is po moje« povelju razgrinjajo in strlnjsjo vrste, «a sn sa» kile premikajo in uetav Ijajo, me ebluduje kakor Jas oao Ali se ti js le vrnil, dregl, lepa Maries f fVBXA »LOVBblWM OMAMM CIJ V CHICAÜU IN OKOUCI. sobo I prišli V n». m^^mi* ustvaril vaoba. 111 '"la kraja, tamval je bilo J! pravilno. Kadar p» je • I «amo male val kot mu bdi. |le-( krat knjam ln Msriso pri orifMdeM' ¡sni fte i namenjene svesl. lah. Cas aekaj dni atopl v pozdravit "Zdr»vo ,»rečen b«, šiv»!!1« "£4r»v bodi, V»wl" "01»j, prišel ssm, di »i storil »• Od lese de l»a»(«* f^r.rv nsiaenfls in svojega arlsSops nssnsnl o sveslaemu mer asi ssslovs vss nsi pa!ilJ«t*i. ki se M "Ke, kaj po, V»»ef" "Pore« me s M»rieel" MNiaem pep, Vu$." "Ti »i bolj ulon noge pep." "Ileveftle'* ilksradna if 0lej, »i I "Ne bej se," ffomod ¡ma aa lekele, ki aeie peeneja 4eme lega llevoka. Meriea pejs In ns-lakae bele rej, 4a es seine dvigati la apH kre»t< ekell ajikevib «lev. U svoj domek, majke. amiri 00. maj^e me4eas ,. e M at toa res «bega ia ss v edpr-v gvejom aevem 4«m _ IpÍHW.« "Nisem, PejdVle k p^pú, som» pg/íigíjgn ¿MWIf'ff 0*6*. en to mere." . | SUACIJ V CNICAOVl "Nimamo pops "SldTrjl^ss gs odgnali." -Kaj pa Je storilr IwW^t "Kej tiaj bi bil storil! Vojna It i«suar|s . je, pa so aa zaprli," lee. kbib šisv, I, Mí. e^rsaM "Hsj nl on vojn. kriv." tki prj^ gf H fkruerTe "fsndsrjl pravijo, do »e vejae aap« vil t" MlTO^^SF "No vemj jim. Srasrja v dv^.ai g. "Verajem ali ne, popaU ni, da| , Me,— ai»sr)e litt reaapj. - ml ^ Itev. Illll M veMllee, dne Anatoli Franos bolan, iMi as movoMo so aovo pramoisraks aaselblno v Libr»ry, J»»., 14 mili jušao od IMlteburgh », l'|. K»i»r»f» vsae-K živeti med rojaki pretnogirji, nsj ss priglssl ns spodnji nsslavi John Vidmar, Bo« 191, Library, Pa. (Xdv.) > ______ KZtA MA f»0DAI. Prods is hila la iota ai vogal» 21. In Throop Su. 2a asno ai agio* alta prli JOSKl'H h VOBOK-SKY, lit» West IHtb St., Clilsa. go ,UI, í (A4o.) -w.d." ttee, 101 aMPi«.S aifV' ka. pernio« s vso s ve js lamel« la bi me poroéll "Pojdi pa k sosednjem* pop» "Bil sem, pa noše. Proelm te, poroti naju ti." "Ns morom. Vsso " "Morsi, Is Mol. Tudi Mirles tske prsvt" ¡ príbedñk "M¿4aat" * ¡r'1 k "Da. ens me bole. ŠS Olj« pO ¿ , roliš ti. ' Sls» M vek. tsin "Pa dobro, le jo tek» tem* ta ^ b«. fpriagilePl riredba eašaas 4ial»«i JI „ sefesmo, obvezi« ',t>s/| »ss»«« pomete urirciii s i,|ru kakor tnalo. Olupo kskor vedno. 8 tistimi arepladLačmi ... No. kako ti prija to, veliki o-ractnijb. klal jo iztočil f in kaj praviš ti, velika u- n,< Miette» t OPeWuinakne roko a hčerin« glave in se ae-eede. v naslanjači pobito>, Helena — ti "— U niai peUt Mačeha (šili* « stoU In vihra po «taaieii ne-poaled s« ustsvl tik očeta in hčer«). PeUl Bog nebeški t Jez bi bile boljo I Eaveea pa na od«r .. . Ta sramotsl (Zopet stopi aeksj korakov la ««d« k misi). Zakaj je nuem potegnila sa laae. da bi jo kiU poteptale v prek. ta gedao atvaf 1 Hči (vetaaot foteao mimo). V prek me teptat« že od n«hdaj Mačeha (line pokoaci). Kaj! Sedaj elčel! Takaj. v tem bereštva. ti raete greben Tamkaj pa ga niai imel« nogama. Sata, ker si rojene sa Uraštvo. (Očetu)? Bvrtelo as ji je vpričo ljudi U je — v tej novi obleki. (Stepi k hčeri trt— sa raaaa). Starec, r tej aavi obleki, aa smo krasili meso«« la sseosee. Vsa pralaa kakor aalašč zanjo — ^■■■■■■iBH nič areat, j \ , ^ Mačeke (apre roke v bok). Za koga! Zate t AU ni dovolj, da ti strežem še četzte leto kakor otroku t Ko hi«i za aič— Ko nimaš ničt Oh. saoja neumna pamet, da sem te vzeU. pe si nakopeU še to le «peko ne, glavo 1 — ZaajoT Saj ai moja hči. In take ošabna po vrhu. Zdaj, aeve. jo bo mi-nila ošabno*. Ps fe lepo poniina bo- Bog m<- u-dari. ako ne bos,— PrepeU pevka l Se na ulico ne sme. S prstom H kasali nanjo. In v obraz bi se ji ^r oho tali. Pa ti le spodaj v hiši — ta eodrga ško»loicljaa. O — to ko šivljeaje, to I Oče (semotkJe. preteče). Sama ga napravljaš za tako. Pekel je pri nas. Mačeha. Ni le. Utegne pa biti. Ce se nezgodi po mojem. Doslej sem prenašaU marsikaj. Odslej pa ne bom veš. Ne od tebe, ne od Ude. Ne bo mi vihaU nosu ia «a ne bo. Ošabnoet ošabna 1 Nihče ji Ki bil zadosti dober. Zdaj — če bi še en-krat vprašal tem le na ogel? trgovec zanjo — Oče (prežimo); Tisti stari kramar — x Hči (dvigne na pol gUvo in strmi v zrak). Mačeka (rezko). Seve. Preslab sa tako gospodično. Vsaj gralčak bi moral biti Gospa bi pe peU. Doma, zase. V svili in Žametu. Pa krilc-ma 4>i driaU roke. In v mehke preproge bi po-g reza U nožiee. — Habsl Ne boj se. Ssj ga ne bo, starega kramaije. Si je še izbral drugo. Ampsk ksj tisto. Ksr kljuko si bodo podsjali drugi snu-bsčl Sedaj celo. Po toliki sUvi. (Stopi k hčeri). Za nobeno rabo niai. Ôe za deklo ne. Kvečjemu --- (s.ciničnim smehom), Kvečjemu — eh, liec je Čedno, telo ai napačno — mUdih poetopačev Zbornik Metico Slovenske 1911. Uredil in objevil: Dr. Josip •Oradaa. lila si r tčj tolfci zelo aeeprota- • (Dalje.) Za fraaeovke vlade ae ju osno-vala v Ljubljani prvikrat tsjbost-na druiba prostozidarjev (trama-aonov). V "Reduti", ki je staU na mestu sedanje "Mestne dekliške Šole", so imeli bsjs svoj urad in svoje zbirališč»» Koliko Čarov-niško moč pripisuje ljudska do-mišlija tej družbi, priča sledeče poročilo: V red francoskih pro-stozidarjev sc je* dal vpisati ueki odličen ljubljanski meščan. To pa nikakor ni ugajalo njegovi sopro- i, ki je biU verna, pobožna žena. U je torej k načelniku družbe in ge silno prosila, naj. izbriše njenega moža iz reda. Gospod takoj vede ženo v veliko dvorano, kjer so na stenah visele slike vseh čls-nov. Ko mn žena pokaže svojegs soproga, potegne asčelnik iz žepe zsmokres in preetreli tisto sliko rekoč: "Tako, sem ga že izbri-sal." Ko Žena pride domov, najde moža mrtvega s preatreljeno glsvo (l)" goepoekik na ulici je dosti--r bf se hotel pogna- Oče (plane kvišku, kakor ti nanjo). Ženal - Hči (pookoči- lesa mise; teško dihaje), Vi — vil Mačeha upre roke ob bok. No, kaj!—AU naj se pehsm in nbijkm, dokler bo ksj sspe v meni! Ds bi vidva lenariU! Zate, starec, se le Htorsm, ki sem te vseU. Ampak zanjo! Od jutri dslje bo druK«če. Od jutri dslje nc bo jedU kruks ss-atonj, Tukaj še ne. In petja bo tudi konec. In ta-le škatla (Fokaše ne pianino.) pojde takoj U hiše. . OČe se zopet sesede v naslanjač. ' Mačeha. Dvsjsetletno dekle, ps nič. In ni-koU niš. Samo za napotje. In za poetopanje. Ni napačno, čc bi je kdo gledal. In pa veš, kofiko ai mi kvaaili "tena, lično se boš oblačila sopet. Dobro se bo Uvelo." Ta-le, tvoja hči, naj bi skrbela za lično obleko. Za dobro življenje. Haha. Ona I Pa naj skrbi, še more! (Zaihti od jece.)iOj, kleto življenje tškol (Sede k misi, in ikU ¿im-dalje huje.) HČi se umakne od mize. f - . r; Oče rahlo. Helena, kje si! Mačeha divja vapogleda j hripavo. Le.kliči jo k sebi I P» še prsv nežno jo kUčit Lcaice, Lenčiks 1 «r Nikar da bi jo pognal od sebc^ksr kor — kakor — HČi stopi k mačehi; trdo. Od hiše me hočete spraviti, vem. Mačeha. Pa to tudi bom. idekle. Na mejo vero, ds ts bom. Jas ne pojdem, ampak ti poj-del. HŠi sovrešno. Ne. — Očete vsm ne prepustim. Ms Čeh s. Glej, glej! Kako pa govoril s menoj! Odkdsj pa ims! besedo v hiši! Kdo pa si! Hči trdo t tik nje. Nc pustim, da bi ga zba* dali In mučiU vsak dan Še bolj. Zeto ne grem. Mačeha skoči rasksčena izza mize. Bomo videli. Morda pojdeš kaj kmalu. Sama od aebc. Pa ta.ko.le da bi me gledala! O, ti — ti — ne po-znaš me še! — Zdsj pa stori, da se izgubiš. V kukinjo, da te ne vidim. SIcer te sdsjei vrlem po stopniesh. Na ulico. Med ponočnjake. - Oče se ob zidnjih besedsh vzpne, kskor bi ga bil gad pičil. Ti! Tegs ne bol Jas aem tudi še takaj. ' Mašehs porogljivo. TI! Ksj pa hočeš ti! Le pridi ssmksj. Ncbe«e boš videl, čc ae me lotiš. ~ Oče stopi težko sopeč k mačehi In jo ujame za roko; ardito, aikaje. Žeuska. odidi 1 V kuhinjo. Na stopnice. Kamor hočeš. Mačeha Ti da bi me podil ia sobe! Ole. Jaz. Če ne greš, pojdeš siloms. Govoriti imam a Heleno. Hči. Jaz tudi z vami, oče. Toda vpričo te-le ne. - Mačeha ssrkaatlčuo. Lepo, lepo. Zdaj pa na-lafc n« grem. Pnatl me (Poizkuša izviti roko.) Nalašč ne. * Me zamolklo. Ne! Mačeha udari a peto ob tla. Ne. Skrivaj ae ne bosts menila. Pa M ne bosts. Oče ssškripj« s zobmi. 2«naka, ta le moja roka je slabotna, toda *daj — (Kakor bi mn vas divji srd prikipel U dale.) Zate — akl (Prime mačeko e obema rokama aa vrat. telko.) AH poj- del! Zdaj-lc. ko te Imam v peeteb--Pojdi, ti pravim. Eedevim te, ako ne odideš. Hči pUae k obema In zaman poizkuša o Jeta odtegniti od maček«. Oče t Mašah« grgraje. 1» pua ti m« ! Ole ja davi kakor blaaco. Zadnjikrat. Ali pojdeš ali ne! Mačeha «e mu zaman poiakuša izviti. Da. dat Mol! Zver! Saj grem. Ole je prit ira blizu do desnih vrat. Mačeha ae opro«ti ia plan« k desnim vratom i med vrati Te — «tej — aa to a« Še pomeniva. Jutri. (lagine v kuhinjo. Oš« stoji s stisnjenimi rokami ia s «kloajeae gUva. kakor pripravljen ss sov aspad: ve« so treas Ia levi sape. Hči rahle atopl k njemu Oče! 01«. Ali j« šs tukej! llči. OdšUje. Oče «topi k desnim vratom in jik zaklene ; poizkuša. aU sa aeprta. Take. « Sedaj sva as-ma. Sedaj n« mer« k nama Ia med naja tadl a«. Rajši je peguMm — (Mirneje.) Httene! Hči mu p«»«« rake na rasM. (Dalj« prikadaJH.) Ivan Borštnik, oerkljanski mar. Mesto županov so nsčelovsU pod Francozom posameznim občinam (komunam) meri, ki pa «o imeli večjo oblast nego oni. Za to val-no službo so Francozi izbirali zaupne ljudi, ki so jim bili nsklo-njeni. Na ta način je prišel do službe francoskega mera v Cerkljah na Gorenjskem Ivan Boršt. nik. Ta moš je bit doma iz Rakitne in je bil nečak tedanjega cerkljanskega dekana Mihaela Borštnika. Ker je dekan Borštnik sidsl pečati s župnim gospodarstvom, novo šupno cerkev, se nI utegnil ki je bilo zelo obeežno. Župnišče je imelo tri zemljišče, 72 podložnih kmetov, ki so dsjsli župniku desetino, beneficij Sv. Tomaža in sodno oblast nad 118 hišami Zato je dal v šolo svojega nečaka Ivana, da bi ga izobrazU za oskrbniks. SoUl sc je Ivan v Tr stu in se naučil nemški, itslljan ski in nekoliko francoski, poleg teRa-jm SC jO izučil tudi ZS a geo metra, da je razsodil mejo, delil pašnike In meril njive. Izprva je bil oakrbnik župnijzkega imetja, pozneje pa mu je stric kupil hi Šo in zemljišče v Cerkljah. Po nje-govl smrti leta 1801. je tudi po dedoval vae njegovo premoženje in postal imovit kmat. Dekan ga je bil oprostil vseh služnosti, desetine in tUke, tsko da je biU Borštnikova hiU popolnoma neodvisna in je plačevala le ccsar ske dsvke. Do francoske vlade je Ivan go spod o val doma. Hkrati je bil lu pen in notar cerkljanski. Poc Frsncozi ps je postal mer, ker si je pridobil njihovo nsklonjenost Zgodilo se je nsmreč tsko: Ko so Francozi le zasedli Ljub ljano in so se cesarski umikaU čes Savo, jc ssšel od glavne francoske srmsde sdjutsnt nekegs ge nersls in se izgubil v gosti megli Prišel je v pest kmetom Iz vasi Zaloga, ki zo ga hoteli najprej ubiti, potem pa so se premisliU in ga vedli k županu Borštniku v Cerklje, da ukrene, kar se mu ždi potrebno. Adjutant je ostal pri županu čez nnf. Zjutraj zgodaj pa ga je peljal županov hlapec, zkritega na vozu sUme, ki je biU namenjena oeaarskim vojakom, ia ga izpuatil pri Črnučeh k Francozom. — Ko so Frsncozi zasedU Gorenjsko, je prišel isti sdjutsnt s vojski v Cerklje in ae ustavil pri Borštniku. Povedsl je, ds bi bil vsak deseti kmet ustreljen, eko bi se njemu agodilo kaj šalega. Zeto se imsjo kmetje le svojemu iupsnu zahvsliti, da so še pri življenju. S posredovanjem tega adjutan-ta je bil Ivan Borštnik od fran-coeke vUde imenovan za mera cerkljanskega. V tej «luft>i je moral v nedeljo pred ecrkvijo ljudstvu čitati vse vUdne ukaze In mu jih tolmečiti. Napravil je tedaj na stari eerkvenikovi hiši hodnik ia od tod eznaajst dekrete francoske vUde. Pod hodnikom je staU atraša dvajsetih mol, ki ga je vo-jaŠko pozdreviU, kadar je prišel ia odšel. Tudi je imel oblast, ljudi poročati in take, ki so ss pregrešili zoper francoske neredb« ia poetave, obsoditi ia v 24 urah ustrelili Borštnik je ostal mer v Cerkljah, dokler eo biU Frsncozi Prt Mnogi, hvslijo Francoze, da zo i>ili prijazni, pravični ljudje, ki šo se obzirneje in psmetnejc vedli, kakor naši cesarski vojaki. Zahtevali so sicer od kmetov Ži-viU, pa vie dobro pUčsli. — Drugi zelo tožijo nad njihovo nesil-uostjo in krutostjo, Češ, 4s so rov pali, kav jim je prišlo v pest, celo otroke morili, jetnike konjem ss rep privezovali itd. Tu je pač razločevati med vojnim stsnjem In poznejšo dobo miru. Za vojske in uporov l 1809. je bilo razmerje z obeh strani sovražno. Prišlo je do nasilstev, ropov iii pobojev. Vendar j« splošno inn.-.Nika vojska oJiruniU dobro disciplino in pri vsej strogosti vojnega prava- njeni poveljniki poudarjajo "ozire ua humani-teto". - ;Naravno jc, da »o bUi Francozi proti prebivalstvu v deželi skrajno previdni. Kadar sO jedli v kaki hiši, so postaviU m kot gospodarja, gospodinjo, domačega sina aU hčer, ki je morale od vsake jedi najprej sarnk pokusiti. Prav tako so ravnali, kadar so. pili v postilni. Bali so sc namreč — zastrupljen ja. ., t. . Med ljudstvom kroži mnogo zgledov franebske »vdšabtto«t> in predrznosti. Omenil aem že, kako ao v Bell Krajini morali domačini prenašati čez reko vojake. V kamniškem okraju pripovedujejo, da je nekje francoeki oficir pri šel v hlev, pokazal na najlepše tele in rekel: "Jezik tega teleta mi priprsvite;»tešila!" - i bolj pa je znana po Gorenjckem neka druga epizoda: V kmetski hiši so se bili nastanili francoski vojaki. Eden izma^njlk »e uleže v zibel in ukeŠe, naj ga gospodar ziblje. Hudomušni Gorenjec se ni branil hladnokrvno zibal pre vzetneža, zraven pa pel: "Vsaka reč le en cajt trpi" Naenkrat krepko afziblje, da zc je vojak zvrnil na tla. — Ne vem,' koUko je resnice na tej pripovedki, ki jo je videti večkrat naall-kuno na končnicah čebelnlh pa njev, gotovo pa dobro izražzr mišljenje ljudstva, ki se je ob raznih nadlogah tolažilo s tem, da jO* bode kmalu konec. Mnogo težav je napravljala razlika Jezika. Ljudatvo je težko u melo svoje nove goste a Francoskega. Treba jim je bilo uporabljati razne geste, simbole in druga nazorna sredstva, da so ljudstvu dopovedali, kaj hočejo. Vendar jc prišlo do rasnih smešnih konflik tov in pomot. Tadi takih sporni nov js še mnogo med ljudstvom ohranjenih. Nsj jih nekaj tu navedem 1 Na Dolenjski «esti je leg utitnk< nainiiičeua fm| straža, da je nadzirala ;,rH če in odhajajoče. \>k] |Jj dan je prišlo po cesti več Dd cev, ki so nesli razna ¿¡vi| Ljubljani» utt prodaj, onj (Kdo je!)", sakliri ;tJ "Ej, mi Mino ml, piščeta nJ odgovori t«di'u /a |>a (Pojdite dalje: . Krn..; da ga vojak kliče na korajioB pale — udarimo: Zato od»ot 'Ej pa »c no.-cmo, -r»..ll0 I nazaj." V Ccrkljuh sta bila pri J crojuču nastanjena.(l\a f» ka vojaka. Zahtevala sta f j mi jedi in pijače, Rrozp,": "J — pa kakup (Te ubijev«)"H jima je vesel postregel i j^j pijačo rekoč: "Lc jejta in p jutri bo pa kaput, naj stl sta res reveža." Mislil je( 4, meni "kaput" suknjo. }•>■ ki sta besede po »voj. uuej, se pa spogledsla in takoj ¡9 meru pravit, češ, da čakajo ski in da jih bodo jutri iJ Mer jc poklical krojača in| nil zmoto. Vsi so se na to od smejali. Francoza pa sta krt potrepljaU po rami . kupu t dal Napoleon." Nekoč je prijahal v vazi coski konjik in izpraševal 1 "Wo sind kaiscrlich?" Ljud, niso rarumeli, kaj hočo imel neki stsree mu odgovori: doli za grabnom so sami kaja Povedal js to glasno in p« proti dolenjemu koncu viui, ao ree sami "kajžarji" »tan« Francoz pa ae ustraši, obrni' nja in oddirja. V ljudskih sporočilih o Fi cozih imajo posobno veliko ugrabljene blagajn« in ¿ako zakladi. Gotovo je, da >0 se dsnjih burnih časih veliko vršiU napadi na vojaške blagi prav tako je resnično, da 10 mačini kakor Srancdzi v sili krat svoj denar zakopali. Ve je ljudska domiffljija te dop zelo pomnošiU in ve pripoved ti o napadih na tem in onem ju. Mnogim podjetnikom, \ prevažali blago ali preskrb živila za franepeko armado Uko opomogli, podtikajo lj| da ao obogateli z ugrablji francoskim denarjem, Zato i posameznih zlučajih težko lal koliko jc na pripovedki remid koliko izmišljotine. Razen že omenjenih napeda črnem Grabnu in Beli Krajidj sem jih omenil, se tudi pri glasno poroča o sličnih atl med Razdrtim in Postojno i Savi pri Litiji (Dalje prihodnjič.) . Težko si je napraviti jaeao sodbe o razmerju Francozov do prebivalstva ki je bilo delossa pri-deloma pa sovraiae. Poro- KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodn« podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko žele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slor*neko-aa«laška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Junmia Higains. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletariiata za časa velike vojne. Trda vezlk. Cena $1.00 s poštnino vred. Z^jadalcL Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.70 s poštnino vred. Zakom biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in f>oka-zuje, kako se rološni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami-Trda vesba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dv« kn^ipi, naročeni nkuaai. do- za bite za trf dolarje. Vse zadnje štiriknj^ . vredne so! a katerimi je poslati denar, dolarjev Naročbe, sprejema Književna Matica 268749 So, Uwadala Ave^ Ckkafo, IU.