Politiški pregled. * Prestolonaslednlk in njegori otroei. Znani madjarski poslanec, birši juatični minister Polouyi, piše y madjarekem listu ,Pesti Naplo" o prestolouasleduiku Franu Ferdinandu in njegovi rodovini: nNe moremo yeroyati, da bi bodoči cesar in kralj, ko pride y položaj, da bo mogel odločati o rodoviDskem položaju svoje žene in otrok, mogel delati v njih škodo, ako govorita zakon in morala njegovim otrokom y prilog. Glede njegove prisege — da 86 odpove za s?oje otroke pravici do prestolonasledstva — je zgodovinski dokazano, da obljube, ki 80 jih člani vladarskih hiš položili rnaprej, niso bile nikdar držane. Že pri razpravi o tozadevDPm zakouu sem izjavil in izjavljam še sedaj, da so otroci, ki izyirajo iz zakonito sklenjenpga zakona, na podlagi ogrskega državnpga pra?a brezdvomno poklicani k prpstolouasledstvn, ker so že z rojstvom saraim postali avstrijski nadvojvode." *Dveletna Tojaška služba. BFremdenblatt" je priobčil iz peresa uekpga generala članek o dvelptni vojaški službi. člankar prayi, da uvedba dveletne vojaške službe prinese koristi vojski ter bo tudi v prilog gospodarskim interesom prebivalstva. Na to prinaša tudi muenja razuih parlamentarcev, ki se izrekajo na sploh ugodno za dvpletno vojaško službo; med drugim je tudi zahteva, da uaj se zuiža služba pri mornarici od 4 na 3 leta. Prlhodnji rscslovenskl kongres, Buski listi pnnašajo poročilo, ki ga je objavil prof. Kulukovskij y Petrogradu o zadnjem slovanskem kongresu v Sofiji. Profesor Kulukovskij apelira ua ruske nacionaliste, obrniti pozornost ua slovanske zadeve in yso enprgijo posvptiti 8lovan8kim iDteresom, nVseruski uacionalni klub" naj skrbi, da se pnhodnji slovaDski kongres yrši leta 1913 v Petrogradu. Kongres bi obenem slavil 300 letni jubilej srefno prebite krize v letih 1610—1613, ko je žugala Slovanom resna katastrofa. Ako bi nanireč takrat ostali Poljaki na krmilu, bi morali Stovani podleči zapadno - evropskemu vplivu. V takih auspicijah bo seveda težko, sklicati vseslovanski kongres. * JVoyI noTci. Avstro-ogrska koynica za denar bo 1.1911. izkovala: 1000 kosoy zlatih 100 K, 100.000 zlatih 20 K, 200.000 kosoy zlatib 10 K, 15,862.000 kosov po 20 vin, 25,000 000 kosoy po 10 vinarjev, 10 000.000 kosov po dva vinarja iu 41,168.000 kosov po en yinar, V celem torej noycey v vrednosti 5,872.000 kron. * Pfrepored ogrskef» nntki. mlntstra. Naučni minister grof Zichy je izdal odrpdbo, l katero se prepov^duje Srbom kot nagrado la dober napredek učencem darovati pesmi umrlega srbskega pesaika Jovana Zmaj-Jovanovi^a. Ta odr*dba je izzvala r krogih raadjarskih Srboy yeliko ogortenje in srbski listi ostro na^ padajo mini8tra. Zadera bo predmet iuterpelacije y državnem zboru. * Nekollko statlstlke o pokojnlnah. Leta 1869. je bilo y Avstriji 51.567 oseb, ki 80 dobivale državne pokojnine in provizije, leta 1908. jih je bilo več nego d?akrat toliko, to je 166.264 oseb. Leta 1865. je bila za pokojnine proračunjena vsota 23,171.000 K, leta 1910 pa 99,000.000 K. V enakem razdobju so narasle pokojnine uradnikov in slug od 12,075.992 K na 58,361.890 K pokojnine vdoy od 4,940.460 na 24,527.027 K, doftitn so proviiije vzlic temu, da se je zmanjšalo število oprayičencey do provizij od 3,269.280 E naraele Q» 6,275 717 K. Modernl8toTska prlsega. Med nemškimi teologi r Berlinu jih je mnogo, ki sa upirajo položiti prisego proti tnoderaizmu, rečinoma so to profesorji bogoaloyja io priznaoi teologi, n. pr. dekan dr. Kuopfler, dr. Gitl, dr. Walter, dr. Gottberger; dyorni kaplan in profesor na nekem dvornem zavodu dr. Heldwein je prosil za odpust iz dobre službe. Tudi v provinci se nabaja mnogo dubovnikov, ki nočejo položiti prisege. Volllna reforma t Italijl. Ministrski sret je sklenil predložiti zbornici zakonsko osdoto volilne reforme, po kateri se poviša šterilo upravičeoih volilcev za poldrugi milijoa in se uvede volilna dolžnost. *AgltacIJa za ltalljansko fakulteto. V Pulju so zborovali italijaoski vseučiliščniki, ki 80 sklenili, da uvedejo po vsej Istri agita* cijo za italijausko pravno fakulteto.