Nekaj misli k članku WV Srbiji in pri nasa. Pod naslovom ,,V Srbiji in pri nasu raz- pravlja tov. I. J. v 16. št. Učit Tovariša momente, na katere se ozira srbska na- učna uprava pri podelitvi raznih učitelj- skih mest. Vse lepo in prav! Nikakor pa se ne morem strinjati s smelo trditvijo ,,kdor ni dela vajen zunaj šole, ta tudl v šoli ne dela". Torej izvenšolsko delo- vanje, bodisi na književnem ali kulturnem polju, naj bo edino merilo učiteljskega delovanja v šoli! To vendar ne grel Kaj pravijo k temu po večini naše tovarišice? Poznam izborne učiteljske moči, ki žive samo za šolo in porabijo ves prosti čas zopet za šolo. Za izvenšolsko delovanje pa jim primanjkuje časa. Šola potrebuje celega človeka. Dvema gospodarjema pa naenkrat do danes še ni bilo služiti mogoče. Ne trdim, da kdor dela izven šole, ne stori v šoli ničesar. Omeniam pa le besede priznanega pedagoga, strok. in mladinskega pisatelja: ..Pisati ne morem več, ker trpi drugače pouk". Tako odličen šolnik! AH mora pri podelitvi kakšnega mesta tudi državni uradnik našteti svoje izvenuradno delovanje? — Sa| smo tudl ml državni uradniki, ali si naj sarai posta- vimo steno, ki na] nas loči od drugih? Ne podcenjujem izvenšolskega dela tovarišev, ki priča o njihovi rnarljivosli. Za to se naj dobi plačilo izven šole. Sicer pa ,,ne samo, kar veleva mu stan. kar more. to mož je storiti dolžan!" Da pa bJ vsled intenzivnega izvenSolskega delovanja storil v šoli več. nego ostali, o tem pa iz lastne skušnje zelo dvomim. Glavno merilo učiteljeve sposobnosti bodi vedno le njegova kvalifikacija. — V -ostaiem sem pa naziranja tov. I. J. B. Z. aannaaaanoaDanoanacDDaanaaaDDaaa