SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINa DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 20, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. H gJJNC. lJugoslovanska vlada jeJM] eoplje dobila tri nove ministre volturne ^bombniki so "obiskali kraje v ayiji v pomoč cem NA •%,19 77 L li k — Srednje težki SQ D°mbniki, izdelka Mit-j vceraj prvič obiskaii walavijo in bombardi- ij^21 v dolini Vardar in < /»l'Sol,„ železnica in ce- ž 80 iztrgale m cestno južni Srbiji. M i le-,....... tračnice, ;°ftiof "lost, uničile ^tftiaiJ6 in 15 železniških " garnizija je bila iga. Ja> da ni poslala . etala proti ameriškim ■j0 .j® jugoslovanska last, tj ^ka Kdena Hiti, Je ]1 Za Plačilo njih sodelo- er Bolgarom ob Kairo, 17. okt. — V jugoslovansko vlado so stopili trije novi ministri in sicer en Srb, en Hrvat in en Slovenec: Berislav An-djelinovič, ivo Cicin iz Splita in dr. Jurij Koce. Dočim od prvih dveh nimamo podatkov, pa vemo o dr. Kocetu sledeče: Doma je iz Starega trga pri Kolpi, študiral je v Novem mestu gimnazijo, univerzo pa deloma v Ljubljani, deloma na Dunaju. Je zelo nadarjen in priden. Leta 1926 je bil nastavljen v ljubljanski trgovski zbornici kot tajnik. Tu je bil do tedaj, da je odšel iz Jugoslavije. Leta 1935 je kandidiral na Jeftičevi listi. Leta 1938 pa je kandidiral na listi SLS v Beli krajini po nasvetu dr. Kulovca. V maju 1942 je odšel iz Ljubljane v Italijo. Po enem mesecu je šel čez gore v Švico. Tam je ostal do januarja, letos. V januarju je šel preko Francije do i i i* / •°sišČem * Ij0 Partizani poročajo, RUSIJA i oblasti mostiče pri: '......;xi v0 zdaj čistijo kraje i "avstrijsko mejo. žpl t!ldi razdrli ,tako progo Ljub- L.W }h J?8lavUi so Nemci ^Hlba ,genera1^ Mihaj" BOJNAFRONTA španske meje, kjer so ga aretirali, pa je srečno ušel. V februarju je srečno dospel v London. No in sedaj bo šel iz Londona v Kairo, na vlado' — koliko časa? Upanje je, da bo končno tudi Jugoslavija dobila vlado sporazuma, ki bo za federativno ureditev države in ki ne bo priprava za vojaško diktaturo — kot je, kot vse kaže, sedanja. -o- Partizani se jezijo, ker je dobi! HihajBovic Prešli so reko na vseh točkah in napadajo; zdaj že drugo reko NAŠI LETALCI SO PREMOČI Alžir, 19. okt. -Volturno v južni končan z sijajno — Boj za reko, Italiji je zdaj j zmago ameri-^ v moskvi so KONFERENCE DIPLOMATOV Hull, Eden in Molotov so začeli z razgovori o na-daljni vojni in miru (e) Therese Bonney JUgO ki »skimi gerilci. «i«?Nemčijo, <°«si Smuts 'H ^ Feldmaršal Jan >Hik,muts> ministrski Nal i1' Južne Afrike' Sev'o b° glavni udar S Z bralno Evro-V^o leto in da bo-fe ^elale glavno vlogo - ^ Vel 'i ' *Kt-hteve na mo-W J aniJe zrejo za-j Ha strati Kriško >1 h L ^mu Rusi so presekali železniško progo 70 milj za-padno od Dnjepra ter s tem odrezali vsak umik nemški armadi iz velikega ovinka Dnjepra na južni fronti ITALIJA — Poročila iz Švice javljajo, da zbira nemško vrhovno poveljstvo v severni Italiji številno vojaštvo za masni protinapad na zaveznike. PACIFIK — Bombniki generala MacArthurja so zopet obiskali japonsko bazo Rabaul na Novi Britaniji, kjer so uničili Japoncem 60 letal in potopili nekaj ladij. London. — Voditelji partizanov so obsodili dar štirih ameriških bombnikov generalu Draži Mihajloviču kot veliko budalnost. Vodstvo partizanov še vedno dol-ži Mihajloviča, da sodeluje z osi-ščem. Včeraj sta govorila na radijski postaji "Svobodna Jugoslavija" Josip Brož (Tito) in dr. Ivan Ribar, ki načeljujeta partizanom ter izrazila upanje, da bo-dn prišle potrebščine iz Zed. držav v bodoče partizanom, ki da je edina vojska v Jugoslaviji, ki se bori proti Nemcem., -—-o-—-— ske 5. armade, kateri so pride-; ljene tudi angleške čete. Ameri-kf.nci so že prešli čez reko na' vseh prehodnih točkah. Včeraj so Amerikanci napredovali od treh j do pet milj. Osma armada, ki prodira od j Jadranskega morja je pognala! Tukaj v Ameriki, najbogatejši deželi na svetu, ni treba javnih Nemce nazaj in okupirala važno kuhinj, kjer bi dobili skodelo juhe taki, ki so brez strehe. Toda, mesto San Stefaijo. j kaj pa v deželah, kjer so bombe razdrle domove in pognale na mi- ^ Amerikanci so;pognali Nemce: lijone ljudi ven na cesto, kot kaže slika zgorej. žena je ločena od do reke Tierno, kjer kažejo na-^ moža, otroci od staršev . . . vse, kar so imeli revne lastnine, leži ciji zel slab dpor. Ameriški pod razvalinami njih domov. bombniki napadajo nemško linijo od enega konca do drugega in popolnoma obvladujejo ozračje. Nemške čete vidno kažejo oslabelost v nižinah, toda njih gorske pozicije mora jemati ameriška pehota z največjim naporom. Glavno je, pravijo voditelji, da preženejo Nemce z višin. V glavnem je stopila zdaj v boj pehota, ki more edina za sovražnikom na višine, da prežene nemške topovske baterije. -o- Ti so, ki potrebujejo danes najbolj naše pomoči. Potrebujejo hrane, obleke, zdravil, vsega, da si ohranijo to revno življenje. To bodo dobili iz vojnega sklada, za katerega zbirajo zdaj Amerikanci doprinose. Med drugimi bo dobil svoj delež tudi Združeni jugoslovanski relif. Greater 'Cleveland mora nabrati do 28. oktobra $5,540,000. Cleveland bo gotovo to zbral. Dajmo, pomagajmo mi, ki imamo onim, ki nima j. Za vojno knjigo št. 4 Kot smo že poročali se boste v morali med 25. in 27. oktobrom Sedem prekupčevalcev v registrirati za vojno knjigo št. 4. ( levelaildu 16 obtoženih Te dni bomo priobčili v našem;. . .vv J . listu formo, katero lahko izreže. j »ZKOriSCeVžinjži te iz lista, doma izpolnite in po-j Uradu za kontrolo cen v tem nesete v šolo, kjer se boste. Clevelandu se je končno posre-registrirali. S tem boste prihra- čilo dobiti nekaj groceristov, da nili delo in čas sebi in osobju v šolah. egično re- >,], " arniado, ki končni uda-kinuts. tudi ^ ;v tp; °Pnnos ruske ■s lea n Naši vojaki Vsa družina je. na "urlaubu" Lancaster, Pa. — Mati, oče in otroci so se zbrali na-vojaškem dopustu v domači hiši in sicer: Mrs. Dons W as s er man, ki je pri WAACs v New Yorku; njen soprog Milton, ki je pri obrežni straži; sin Donald, ki je pri mornarici in sin Milton, ki je pri avijatičar-jih. V teku par ur se je zbrala vsa družina in noben ni vedel za drugega, da bo prišel. -o- \ vojni , % UsPeh V tei ogromen, ni bil dolini, kot za-v Sredo- _0> slike slik bo ka-Grdina v šol- Anthony Ljampert, sin Mrs. Mary Franko iz 1010 E. 70. St. je odšel zadnjo soboto k mornarici v Samson, N. Y. Želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. Njegov brat Edward pa služi pri letalcih v Miami, Florida. Njegov naslov je: Pvt. Ed. J. Lampert, ASN 35064224, 419th TGBTG, No. 4 Flight B-l, Miami, Fla. Naslov tretjega brata pa je: Pfc Al Lampert, 35540692 Co A 297 Engr. (C) Bn. APO 183, c/o Postmaster, Los Angeles, Calif. V°, Prišel " " J Korporal Ray Ivančič, sin Mr. in Mrs. Frank Ivančič iz 1241 E. 61. St. je prišel iz taborišča Hulen, Texas, na dopust do pon-deljka. Ni ta n Joe Sterle, sin Mr. in Mrs. Jo so povedali, kako jih prekupčevalci s živili izkoriščajo iz izmoz-gavajo. Problečeni agenti so šli s trgovci ob času nakupovanja v Northern Ohio Food Terminal in bili priče verižništva. Dobili so dokaze proti sedmim prekupčevalcem, ki se bodo morali zagovarjati. v. , 1 Nek trgovec je povedal, kako I prepreCl StaVKO je moral kupiti grozdje, prednoj Washington.—Predsednik Roosevelt je poklical delavske voditelje, da je dobil oranže. Drug grocer je povedal, da je moral plačati po $3 za vsak zaboj oranž, poleg redne cene. Drug trgovec je povedal, da je moral kupiti toliko zabojev limon, kolikor zabojev oranž je hotel kupiti, dasi ni ma. Sterle iz 1323 Russell Rd. odide ral limon. v soboto k mornarici. Le zdrav | Ako bodo spoznani krivim, bo-jadraj, Joe in srečno se vrni! j do prejeli po eno leto zapora in psa pa Ra I $5,000 globe vsak. Dasi so bili William J. Bruss F l/C, sin, trgovci izžemani do kosti, pa so Mr. in Mrs. Anton Bruss iz 6210 se bali pritožiti, ker potem bi Superior Ave. je prišel domov na dopust za devet dni. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu do 26. oktobra. Njegov vo- sploh nič ne mogli kupiti na trgu. o na dopust za 16 dni. V slU!civilu je bil poslovodja pri Fish- CS ^nskivT ob Priliki er Bros. na Warner Rd. v New-v a plošč našim burgu. Uniforma se mu prav le- PoJ|Po poda. Njegov naslov pri vo- sv Vida. [vi '^oSkka rK\T.12 zlate ma"' jakih je: S/Sgt. Stanley Perva e- f druge za- „lV Service Co. 21st Tank Bn. iVa bo točno seja Rd. sesti^ VVVa 8j kimajo za ^ik V velikem števi-' viša°n iz narednika v štabnega uuscheta a John nje, Camp Gordon, Ga. štabni narednik Joseph R-Vadnjal, sin Mr. in Mrs. Joseph Vadnjal, ki lastujeta gostilno na 5212 Fleet Ave. je prišel za dni domov na dopust iz Lees-burg, .Florida. Te dni je bil po- narednika. Čestitamo! jaški naslov je: William J. Bruss F l/C US NTS Co. 1256 Great Lakes, 111. Njegov brat Edward služi pa že devet mesecev pri armadi in i njegov naslov, kamor mu prija-j telji lahko pišejo, je: Av/C Edward F. Bruss, 44 C A-l Curtis Field, Brady, Texas. ta ta ta Na dopust je prišel Pvt. Richard Sterle, sin Mr. in Mrs. John Sterle iz 6713 Edna Ave. Doma bo ostal do nedelje večer in prijatelji ga lahko obiščejo. Njegov naslov pri vojakih je: Pvt. Richard M. Sterle, Co. B 4th Repi. Bn. Pittsburgh Repi. De pot, Pittsburgh, Calif. Poroka V soboto 23. oktobra ob desetih dopoldne se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca Miss Anne Magdalence in Mr. Ray Sternot. Nevesta je najmlajša hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Magdalence iz Prince Ave., ženin je pa sin Mr. in Mrs Frank Sternot iz 14926 Sylvia Ave. Raymond služi točasno pri mornarici v Great Lakes, 111. in bo prišel domov na dopust. To varšice bodo: Albina Arko, Albina Magdalence, Julia Bartol Elinore Hrovat, Helen Gavelek in Stella Klimenek. Tovariši pa Rudolph Rožanc Jr., Clarence Segulin, "Frank Laurich, John Spilar in Conley Fowler. Novo poročencema želimo mnogo sre 'če v zakonskem stanu. Roosevelt je poklical za četrtek k sebi na posvetovanje delavske voditelje, da se pogovore radi zahteve po večji plači železničarjev in da, če mogoče, prepreči grozečo generalno stavko na železnicah. Povabljeni so bili zastopniki CIO, A. F. of L. in zastopniki neodvisnih unij železničarjev, železničarji so vprašali za $3 na dan več, a vojni delavski odbor jim je privolil le 8c na uro pri-boljška, a uslužbencem, ki ine operirajo na progi, pa samo 4 cente. o- Car pet godbenikov bo zdaj v tej družini Teta štorklja se je oglasila pri družini Frank Culkar mlajši in jim pustiala 8 funtov težko hčer. co. Stari ata in stara mama sta neznansko vesela vnukinje in pravita, da jo bosta izučila za spretno pianistko, saj so v družini že trije fantje godbeniki, kot njih oče. Njih starejši sin je igral na slovenskem radijskem programu na harmoniko, ko je bil komaj tri leta star. Torej bo zdaj kar pet godbenikov v družini. Naše čestitke na vse strani! Sedmina V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša-sedmina za pokojnim Joseph Sorškom Nemci pošiljajo v boj rezerve, da bi ubranili Ukrajino London, 19. okt. — Poročila zatrjujejo, da hite Nemci z oja-čenji iz Krima v Ukrajino z obupnim poskusom, da ubranijo glavno postojanko na južni fronti, Melitopol. Na to stra-tegično točko pritiskata dve ruski koloni, od vzhoda in od severa, hoteč odrezati pot za umik vsej nemški armadi na polotoku Krimu. Po ulicah Me-litopola še vedno divjajo boji. Ruska armada je naskočila ulične bloke v mestu z bajoneti in granatami ter potiska Nemce nazaj palec za palcem. Od severa prodira general Ma-linovski, ki je zavzel Zaporožje, dočim vodi boj za Melitopol general Tolbuhin. Vesela vest Družino Mr. in Mrs. Louis Mi-helich, 1152 E. 61. St. je obdarila tetka štorklja s krepkim sin-kotom prvorojencem. Mati in| dete se prav dobro počutita v Womans bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Maime Mihelčič. Tako je postala Mrs. Frances Mihelčič stara mama, Mr. in Mrs. Frank Mihelich iz 169. ceste pa stari ata in stara mama.' Čestitamo! Še na mnoga leta! | Dobro poznana Mr. in Mrs. Andrew Bradač, 645 E. 159. St. obhajata danes 30 letnico srečnega zakonskega življenja, številnim čestitkam prijateljev in znancev, se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: še na mnoga leta zdra-r HULL SE FINO POČUTI PO VOŽNJI - * <# Moskva, 19. okt. — Državni tajnik Cordell Hull, najvišji ameriški uradnik, ki je še kdaj obiskal Moskvo, je šel takoj na delo in začel razgovore z angleškim zunanjim ministrom Edenom in ruskim zunanjim komisarjem Molotovom. Izdelali bodo načrte za bodočo vojno strategijo teh treh velesil, kot tudi za sodelovanje po vojni. Ruski narod je videti vzrado-ščen nad obiskom teh diplomatov in je stal v dolgih vrstah pred tiskarnami, kjer je čakal na poročila v časopisih. Prvi razgovor so imeli diplomati sinoči v Kremlinu, danes bodo pa začeli z glavnimi razgovori. Dasi ni znano, o čem bodo razgovori, pa Rusi še vedno zahtevajo predvsem odprtijo druge fronte. Državni tajnik Hull, ki je star 72 let in ki je napravil 14,000 milj zračne poti do Moskve, se izvrstno počuti. Na letališče v Moskvi je najprej dospel ameriški avijon s Hullom, potem pa angleški z Edenom. Oba je pozdravil komisar Molotov in navzoč je bil tudi Maksim Litvi-nov, bivši ruski poslanik v Wash-ingtonu. -o- Lausche je sinoči odprl kampanjo za izvolitev V glavnem stanu demokratske stranke, 240 Superir Ave., je včeraj župan Frank J. Lausche uradno odprl svojo kampanjo. Navzoč je bil načelnik demokratov, Ray T. Miller, vardni vodje, precink'tni načelniki in mnogo vodilnih demokratov. Mr. Lausche je bil toplo aklamiran in zagotovljena mu je bila vsa pomoč od strani demokratske organizacije, župan je pa obljubil, da bo tudi zanaprej delal vse, kar je v njegovi moči, da bo napravil iz Clevelanda kraj, kamor se bodo fantje in možje vrnili iz vojske s ponosom. Zadušnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 200. cesti maša za pokojnega John Gor-šeta Jr. v spomin 20. letnice njegove smrti. -o- Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! vja in sreče Druga obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Terezijo Prijatelj v spomin 2. obletnice njene smrti. Nov grob Sinoči je umrla Antonija Koss, stanujoča na 18007 Waterloo Za Lauschetovo kampanjo Kdor hoče kaj prispevati v denarju za Lauschetovo kampanjo, naj pošlje na John E Lokar, 801 N. B. d Bldg. Cleveland 14, O. Ček naj naslovi na "Lausche for Mayor Committee." Komur je odročno pošiljati v mesto, lahko izroči dar tudi v našem uradu. Za Lauschetovo kampanjo Za kampanjo župana Lausche-ta so darovali v našem uradu sledeči: Mrs. Frances Knaus $10, August Kollander $5, Andrej Rd. .čias pogreba in drugo bomo^ekauc $2, Mr. in Mrs. F. Sta-poročali jutri. Pogreb ima v rin $1. V imenu odbora: najlep-oskrbi Svetkov pogrebni zavod. 1 ša hvala! v v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axctpt Sundays and Holidays naroOnina: Za Ameriko in Kanado na leto $8.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto 17.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $350. Za Cleveland po poAtl, pol leta M.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznatalcih: celo leto $050, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka. 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $6JO per rear. Cleveland by mall $7J0 per year O. s. and Canada $360 lor • moathi. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« O. S. and Canada $2.00 for > months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Kuclld by carrier $8.50 per year, $1.50 for $ month*. $3.00 for • months _Single copies, 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 247 Wed., Oct. 20, 1943 Primorsko vprašanje je v največji nevarnosti Mi smo vedno svarili naše slovenske "diplomate," naj se ne zanašajo na Sovjetsko Rusijo, če hočejo priboriti Slovencem njih pravično ozemlje. Toda mesto, da bi posvetili vso svojo pozornost temu vprašanju in dan in noč sedeli v Wash-ingtonu s svojimi zahtevami, so raje razlagali svoje komunistične doktrine in pripovedovali slovenski javnosti, kako bo Slovence rešila — Rusija. Mi, ki smo svarili in opominjali, smo bili samo kalivci sloge, nergači in kaj še vse. Od vseh strani so deževali proti nam protesti, ki niso dokazovali nič, ampak samo vpili in kričali, češ, poglejte jih "klerikalce," kako razdirajo našo lepo slogo. No, naša svarjenja že gredo v klasje in če se bo nekega dne kdo držal za nos, se mi gotovo ne bomo, gotovi "voditelji" bodo pa dajali odgovornost, če se jih bo sploh moglo smatrati odgovornim. Trije veliki in pomembni dogodki so se završili zadnje dni, ki vsi dokazujejo, kako smo imeli mi prav, ko smo dokazovali, da Slovenci ne morejo pričakovati od Rusije nič, namreč: 1) Zavezniki, to je Amerika, Anglija in RUSIJA, so priznali Italijo kot sobojevnico. 2) Italijanska beneška divizija se je pridružila partizanom, in 3) Premier Stalin je povabil v Moskvo na razgovor kralja Petra, da se pogovorita o bodočih boljših odnošajih med Rusijo in Jugoslavijo. Komentirajmo o vseh teh treh točkah, da vidimo, v koliko bodo na škodo primorskem vprašanju in koliko se naj zanesejo pristaši partizanov na pomoč iz Moskve. Torej zavezniki, ž njimi tudi Stalin za Rusijo, so priznali Italijo za sobojevnico. To je nekaj, radi česar bi moral protestirati vsak Jugoslovan. S tem priznanjem so zavezniki priznali vlado kralja Emanuela, ki je že dvakrat izdal zaveznike in vselej zopet prišel nazaj k njim — radi osebnih koristi. Prvič v prvi svetovni-vojni in drugič v tej totalni vojni. Ako se bo Emanuel izgovarjal, da ni bil on tega kriv, ampak Mussolini, so to prazne čenče. Ako bi bilo Savojcem kaj za zaveznike, bi se bili lahko Mussolinija rešili, kot so se ga na 25. julija letos. Toda Emanuel je bil prepričan, da bo več dobil v zvezi z Nemčijo, kot z Ameriko in Anglijo. Zdaj, ko je videl, da je Nemčija na robu prepada, je naglo presedlal konja in skočil v zavezniški tabor. Zdaj je Italija samo sobojevnica, toda tej spretni italijanski politiki se bo posrečilo, da bo priznana tudi kot pol-nomočna zaveznica. To bo pa silno nevarno za naše primorsko vprašanje. Zavezniki bodo rekli: obe, Jugoslavija in Italija sta zaveznici, sporazumeli sta se! Toda Lah bo imel vse prednosti, ker je močnejši in naše primorsko vprašanje bo za nas izgubljeno. Pomniti je treba, da je na potu v italijansko vlado grof Carlo Sforza, ki je še lansko leto rekel, da bo vztrajal na tem, da ostanejo meje Italije nedotaknjene! Kot se sliši, je podal ostavko ves kabinet grške vlade kot v protest, ker so zavezniki sprejeli k sebi Italijo kot sobojevnico. Jugoslovanska vlada je protestirala, ker sta v kabinetu premierja Badoglije dva največja krvnika slovenskega naroda, Ambrosio in Roattra. In vendar je Stalin, na katerega zrejo nekateri ameriški Slovenci, z g. Adamičem na čelu, dal svoj blagoslov zvezi z Italijo, z ono Italijo, ki je prav tista, kot je bila za Mussolinija. Etbin Kristan in Louis Adamič, ki lomita kopje za partizane, ki obratno poslušajo povelja iz Moskve, še nista nič protestirala v Moskvo radi tega, vsaj mi nismo še nič slišali o tem. O drugi točki! Kot je poročal glavni star. partizanov in z velikim veseljem pozdravil to dejstvo, je vsa italijanska beneška divizija prestopila k partizanom. Zdaj se pa vprašajmo: ali mislite, da se bo ta italijanska divizija borila ob strani Slovencev zato, da bo dobila Slovenija nazaj Primorsko? Dalje, ko je šel ban Marko Natlačen v Rim, da kolikor mogoče izboljša položaj Slovencev, ga je radi tega strahovito oblatil Louis Adamič in partizani so ga radi tega tudi ustrelili. No, kako je pa zdaj, ko se je združila ena cela italijanska divizija s prav tistimi partizani, ki so obsojali Na-tlačenov obisk v Rimu in to partizani slavijo kot največjo pridobitev? Torej ban Natlačen ni smel govoriti z Italijani, partizani se pa smejo celo družiti ž njimi pod istim praporom, ki je — srp in kladivo. Radovedni smo, če bo pisatelj Adamič obsodil tudi ta največji saltomortale partizanov, kot je obsodil Natlačena in priznal njegov umor kot politično justifikacijo. In to, da je povabil, ako smemo verjeti poročilom, premier Stalin kralja Petra v Moskvo na razgovor, je pa največji udarec, ki so ga moi^li doživeti naši ameriški zagovorniki partizanov. Sodbo o tem najnovejšem triku ruskega Stalina naj si vsak ustvari sam. Kar mi pribijemo danes je to, kar smo opetovano trdili: ne pričakujmo iz Moskve nobene koristne stvari za Slovence, če nam je sploh kaj še zanje. Kaj briga Stalina tista peščica Slovencev, če ne bo to njemu v izrecno korist! Ako je priznal vlado največjih zatiralcev Slovencev, če je dovolil med "svoje" partizane celo italijansko divizijo, potem to njemu tako prav kaže, pa če je Slovencem prav ali ne. Slovenci! Primorsko vprašanje je danes v veliki nevarnosti! Na naši strani nimamo v Evropi nikogar, še najmanj pa v Moskvi! Skrajni čas je da gremo v Washington in tam posredujemo, ne kot pristaši partizanov, ampak kot svobodni ameriški državljani, ki smo dali na tisoče sinov v boj za demokracijo, ki pomagamo z vsem, kar premoremo svoji novi domovini do zmage. Ako ne bomo dosegli nič v Washingtonu, in samo v Washingtonu, potem ne bo Pri-morje nikdar več slovensko. Vidite, ljubi rojaki, zdaj bi bili protesti na mestu in sicer tje, kjer bi kaj zalegli — v Washington na državni department, ako bi vam bilo res kaj za Slovenijo in ne samo za strankarske boje. Protestirajte proti drugi največji sovražnici Slovencev, proti sprejemu Italije v objem zaveznikov, poženite se za nase primorsko vprašanje, ki je danes edino vprašanje naše slovenske zemlje. Poleg tega, da pomagamo z vsemi svojimi močni Ameriki do zmage, je za nas še ena in edina glavna naloga: da pomagamo dobiti Sloveniji Primorsko in Koroško! Zopet smo gledali krasne slike BESEDA IZ NARODA r Euclid in politika V torek 12. oktobra seje vršila seja Slovenskega demokratskega kluba v Društvenem domu na Recher Ave. Euclid, Ohio. Sejo so posetili politični kandidatje, ki letos kandidirajo v mestno administracijo. Klubovi člani so slišali obe strani županskih kandidatov ter po temeljiti razpravi sklenili, da se iz ozira, kar je na listi Kennedy Simsa več kandidatov demokratov kakor pa republikancev, Slovenski demokratski klub priporoča v izvolitev K. Simsovo listo. Klub je razmotrival uvažujoč vojni čas in v deželi izredne razmere, da ne bi bilo koristno za mesto in mestno administracijo sprememba v mestni hiši. Vojna industrija katera se je zadnji dve leti v mestu razvila potrebuje veliko znanstva in pažnje, da se v mestu obdrži red in sloga med delavskim slojem in tovarnami- ^ r Priznati je sedanji administraciji, če prav ni v načelu demokratska, da je dala mestu Euclidu najboljšo javno postrežbo in skrbela tudi za javno varnost. V časopisju se opažajo poročila o kriminalnosti sirom celega Clevelanda in okolice, med tem, ko je mesto Euclid od te nečednosti izvzeto. Slovenski demokratski klub pa se ni odrekel pravici, da bo dosledno podpiral sedanjo administracijo, ampak si pridržuje pravico isto kritizirati in podporo odpovedati, kadarkoli se mu bo zdelo, da so Slovenci pri sedanji administraciji zapostavljeni. Ker Slovenci niso letos v drugo župansko listo zainteresirani, niti nima nasprotna lista sedanjega župana K. Simsa nobenega Slovenca na listi, Slovenski demokratski klub našim volilcem v mestu Euclid svetuje, da volijo Simsovo listo, na kateri sta dva naša rojaka. J. P., poročevalec. "War Chest''dobrodelni sklad Piše Anton Grdina, preds. N. A. banke Ker smo Slovenci in ' sploh Jugoslovani v naši okolici poznani, da smo radodarni, kadar se gre za pomoč revnim in zapuščenim, za to se oblasti mesta tudi vedo kam obrniti, kadar se zbirajo darovi za isti namen. V glavnemu programu je javno imenovana kot zastopnica naša slovenska banka The North American Bank Co. Spet stopam pred vas rojaki, društva in organizacije! Vem, da boste zopet darovali, toda, ponovno apeliram na vas, da bodite toliko narodno zave d n i in na narod ponosni, da darujete potom banke, ki je poznana, da je slovenska ustanova, storite to za to, ker je imenovana za to okolico. Vam je vse eno kje darujete v ta blagi namen, ni pa vse eno glede kredita, kdo ga dobi posebno, če narod prispeva večjo vsoto darov! Nerad pokličem v spomin dejstva mnogih preteklih let, v katerih sem mnogokrat spremljal vdove k mestnim zavodom, da bi dobile potrebno podporo. Marsikateri-krat sem imel taka pota, tam ni prijetno moledovati in iskati kakšnih dokazov, zakaj da je taka osebna opravičena, da dobi potrebno podporo, ako pa imamo kot narodna skupina vendar kakšno tako podlago na katero se lahko naslonimo v slučaju, ko naši iščejo podporo, je pa le nekaj tolažbe in upanja. Žal, da se vse take stvari prezre in ignonira takrat, ko se brez vsake škode in vsakega truda lahko nekaj stori za dobro ime slovenskega naroda, posebno še v času, kot so časi sedaj, ko se gre za tem, da se pokaže narodno zavest v tem namreč, da smo narod, ki imamo srce za pomoč trpečim in revnim. Res je na dnevnem redu sama, rekel bi beračija "Daj, daj in daj kar moreš in imaš." Človek se že boji kaj napisati, toda, tisti, ki daje, je mnogo vzvišen nad onim, ki prejema. Bolje da dajemo, kakor da bi prejemali. Ker zaslužimo v Ameriki, smo v prvi vrsti dolžni da naj prvo pomagamo našim revnim v našemu mestu. Kampanja za dobrodelni sklad ali kakor ga imenujejo "War Chest" ali s znanim imenom "Community Fund" je vsako leto in se je začela z dnem 18. to je v pondeljek, in se konča 28. oktobra, trajala bo samo 10 dni. Veste sami, da je obisko vanje po hišah nemogoče, da bi obiskal vsako družino, toda, za slučaj pa, da mi sporočite, da želite darovati, če kdo pride v vašo hišo, vam bom to uslugo rad storil in poslal do vas osebo, če meni ne bo mogoče samemu priti do vas. Vem, da bodo družinski očetje po večini darovali v tovarnah, vendar je pa v kljub temu še več ljudi, ki ne delajo vsi v tovarnah, kakor trgovci in razni drugi stanovi. Prosim, priglasite se, vaši darovi potom naše slovenske banke bodo šteli nekaj več za dobro ime naroda, kakor če darujete drugod. Upoštevajte to. Darove prejema tudi' podružnica na Waterloo Road. Telefonski zvonci iz stekla Nemška državna pošta .je že leta 1940 bila pričela uvajati za telefonske aparate zvonce iz stekla, ki so jih izdelovali v treh izvedbah. Stekleni zvonci imajo drugačen zvok nego ko-vinasti in pravijo, da so se prav dobro obnesli, ker iliso podvrženi vremenskim vplivom, zlasti pa ne vlagi. --o- PO D PI RAJ T E SLO VE NS K R I Rr.OVCE Hubbard Rd. — Zopet smo imeli priliko videti krasne in zanimive slike, katere nam je bil prišel pokazat Mr. Anton Grdina. Te slike so bile v resnici tako lepe, da se jih človek kar nagledat ne more. Prav vsi smo bili zadovoljni z njimi. Poleg vse zanimivih in lepih slik iz stare domovine, smo videli tudi svoje obraze in nekateri tudi svoje domove v slikah. Strojinove slike, katerih je bilo precej, so bile j ako zanimive, posebno pa bodo zanimale mestne ljudi, kjerkoli jih bo Mr. Grdina pokazal, kajti mestni ljudje kaj takega le bolj pored-koma vidijo, nekateri pa sploh nikol. Mr. in Mrs. Stroj in sta preganjala krasne konjičke, kar se jima je jako podalo; videli smo ga tudi, ko je gnal lepe krave na pašo, poleg katerih je prešerno skakal mlad teliček, ki se je vedno držal svoje matere. Dalje smo videli na sliki tudi Janeza in Mrs. Pintar, ki sta sede vsak na eliem vogalu podpirala hišo, dasi je zelo trdno zgrajena. Kr-žič se je tudi sprehajal s tisti-%mi korenjaškimi konjički, da je bilo kar veselje videti. Dalje smo videli Mrs. Mau-ko, ki je krmila svoje številne putke, ki izgledajo pa že tako okusne, da so se nam kar slike cedile ponjih. No, tem ljudem pa že ni treba stradat dobre pečenke. Prav imenitno pa so se obnesele slike pri našem sosedu Perparju, kjer je bilo videti kokoške, čebelnjake, ki so polni pridnih čebelic in sladkega in zdravilnega medu (seveda, če ga zdrav ješ), ob hiši pa polno lepih cvetiic in med njimi pa Mrs. Perpar, ki izgleda kot "sweet sixteen." Pri Leskovčevih na Hubbard Rd. ni bilo posnetih posebno veliko slik, ker je bil Mr. Grdina na kratkem s filmskimi trakovi. Nekaj jih je pa vseeno "namalal" in so bile zelo zanimive. Ker pa so šle skozi tako hitro, si jih skoro ogledati nisem mogel. Videl pa sem, da so se moje krasne rožice prav imenitno pokazale in to bodo potrdili tudi drugi, kadar jim bodo prišle pred oči. Mnogi so se že o tem osebno prepričali, ker o jih prišli pogledat na lice mesta. Vem, da bi bil'imel letos še več obiskovalcev, pa kako naj pa pridejo, če pa ni gazolina, zato pa bodo vsi tisti lahko videli te krasne cvetlice v slikah, kadar vam jih bo Mr. Grdina pokazal. Tudi večer, ko se je vršila tista slikovna pri nas, je bil kaj prijazen. Le žal, da se naši slovenski farmarji in tudi drugi kaj malo zanimajo za take stvari. Res je, da so zaposleni z delom čez glavo, a tudi ni, da bi človek vedno tiščal samo v delo. Delo je bilo, ko nas ni bilo in bo, ko nas ne bo več, katerega bodo opravljali pa oni, ki bodo za nami prišli. Res je da se sedaj vsi največ z grozdjem "štentajo," a za par ur razvedrila bi si pa lahko marsikdo privoščil, posebno ob večerih. Človek brez vsakega razvedrila je skoro mrtev. Lepo je domače ognjišče, pa vendar od časa do časa se pa tudi prileže iti malo v družbo, saj dolgo itak ne bomo hodili več, kot je videti, smo vsi že bolj srednjih let, saj ne rečem, da smo stari, kajti do 75. leta je človek še vedno kot nekak mladenič. Ampak to pa rečem, da mladeniči nismo več. Mladih ljudi se pa v sedanjih časih tudi vidi bolj malo, ker so vsi nekam zginili. Tako smo ostali doma bolj tisti, ki smo že sivih las in bolj zgrbančenih obrazov. Pa ni tudi nič čudno, če je tako, saj so nam naprtili polne rame skrbi, da jih skoro za prenašat večni. Kot vse izgleda nimamo kaj prida več pričakovat. lOalje ua * tuuil) EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA Slovenska moška Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNE^ ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem fanU pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske ore GLAVNI ODBOR: _rton, Častni predsednik: PRED UDOVICH, 183—22nd St., Barn« Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland ^ Prvi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Stratianc, ^u Drugi podpredsednik: FRANK ČESNIK, 5709 Prosser Ave" * 0 Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, ^ NADZORNI ODBOR: N Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd berton, O. cieveiar-£ Drugi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave-. d o. Tretji nadzornik: NIKOLA KLAS AN, 1440 E. 40th St., Cleve FINANČNI ODBOR: ,„_ F l5®d Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, Cleveland, O. rirard, Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., " ^ Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE, 469 E. 149 St., cleveIa . Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske 1067 Sutherland Ave., Akron, O. prec Wpolnorr 4 je edi: Melat atentat danski Neredu cilj. "ščinah oddel] , edin * kazr 4 »i nai ampak; Nnih 'ko ser uboji sovraži nai Nstvc Ha > la So. iam0 v j ^aji S( sPrav is> s, t Iz urada glavnega tajnika S. M. Z- ---števil0 ^T6 z grc Dan za dnem raste številka, katera nam kaze .^i :«ted8tv članov v službi naše nove domovine. Člani, ki zag0.0 "blaži predek in končno zmago, oni postajajo žrtve za ir]n zVestcJjftov] da zv njih idr*' resnici P Ha nili, da je naša zveza lepo napredovala, je v jjaj da se tudi potrudimo za napredek naše organizac^ ^ ^ kar si moremo misliti v glavnem uradu, bi bilo, ^^ n0. bodočnost. Dolžnost naša, ki smo ostali doma, je delujemo v vseh ozirih in s tem pripomoremo za — MPti skorajšnji povratek. n pri Iz poročil za mesec september, katera smo ra^\ca ga""' ^ sre ima Slovenska moška zveza že 83 članov v službi o i gl6( so v raznih vojaških oddelkih širom sveta. gg J^je Da pa bomo lahko pokazali našim bratom, k0 * Je» h "»ore, ---- ---------- . 0--------- ----- « v j,........^ vsaj 83 novih članov v našo organizacijo in to se v torn. v ^ dnp agW Torej člani, pokažite se sedaj, da ste še J ^ ste bili vse doslej in pridobimo za vsakega našeg^ v službi Strica Sama, vsaj enega novega člana organizacijo. . lep0' Finančno poročilo za zadnje tri mesece je J jn jef poslano na vse podružnice. Zato pa se udeležite ^^ vs^ -bite, da dobite za prihodnjo sejo vaše podružnice^ ^ tafl.| ga novega in ga tudi pripeljite na sejo. Kajti v ^ bomo mogli pokazati našim članom-vojakom, da 0lf so bili oni odsotni, v resnici delvali za napreae cije. Pojdimo na delo, kajti le v skupnosti je 111 Z bratskim pozdravom, S^' Vincent H. Lauter, gl- taj Če verjamete alr pa ne .nobena konjska^. "Torej kako vas je naplah-tal Jože Okorn," sem drugo jutro spomnil Franceta na obljubo, predno sva stopila v uradno akcijo za vsakdanji kruh. "Torej tako je povedal, potem pa sam presodi, če bi se dalo porabiti, ali bi se ne. Povedal nam je o ribniškem Urbanu, ki je futral svojega Lisca z oblancami." "O, tista je pa že stara," naglo primaknem, "če ni Jože povedal nič drugega, potem jo kar spravi, ali pa nesi Jožetu nazaj. Saj vem, Liscu je nataknil zelena očala na glavo, mu natresel oblanic v jasli in Lisec, ki je videl vse zeleno, je mislil, da je to najmanj detelja in je hrustal, kar se je dalo." "Ti ne veš nič!" doda France. "Tisto o oblaipcah je samo polovica, kar pride naprej, je poglavitna stvar. Res je, da je nataknil Urban Liscu zelena očala ali špegle na nos, da je Lisec mislil, da ima pred seboj zeleno deteljo. Toda, ali ne veš, da dobi konj po zelenjavi tudi otrobe? Ko je torej Lisec po-hrustal vso deteljo, mu je Urban snel zelena očala ter mu nataknil rujava, nato mu pa nasul v jasli žaganje. Lisec je pogledal žaganje skozi rujava očala in začel pridno zobati, misleč, da ima polne jasli otrobov. Gotovo je blagroval v svoji konjski pameti svojega dobrega gospodarja ter mu od časa do časa hvaležno zarezgetal, češ, takega gospodarja nima ! ribniški dolini ko rihto v jasU robe. Ko je Lisec nje, ali kakor je^ posp o 0,1 lel °£l be, mu je < ter ga do pol* ^ A^ Nato mu je W in}J ^ potrepljal po — bj stil Lisca In kaj misliš-. " y hie>. drugo jutro U** sfJ .J "'Kaj bom Jože Okorn P° gtar* f šel. Nikar me i dra "Torej ko J® . nf U tro odprl .hlev, .1 ^ S c0 najlepših —je znesel nih "fig- lepo sežagal m nico." "France tega pa ne / mem r' rečem iz v»' ctC» eg* s jaz Pa pričevalno. "Pa ff od ta* ■ saj je Jože oa ^ ^ {0; i i" te vedel, kako ^o ne I*? Kaj P« be po oblancah , ; gegakot drV ' A "imaš prav! A» eSto ^ kempo inia i*>; mi v kemp" ,el,a .ianta kupih zevljali^i; očala, pa "P a Tonetu d^ > i*'' 9 stali Prl ramu P "J* oč bomo os flem P^g« popolnoma^ n, na to V .vrstil \ n b0' da - «v \ i i f < v \ Ni S % N \ k v k !>o S 'v s ce. k rusko=poljske revolucije Spisal dr. Leopold Lenard Predstavljate J naso 10ma napačno. Mi-'a edina naloga naših delati bombe in upri-'atentate. Temu pa ni danski boj z fizično si-redno sredstvo in še Samo v izred-,ls^ah se tudi ustano-oddelki, ki imajo skr-b in'če je treba, na-, kaznovati s smrtjo. ampak k preJ' ptako ,otff: tr pri riljiJ ia. D po ne naša redna organi-samo izreden po-okoliščinah. Sene nahajajo ateai-"u0J1 oseb, ki stoje v ^vražnega sistema v naše stranke, kot tvo- Taka dejanja samo izredoma, t_. lahko več škodijo, J0, Atentati se prire-, ,v bednih slučajih. I, Jl so na primer: Ako Praviti s pota kakšne-špijona ali izda-jj ega ni mogoče na storiti ne-Mie je treba na-st 3 terorjem, da '%'u 0Sebam, ki sto- AZgrmestih in jihna-<\To je včasih iažit-' zamore ne" HovlariVSaj za nekaJ freba t ° Carata- Vča-Wš prirediti na-d2 državno blagaj-| 1 ;°blmo Potrebnih * Sleda f" Seveda se 'H)e Aif ne trpe ne" fiev i.," ko Pa Pn tem ItJžil „apec' ki je že ta- f^ior. smrt, ZOPET SMO GLEDALI KRASNE SLIKE (Nadaljevanje z 2 strani) ;etno zgubi živi j e- "ič zato. |kPrbkih in Podobnih 'S?a?am° napade in e Pa ne stoji to Pr0 in ne vede k Sen , ° bQlje> da -lini 2 visokem mestu ®Hi n°ma U1 jO nic vre-'ali s:,!Pravili s Pota, Bo'tav 0 samim sebi. najboljšo •iete stvar-h č torej predstav- Si^or neko družbo A LSii, ?adalcev." J SiS eda t0 čisto če-H, "J* mu. "Toda «s%red Ali je mo-X in6d °; Vaša fftf " ji, r > / r/ »v tO' > i v /l 4 ■J*. > p. Lahko H-eba. ;oda Pri izvr-•astini CUnati s čl o- 111 njegovo po *a H VaŠa takti" ' ®a odpira tem 'h V^taAienjem člove" na stežaj." >tite K ; h er t/^ton^r zamenjuje- - n tatov ';tlivlada r K 8isCa fUskega oper Va v 2vVeČinoma ru-VHrat 1 2 roparji vrtudi sama los 6Ve(la | SuJe tatvine 6&45?,111 vedno VS bali dela od de-' Vf . Podobno. Tod I ki so iN tako razmno-SeJaju- Banditi-v"® iMt '.V pri nas °8t Je a in t,T ločimo odi Po sredst- ^^j^kimi ban. riQSam° navidez-ln tudi CJe "JU." da8edaj popo1- Oiko L3" vaše de" Salu asPalo & n i Spet slišali ^i, du Vsk lel i;; osebo, ki se ne spreminja tako lahko." "Nikar je prehitro ne sodite in ne obsojajte. Saj ne poznate njenih namenov. Morda pa ravno po naročilu stranke in po njenem načrtu sedaj tako postopa. V naših razmerah mora biti človek enkrat tak, drugič pa tak. Jaz vas lahko zagotovim, da boste kmalu zopet slišali o nji in potem boste sodili drugače. — Sedaj pa, ali bi nam zamogli storiti neko uslugo?" "Kakšno pa? To veste, da nisem vaš pristaš, a tudi nisem pristaš absolutizma. Smatram, da je ruski absolutizem velikanska nesreča za vse Slovane in bi želel, da kmalu p^de, pa naj »pride za njim, kar hoče. Slabšega ne more biti nič, kakor je sedanji ruski državni sistem." "Ne prosimo ničesar tacega, kar bi pomenilo kako dejansko sodelovanje pri naših činih. Gre se samo za neko majhno uslugo." "Kakšno pa?" "Da bi nam preskrbeli kak avstrijski potni list. Gotovo imate doma kakšno osebo, ki ga vam izroči." "Ako bi mi bilo mogoče, bi •to storil. Gre se brez dvoma za kakšne osebe, ki morajo zbeža-ti iz Rusije, a nimajo potnih listov?" "Saj veste, kako je pri nas. V tem slučaju je pa položaj ■ ak, da mora dotična oseba rabiti največjo previdnost. S poljskim potnim listom bi bilo nevarno in v Galiciji ne more črez mejo. Mora bolj zmešati štrene. Zaradi tega bi želeli kak jugoslovanski potni list in šla bi črez mejo na Rumunsko ali na Bolgarsko." "Kakšen potni list pa potrebujete?" "Gre se za ženske, za dekleta okrog dvajsetih let. Najbolje bi bilo, ako bi bila vseučiliška slušatelj ica." "Ako bi tudi tak potni list dobil, vam vendar ne bo nič po-magano, ker mora biti potrjen na ruski meji in bi morala kakšna oseba priti ž njim sem. Ako ga dobi v kuverti po pošti, bo neveljaven." "To poskrbimo že sami. Vi nam izročite potni list, oziroma potne liste, ter jih pošljete nam; mi bomo že našli osebo, ki bo z dotičnim potnim listom šla črez mejo in dobila na meji pečat. Saj imamo v Avstriji cele zaloge raznih potnih listov, s katerimi potujejo naše osebe sem in nazaj." "Tako osebo bi morda našel. Toda ali ne nastanejo iz tega zanjo kakšne sitnosti? Kaj, ako bi stvar prišla v javnost?" "Pred vsem se vam zato ni treba bati. Dotična oseba ne bo rabila v Avstriji pbtnega lista Na meji tudi ni nobene nevarnosti, da bi jo prijeli. Ako bi pa dotični potni list prišel v roke ruski policiji in bi ta prišla na sled, da ni pravi, ne more osebi, ki živi v Avstriji, nič škodovati. Sicer je pa taka nevarnost toliko kot izključena. V najskrajnejšem slučaju se pa lahko oseba, ki vam je dala svoj potni list, izgovori, da ga je izgubila ali da ji je bil ukraden. Ako jo vi ne izdate, se ji ne more ničesar zgoditi, ker ji ne more nihče dokazati, da je sama posodila drugi osebi svoj potni list." "Bom poskusil. Poznam neko gospodično, ki obiskuje zagrebško vseučilišče. Morda bo ona pripravljena postreči. Vendar bi pa rad poprej zvedel, za koga se bo rabil ta potni list. Jaz nisem vaš pristaš in vsled tega imam pravico staviti to vprašanje." jo za (Dalje prihodnjič.) predstavama, kajti on nam je:bil že 0bUpal in sem jo misli! vselej preskrbel prostor, stole Torej videli smo toliko zanimivih slik, da bi jih bil skoro nekaj zgrešil. Debevčevi so se tudi postavili, da je le kaj, saj jih je pa tudi bilo toliko, da so bili še na vrhu kopice slame. Tone se je pa kar vrtel in tekal med njimi kot kak mlad fant. Saj je pa tudi tako uren, da se mu prav poda, kamor se obrne. Tudi našega Toneta Stroj ina in njegovo soprogo, ki sta stala pred svojo gostilno, smo videli v slikah in sta se prav imenitno postavila. Klausovi so se pa tudi imenitno postavili pred svojo gostilno v Harpersfieldu, saj so pa tudi pristne korenine iz ribniške doline in so se tako postavili kot tisti Ribničanje, ki nam jih je bil pokazal Mr. Grdina. To je bilo vse, kar se jih spominjam, kajti jaz sem najbolj zijal, kedaj se bom jaz pokazal na platnu in kako se bom kaj obnašal. Drugega o sebi ne vem povedati, kot da sem držal v roki tisto nove vrste orodje, s katerim obdelujem moje rožice, da lepše rastejo. Torej, naš Hubbard Rd. se je bil udeležil te slikovne predstave korporativno, le žal, da ni bilo kaj več gledalcev iz naših severnih krajev, ker bi bilo na ta način prišlo kaj več notri za ta revne v stari domovini, za padle kar set rudi Mr. Grdina, da bi bila čim večja pomoč. ,Zato pa gre Mr. Grdini najlepša hvala za velik trud in čas, ki ga žrtvuje in da nas pride obiskat s tako lepim razvedri-lomin tako drži zvezo s tukajšnjimi rojaki in pa Clevelan-dom. Bog Vas živi Mr. Grdina še let! Le še kaj se nas spomnite. Prav lepa hvala pa tudi Mr. Strojinu za ves njegov trud, ki ga je imel z obema slikovnima in redil vse, kar je bilo potreb no. Tudi Tebi želimo vse najboljše in posebno pa, da bi ti trta obrosila dobro tudi še za naprej in pa seveda želimo Ti tudi zdravja, da bi jo mogel še za naprej urejevat in obirat grozdje. Po končani predstavi nas je pa Mr. Grdina pritisnil na platno vse, ki smo bili navzoči in kako smo se vedli, boste pa vi videli v Clevelandu, ker nas tukaj že najbrže ne bo več doletela tista sreča, da bi sami sebe gledali na platnu. Po končani predstavi in slikanju, pa smo se skoro vsi podali v prijazno Klausovo ošta-rijo, ker je bil France tako prijazen in usmiljen, da je bil preskrbel dovolj piva za nas vse, da smo se bili malo po-krepčali in pa seveda, da smo malo pokramljali s prijatelji. Nato pa nas je naš šofer William, ki je prišel na to slikovno predstavo s svojo soprogo iz Clevelanda, nazaj na Hubbard Road. Naslednjega dne so nas pa zopet obiskali Clevelandčani in sicer Pestotnikov iz Hecker Ave. in pa Bogovičevi iz Schae-fer Ave., ki so že naši stari prijatelji. Mrs. Pestotnik je rekla, da se ni mogla vzdržat, da bi ne bila prišla pogledat naših lepih rožic, ki so se ji tudi zelo do- kar potom časopisa opomniti, a sem se zanesel, da je Francka mož-beseda in kar ona obljubi, tudi izpolni. Tako je prišla sedaj in ker je še vedno mislila da sem bil tedaj dobil kakšne notranje poškodbe, zato pa mi je prinesla mazila oziroma zdravila sedaj. Pa to niso bile navadna zdravila, kajti iskat jih je bila šla prav v Florido še marca meseca tega leta. Torej tista zdravila so bila stara nič manj kot šest let in od marca pa do zdaj pa tudi nekaj šteje. To so vam bila učinkovita zdravila. Ko sem malo namazal želodec od znotraj, sem takoj postal nekam izredno do-brev olje. Povedala mi je tudi, da bo šla še v Florido, o da bi se le še kaj spomnila name pre-dno jo bo odkurila izpod tistih palmovih dreves proti "beauti ful Ohio" in me obiskala s tistim želodčnim mazilom. Torej prav lepa hvala Francki in vsem za obiske. Vedno je dovolj novic za poročat iz naših krajev, a ker sem preveč zaposlen, pa ne morem vsemu kaj, posebno pa v teh lepih dnevih, ko človeka kar samo vleče ven k delu. Včasih si že kar želim, da bi že kaj kmalu zapadel sneg, da bi si malo odpočil, dasi se ga bojim kot berač mraza. Pozdrav, Frank Leskovic. -o- MALI OGLAS! Hiša naprodaj ,Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v lobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819. (261) Stanovanje iščeta Mož in žena iščeta 3 sobe od E. 40. do E. 55. ceste, med Superior in St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (247) Stanovanje v najem Odda se v najem štiri sobe, spodaj, na St. Clair Ave. in 71. cesta. Pojasnila dobite na 1003 E. 64. St. (247) Ampak Francka Bogovičeva, ta vam je pa mož-beseda. Bilo je lansko leto, ko se je mudila s svojimi starši pri nas na obisku in sva midva z Mr. Bogovi-čem ogledavala tiste rožice, sem se jaz po moji nerodnosti prekucnil. Francka je pa mislila, da sem se mogoče kaj poškodoval in mi je zato obljubila, da mi bo prinesla zdravila. Precej časa sem čakal prav potrpežljivo in skoro sem Zlato iz Abesinije V prvih osmih mesečni leta 1941 so Italijani pridobili v Abesiniji 299 kilogramov zlata Leto prej pa so ga pridobili vse leto komaj 27 kilogramov. To je bil pač lep napredek na zlatem polju, ki ga pa Italijani ne bodo več uživali. V Euclidu Na 879 E. 225. St. hiša za 3 družine, lot 120x240, se proda po zmerni ceni. Oglejte si to posestvo; ako se vam dopade, dajte nam svojo ponudbo. Za podrobnosti se obrnite na M. F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 ali IV 0678 (250) ženitbena ponudba Želim dobiti dobro gospodinjo in ženo, dekle ali vdovo enim otrokom, v starosti 45 do 55 let. Mora biti jugoslovanske narodnosti. Sem vdovec brez otrok, imam svoj lastni dom in stalno delo. Katero veseli, naj sporoči na George Ma lakovič, 6529 Philetus Ave Cleveland, O. (Oct. 18, 20, 22 Tudi avijatičarji se bodo morali pokoriti prometnim svetilkam, seveda to pa le v slučaju, če bodo take svetilke v rabi na letališčih v splošnem. DELO DOBIJO OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid, O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. OELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt 3d 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 (251) Ženske za čiščenje naše moderne kaf eterijske kuhinje Visoka plača od ure in bonus Dobe uniformo in hrano Thompson Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. (251) Stanovanje iščejo Družina z dvema otrokoma pošteni plačniki in mirni ljudje, iščejo stanovanje 5 ali 6 sob, ali pa tudi 4 velike. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče čez dan HE 9231, zvečer pa HE-7014. (249) DELO DOBIJO SKk^ Skrit med tobakom nekje v Italiji je na straži ta vojak, ki nam ga predstavlja gornja slika. Z radijskim aparatom vedno pripravljen, da takij sporoči, če bi opazil kako sovražno letalo. Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77Vj>c na uro Ženske 62^20 na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (252) Soba se odda Odda se opremljena soba moškemu. Najemnina $2.50 na teden. Si lahko tudi kuha. Zglasite se na 996 E. 64. St., zgorej, po petih popoldne. (248) Stanovanje išče Zakonski par brez otrok želi dobiti 2 ali 3 sobe, če mogoče z gorkoto. Najraje v okolici od E. 110. St. do E. 152. St. Pokličite PO-2973. (250) Razstava Wm. J. Kennicka Neizkušeni težaki Važno vojno delo Plača od ure in overtime Zelo lahko delo 5405 Euclid Ave. (249) Delo v kafeteriji moški ali ženske Za kuho Za peko Dekleta za prodajno mizo Za vozičke Moški za skladišče Porter ji itd. Dobra plača od ure, izvrstni delovni pogoji. Zglasite se pri Fred Schillfdrth Cleveland Pneumatic Aerol Inc. 20001 Euclid Ave. (248) V oknu urada advokata Wm. J. Kennicka, na 6506 St. Clair Ave., so na razstavi zelo zanimivi predmeti in slike, katere je Wm. Kennick posnel v svojem štiriletnem potovanju po Evropi in po Ameriki. Slike predstavljajo med drugimi tudi sledeče kraje: Anglija, Francija, Jugoslavija, Rusija, Češka, Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Italija, itd. Slike o Sloveniji predstavljajo sledeče kraje: Ljubljana, Novo mesto in okolica, Žužemberk, Postojna, Grosuplje, Višna gora, Mlače-vo Brezje, Kranj, Maribor, Dravograd, itd. Na razstavi je tudi slika o Ljubljani pred sto leti; 200 let star zemljevid o Sloveniji; kandidatna listina v srezu Kranj; slovenski časopisi, itd. Ameriški kraji vsebujejo: Canada, California, Cuba, itd. Mr. Ken Težaki STROJNI OPERATORJI ELEKTRIČNI TRUCKERJI TOOLMAKERJI ZA SKLADIŠČE Dečki preko 16 Velika plača od ure ali od kosa Moraio biti državljani Chicago Pneumatic Tool Co. 1241 E. 49. St. • ' (247) DELAVCI za SPREJEMANJE. , ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU DELO V SKLADIŠČU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (249) MALI OGLASI Hiše poceni Proda se hiša za 2 družini na 1420 E. 80. St., 5 sob spodaj, 4 zgorej, furnez. Na 7913 Redell Ave. 4 sobe N spodaj, 4 zgorej, furnez, 3 ga-i raže. Prodati se mora takoj, ker Na sliki vidimo skupino ranjenih nemških mornarjev, katere Mo pobrali iz vode ameriški mornarji. Ta skupina Nemcev je iz potopljene nemške podmornice, ki je bila ena med treh, katere je potopil z letalom naš poročnik Robert Pershing Williams na Atlan- u tika. nick je bil tudi v kakšnih 25 ameriških državah. Ti predme- lastnik odide iz mesta radi rah-ti bodo na razstavi še en teden; lega zdravja, torej, ako jih niste še videli, ste Frank Zupan vljudno vableni to razstavo pregledati. 10313 Way Ave. Lastnik bo v hišah od 4 do j 5:30 popoldne, ali pa se zgla- Odbor Wm. J. Kennicka. j site na 10313 Way Ave. (248) Palomita Zgodovinski roman "Vzemi ta prstan, ljuba sestra, pa ga čuvaj skrbno in ljubeznivo, saj je to poslednji dar od tvojega nekdanjega, tako zvestega in iskrenega Luisa. Ljubil te je zares srčno in tako zvesto, da je govoril po tvojem odhodu neprestano le o tebi, tako tudi še tedaj, ko mu je smrt že zapirala oči za vedno na krvavem bojnem polju pred Pueblo, kjer je siromak obležal." Opisal jej je nato v kratkih potezah vse važnejše dogodke, ki so se jima pripetili z Lui-som od onega dne, ko so se ločili z njo v Veracruzu le nekaj dni po onih dogodkih v Oriza-bi, pa do dneva, ko je naskočila liberalna Diazova armada mesto Pueblo in ga po sicer kratkem, toda trdem in krvavem boju tudi zavzela. Pri vseh večjih in nevarnejših naskokih sta se vedno borila kot zvesta tovariša drug drugemu ob strani, dokler ga ni zadela žalostna usoda vprav šele pri zadnjem, odločilnem naskoku na prej omenjeno trdnjavo. Nenadna novica o tako rani in žalostni smrti Luisa je močno pretresla Palomito, saj ga je vedno čislala kot svojega najboljšega mladostnega prijatelja vse izfea najzgodnejših 'otroških let. Bil je prav za prav njen prvi in edini ljubimec še vse od tedaj, ko njeno mlado in neizkušeno deviško srce še ni znalo natančneje razločevati med navadnim in nedolžnim otroško-tovariškim prijateljstvom ter pravo in resnično ljubeznijo odraščenih ljubimcev. Ko je Juan končal s pripovedovanjem svojih dogodivščin, tedaj pa mu je razodela tudi Palomita sama vse važnejše lastne pripetljaje, ki jih je doživela od časa njihovega raz-stanka pa prav do tega dne. Brat jo je poslušal ves čas pazno in tiho z največjim za nimanjem, globokim razumeva njem in tuintam resničnim so čuvstvovanjem. Palomita mu je popisala na kratko žalostni konec njunega CLEVELAND ORCHESTRA ERICH I.EINSDORF, diriBent Severance Hull, SOB. 23. OKT. 8:30 Tossy Spivakovsky, violina Marcel Dic£c, viola SI.10, $1.40, $1.85, $2.20," $2.75 V Severance Hall CE-7300 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE DOBRE MATERE Terezije Kostainšek ki so v Bogu zaspali večno spanje dne 20. oktobra. 1942. Leto dni je že poteklo, ko srce zlato našlo je pokoj, ki vedno je za nas skrbelo, ves čas do zadnjega je dne. Bog odvzel je drago mater, ki svet je nam ne more dat, sedaj se srečno veselite, kjer ni trpljenja ne skrbi. Z Bogom! Vam sedaj želimo na Vaš grob spomini hite, počivajte mirno, blaga duša, in prosite ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: SINOVI in HČERE SINAHE in ZETJE. VNUKI in VNUKINJE. Cleveland. O.. 20. okt. 1943. očeta v rokah krvoželjnih Lo-pezovih biričev in bila nemalo presenečena ob spoznanju, da je bila do zdaj njemu cela zadeva sploh še popolnoma neznana. Vendar pa se ni hotela zamuditi predolgo pri nobenem posameznem dogodku, ker je zbirala neprestano vse svoje misli in besede le ob tem, kako bi napeljala pogovor čim prej in čim naravneje mogoče na predmet, ki jej je ležal že prav od začetka kakor mora na jeziku in potiskal v ozadje vse ostalo, kar ni imelo z njim zadosti važne neposredne zveze. Orisala pa mu je dokaj podrobneje svoj zapor v prostorih Lopezovega urada kakof tudi svojo osvoboditev ter tej sledeče Rudolfovo ujetništvo, nazadnje pa pristavila goreče: "Kaj ne, da mi boš pri tem pomagal, Juan? Le pomisli, ljubi brat, da bi tudi tebe ne bilo danes najbrž več med živimi, da se me nista takrat usmilila neznanke Rudolf in pa cesarica !" Juan je prikimal najprej sporazumno z glavo, takoj nato pa odvrnil tiho z nekakim grenkobnim zvokom v svojem glasu: "Kar se samega cesarja tiče, sestra draga, je žal prepozno, da bi se dalo zanj še kaj storiti. Zdi se mi, kakor da še ne veš, da je bil pred petimi dnevi skupno s svojima tovarišema gen. Miramonom in Mejia obsojen na smrt in da je bila že izvršena njih obsodba vprav to jutro. Glede majorja Koloni ča pa je stvar seve drugačna in sem pripravljen najdražje volje, da ti pomagam in posku-! sim, kar bi se dalo zanj storiti, | to še tem bolj, ker ti zanj pro-isiš. Čakaj malo, da vidim, če bi j se dalo govoriti o tej stvari z gospodom predsednikom mor-I da takoj —-." Pri teh besedah se je podal proti bližnjim vratom, ki so vodila v sosedno veliko dvorano, potrkal nanja glasno, jih nato sam takoj odprl in vstopil brez daljšega obotavljanja naravnost v predsednikovo sobo. Pogled mu je takoj obtičal kot pribit na visoki in plečati moški postavi sredi dvorane, ki je stala v brezmadežni uniformi cesarskega polkovnika s širokim zamahom hipno prekinjenega javnega govornika nasproti predsednikove mize s komaj napol izgovorjeno besedo" —nagrade, — nagra-, "v ustih, ki pa mu je obtičala trdo v grlu, kakor hitro je ugledal in spoznal Juana. Obstal je za nekaj časa nemo in nepremično v svoji pozi, kakor da bi ga bila zadela iz vedrega neba strela, potem pa mu je nakrat omahnila desnica kakor mrtvo-udna ob telesu, obraz mu pre-bledel, na čelu in ob sencih pa se mu nabrale drobne srage ledenega znoja; noge so se mu onemoglo zašibile, da se je moral oprijeti nehote ročaja na naslonjaču ob njegovi strani, ker bi se bil sicer gotovo sesel vanj brez moči in brez povabila. Neobičajni gost, ki je stal še dober trenutek poprej tako mogočno in samozavestno pred najvišjim poglavarjem repub-ličanske oblasti, ki pa je onemel in vztrepetal kakor šibka bilka v deroči vodi ob samem pogledu na razmeroma neznatnega liberalnega polkovnika, ni bil niheč drugi kot sam — polkovnik Lopez. Pa tudi Juan sam ni bil le malo presenečen ob tem tako nepričakovanem snidenju s svojim starim znancem, nekdanjim glavnim sodnikom, pa se mu je približal za korak in dejal začudeno: "Polkovnik Lopez — Vi — Vi tu prost med nami zdaj, ko vendar sede vsi Vaši tovariši, nekdanji visoki cesarski častniki in drugi vladni uradniki, v temnih keretarskih zaporih in čakajo trepetaje svoje lastne sodne obravnave — " Predsednik Juarez je opazoval radovedno zdaj cesarskega polkovnika, ki je jecljal nekaj boječe v strahu, ne da bi mogel jasno odgovoriti na stavljeno vprašanje, zdaj zopet pod-načelnika svojega vojnega štaba, ki je režal kakor razjarjen maček onemu v obraz ves pripravljen, da mu ga zdaj pa zdaj razpraska. Kakor da bi skoraj hotel pomagati trepetajočemu polkovniku do sape, je pojasnil končno predsednik sam v Lopezo-vem imenu: "Da, prišel je sem z zahtevo, da mu izpolnimo obljubo, ki mu jo je baje dal v imenu naše vlade general Escobedo, to je, da mu za njegovo dozdevno pomoč pri zavzetju Queretara izplačamo nagrado petdeset tisoč pesov in ga napovrh še sprejmemo s činom brigadnega generala med našo redno vojsko. Pravi tudi obenem, da noče slišati sedaj general Escobedo ne besedice o celi stvari in da se odločno brani izpolniti katerikoli del baje dane mu obljube, dočim pa ni zopet meni po drugi strani docela nič znanega o kaki taki ali pa tudi le slični kupčiji, tako da naposled sam ne vem, kaj naj prav za prav storim, da uredimo zadevo pošteno, po pravici, kot se spodobi, in pa vsem po volji. Juan, kaj neki praviš ti na to, kaj je tvoje osebno mnenje "Prevzvišenost, tudi vojni urad nima o pogajanjih, ki naj bi se bila vršila po polkovniko- vem zatrdilu med njim in našim armadnim poveljstvom v Queretaru niti najmanjšega obvestila. Po mojih mislih bi se bilo vsekakor najbolje obrniti prej na generala Escobeda samega za točnejše podatke, predno pa bi podvzeli tu kakr-(šnekoli ukrepe v tej zadevi. Stopil bom, če tako želite. Prevzvišenost, takoj v brzojavne stike z gospodom generalom Escobedom in Vam poročal natančno, kakor hitro prej meni od njega odgovor. Med tem pa, če Vam je po volji, lahko ostane gospod polkovnik Lopez pri meni kot moj izreden gost. Z njim sva namreč že stara znanca in se mi obenem zdi, da se mi danes nudi kot nalašč posebna prilika, da se mu oddolžim za razne stare usluge, ki jih je storil svoj čas meni samemu kakor tudi raznim članom moje ožje družine." Predsedniku se je zdel Jua-nov predlog docela pameten in skrajno umesten. V teku časa, ki je bil med tem pretekel, kakor tudi v obilici raznih drugih burnih in važnih dogodkov, ki so se bili med tem časom odigrali, je bil skoraj brez dvoma že pozabil na nerodno dejstvo, da je bil slučajno baš polkovnik Lopez oni, ki je bil nekoč obsodil Juana na smrt zaradi pomoči pri njegovem begu v hribovju San Lorenza, o raznih drugih Lopezovih "starih uslugah" Juanu in njegovi družini mu pa seveda že tako in tako ni bilo nič znanega. Tako mu je torej bil z ozirom na njegovo skrajno zaposlenost z drugimi vanžejšimi državnimi zadevami, ki so terjale zdaj bolj kot kdaj poprej ves njegov čas iin vso njegovo pozornost, samo OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. še tolikanj bolj dobrodošel Jua-nov priprosti, pa dobro premišljeni nasvet, da se na ta način vsaj začasno iznebi sitnega cesarskega polkovnika, čigar zadeva se mu je zdela že sama po sebi dovolj dvomljiva, jako nečastna in skrajno zoprna. Lopez se je še vedno tresel po vsem životu in se sploh obnašal kakor pravi bebec. Oči so mu begale plaho in nemirno zdaj na sivolasega, resnega in vedno dosojanstvenega mehiškega predsednika, ki je bil začel med tem že brskati nestrpno po ogromni kopici vsakovrstnih uradnih listin, ležečih vse povprek pred njim na mizi, zdaj ■ na njegovega temnogledega mladega podtajnika, od tega brzo proti oknu in proti vratom, potem pa kakor v nekakem tihem obupu spet nazaj na starega predsednika; z desnico je stiskal krčevito svojo novo j vojaško kapo, z levico pa si otiral nervozno debele potne kaplje, ki so mu drsele raz mrtvaško bledo čelo in padale preko tolstega lica na njegov zlikani ter dobro se mu prilegajoči vojaški suknjič. Dasi je poskušal parkrat nekaj reči, mu je vendar zastala beseda vsaki-krat neizgovorjena v grlu, da se je slišalo iz njega le nekako slabotno, še celo najbliže stoječim komaj slišno, obenem pa popolnoma nerazumljivo grgranje. Da bi ga menda čim hitreje odpravil, je povzel kmalu nato, do pot že vsekakor malo vzlo-voljen, besedo zopet predsednik Juarez: "Dobro, dobro, le kar pojdite tedaj z gospodom polkovnikom Ortego, ki Vam bo gotovo postregel, kakor se Vam spodobi; kasneje, ko prejmemo potrebna pojasnila, se pa že zopet lahko vidimo." Ker je Juan videl, da se polkovnik še vedno nekam boječe obotavlja, ga je pograbil na videz sicer čisto vljudno, v resnici pa dokaj trdo in raskavo pod pazduho ter ga napol pri- jateljski spremil, n»PJ loma odvedel proti bn" bam svojega urada,!«1 ta že nestrpno pri^l lomita. (Dalje pri WHERE THE P AN ARMY TRAN^i ^burns 33,000 gaU^0 a day. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BEK1LA "ENGLISH-SLOVENE KSAUEB" trnu kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. n Cleveland)u' fci f i* ita POZOR GOSPODARJI HI§! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asf ^ nas,» popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrn»« že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi m" & Plačate lahko prav na lahke obroke. ,11 rf The Elaborated Roofing C° MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. ^ Kadar pokličete, vprašajte za MR. A- ljU " li ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi( visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Predilno vreteno - 1943 model TURBINSKI ROTOR ZA ILLUMINATING COMPANY Ta General Electric turbinski generator le zmožen dajati električne potrebščine kateremukoli ameriškemu mestu z 80,000 prebivalci. Toda danes lahko zahteva ena sama vojna tovarna dvakratno moč tega generatorja. Fakt je. da je več tovaren v tej okolici katerim streže The Illmuinating Company, ki zahtevajo 20.000 do 80,000 kilowatov prav zdaj. Ker pridejo vojne potrebščine prve — di'ugi moramo varčevati z elektriko — ne radi pomanjkanja pripomočkov — ampak ker če več elektrike prihranimo, več premoga, transportacije, moške sile in kritičnega materiala se lahko odda za drugo važno delo. Zgorej na sliki je turbinski rotor ko so ga spuščali v ogromen, novi turbinski generator, ki ga je nedavno The Cleveland Electric Illuminating Company postavila v obrat v novem prizidku v elektrarni v Avon. Ta orjaški rotor 50,000 kilowatt turbinskega generatorja se lahko imenuje "predilno vreteno" na ameriški fronti. Tehta 67,000 funtov, "vrti" paro—zgreto do 700 stopinj—v elektriko, ki producira luč, silo in gorkoto za mnogo ti-sočev odjemalcev—po domovih, v trgovinah in industriji—v civilnem življenju in pri vojnem delu. Danes zalaga ta in 17 drugih turbinskih generatorjev v treh velikih elektrarnah The Illuminating Company silo za več kot 2000 tovaren, ki zaposlujejo četrt milijona delavcev v severnovzhodni Ohio. Mi, General Electric, smo ponos- Posluiajte General Electric radijski program "G-E All-Girl Orchestra" v nedeljo ob 9:00 »večer EST (10 »večer EWT) NBC; "The World Today" novice, vsak dan v tednu S:4ri popoldne EST <6:40 popoldne hWT) CBS. , turbins^ ni, da smo zgradili ta generator skupno z dI,1.mjn»t'r. ma, ki jih je The dj Company inštalira a. koi. ogr» 000,000 ekspanzijskega v Aye ma—začet v 1939—vec * jeIri. polni leti pred Pearl H* . vedno v!d(| Taki načrti naprej-—*ekaeri J potrebe—je baza, .n^u8triJ> zgrajena ameriška m" k ie zasl Ta uvidevnost, kakršno J ^ dovala The Illuminating pany noč in dan za voj ; dv»; strije—proizvajajoč vee j kot krat toliko elektrike v . gtiri-v mirnem času Pre^ { mi leti. Jutri, ko bo dobljena bo vrnilo teh 18 gener«£ W pet poln čas k delu v n®^ ^ v miru- K. j a OB' - teč" zopet za elektriko,«*^ d vaše delo, da osvetli vas ^ot napravi ta svet prijetnej ^^ za življenje. Gener»» y Company, Schenecta«, B GENERAL NE TROSITE ELEKTRuCE — RABITE. KAR POTREBUJETE, TODA POTREBUJTE, KAR