§ Dopisi. Iz Ptnjskega okraja. (Prijazna gospoda!) Odbor okrajnega zastopa Ptujskega poslal nam je neko rporočilo o djavnosti in o sednicah". Kaj to pomeni, tega ne vemo mi, pa tudi gospodje ne, ki so poročilo kovali. Pa čemn je to vse ? Saj se poznamo! Nam ni treba slišati vašega petja, poznamo vas po perji, kaki ptički ste. Pravite, da nas imate radi, da za nas skrbite. To se ponavlja v vsakih treh letih enkrat, kedar nas potrebujete in bi naa radi pridobili. Potem pozabite redno na nas in se ne brigate za nas, ker nas ne potrebujete. Zdaj bi nas radi vlovili, da bi mi slovenski kmetje nemškutarje in židove v okrajni zastop volili, kateri ima z našim denarjem gospodariti. Tega ne morete od nas terjati. Mesto ima osem odbornikov; vse druge občine vkup pa samo deset, da si plačujejo šest do osemkrat več štibre. Deset trgovcev Ptujskih ima deset odbornikov v okrajnem zastopu, akoravno ne plačnjejo vsi vkup od svojega obrta tri jezere gold. štibre. Nad 200 velikih posestnikov, ki so večinoma kmetje, plačuje okoli 30.000 štibre, pa sme tudi samo deset zastopnikov voliti v okrajni zastop. Kaka je to mera, gospodje ? Ali niso dobili nekateri preveč in drugi dosti premalo, ko so se dolžnosti in pravica delile? Zdaj pa se gospodje vozijo k nam in nas nagovarjajo, da naj volimo tiste gospode, katere nam bodo oni priporočali, da naj ostane staro gospodarstvo! Ali vas ni sram ? Vi, ki imate že tako vse, hočete še nam to malo vzeti, kar imamo! Ostanite doma vi in vaši pomagači in ne hodite naa nadlegovat! Tudi pisati nam ni treba, ker je zdaj dela dovolj in nemamo časa brati pisem ! Kože pa ne damo in zatorej bomo šli vsi volit in volili bomo može prave slovenske krvi. Tako nam veleva zdrava pamet in srce, ker smo Slovenci in kristjani. Volilec. Z Radla. (Spletka šulvereina) Velečastitega g. Fr. Kitaka, providnika na Kapli, je petorica antikristova tožila in hotela odstraniti zato, ker si je prizadeval, da bi se v šoli veronauk prednašal v slovenskem jeziku, ker so sami Slovenci na Kapli. Pravi pa ta petorica, če nam drugi duhoven ne bo po volji pridigal, bomo ž njim enako napravili. Vendar se jim zna huda kri ohladiti, kajti nobeden noče na Kaplo iti. Hodijo ti možiceljni kaplane prosit, da bi eden ali drugi na Kaplo šel, pa dozdaj še niso nobenega raogli naprositi. Takih ljudi se je tudi vrediio bati in izogibati. Svetujemo pa tej petorici, naj gre g. Kitaka prosit, da še nekoliko casa ostane pri njih in še jim veronauk bolj temeljito v slovenskem jeziku razloži. Cudno se nam pa to le dozdeva, da ni bilo petdeset podpisov za g. Kitaka zoper pet nasprotnikov pri graškem konzistoriju uslišanih, §aj g. Kitak ne želi drnga, kakor poduk veronauka v slov. jeziku. Tega samo so zmožni šolarji na Kapli, nemškega pa ne razumejo. Nemški nšulverein" pa je prošnjo Kapelčanom zato odrekel, ker so v proanjo na prizadevanje g. Kitaka postavili: Mi vzamemo podporo, ako se sme v šoli veronauk v slovenskem jeziku prednašati in nemški Bšulverein" je zarad tega podporo za zidanje šole odrekel. Iz tega dogodka pa tudi naj vsak Slovenec sprevidi, kaj neinški ^šulverein"1 lioče, namreč Slovence požreti kakor hitro mogoče. Skoro neverjetno. vendar pa rpsrrca. Iz Celja. (Pogreb) V soboto, dne 18 junija so osmošolci c^ljske gimnazije že drngoga tovarša iz svoje srede, nanneč svojega ljubega sošolca Viktor jRupnika, k zadnjemu počitku spremili. Po tri leta trajajoči bolezni, katera je pa v zadnjih treh mpscih posebno budo raz-. sajala, je izdihnil nadepolni mladeniri dne 16. jnnija o poluednajstih dopoldan na domu svojih staršev svojo blago dušo, ki se je preselila iz te solzne doline v rajski vrt k boljšeniu življenju. Rajni, sin mnogospoštovanega g. Jan. Rnpnika, nadučitelja v ŠentLovrencu nad Štorami blizo Celja, bil je skoz in skoz izgleden dijak, ljubeznjiv so.šolcc. Da je bil pokojni za rcs zelo priljubljcu pri svojili součencib, pokazalo se je to pri njegovem pogrebu. Sedemnajst osrnošolcev z g. razrednikom in veo drugih gimnazijcev se je vdeležilo njegovega pogreba. Prinesli so s seboj tudi Jep venec z latinskim napisom: ,,Collegae carissimo amici" to se pravi: nSvojemu predragemu tovaršu prijatelji" ta venec darujejo. Sprevod je bil za oni okraj zares sijajen ali redek. Pred rakvo je šla domača šolska mladina z lepimi venci, za rakvo pa so se vrstili sorodniki in sošolci pokojncga, To je bil zares ginljiv prizor za tamo5nje ljudstvo, in marsikatercmu so nehote svitle solze v očeb. zaigrale. Ko so pa po končanih po- grebnih molitvah sošolci pokojnemu nagrobnico zapeli, je ta nenavadni prizor ljudstvo tako presunil, da so se premnogim vroče solze po licu vdrle. Ta dan bode tamošnjemu ljudstvu, posebno pa šolski mladini, kakor tudi sošolcem pokojnega v živem spominu ostal: onim, ker so izgubili vrlega rojaka, tem pa, ker pogrešajo svojega ljubeznjivega tovarša. Pokojni pa je sedaj rešen vseh težav irj britkosti življenja in akoravno ui dosegel cilja, po katerem je tako željno hrepenel, mu vendar zamorem potolažen s Prešernom vsaj to-le v duhu zaklicati: ,.Ena se tebi je želja spolnila; v zemlji domači da truplo leži." A. Š. Iz Spitaliča (Pogreb in sv. birma.) Sv. birma in pokop župnika — se rfdko kedaj pripetita na en den pri kateri župniji, kakor se je to pripetilo dne 1:5. t. m. v Spitaliou. Sv. birma je bila napovedana. ter se z lahka ni dala preložiti, dne 11. junija v soboto ob 5ih zvečer pa so umrli c. g. Karl Jaklič po dolgi mučni bolezni sprevideni s sv. zakramenti za umirajooe. V ponedeljek v jutro ob ^/B. uri so prišli Njih ekscelencija mil. g. knezoškof, nekoliko preje pa mladi princ Hugo Windischgratz kot patroa župnije. Bil jo najpreje sprejem knezovladike, potem pa pogreb, katerega sta se tudi omenjena dva visoka gospoda vdeležila. Rakev so Njib ekscelencija sami blagoslovili. Po pogrebu in črni sv. maši je bila pridiga za slovo rajncomu čast gospodu; govorili so jo tudi Njib ekscelencija mil. gosp. knezovladika. po pridigi pa je bila masa, izpraševanje iz kršč. nauka in sv. birraa. Njo je prijelo 109 otrok. Navzočih je bilo 8 sosednih in drugih. čč. gg. duhovnikov. Njih ekscelencija, ki so nas prišli počastit s svojim obiskovanjem, delit sv. zakrament birme in nas tolažit v izgubi dolgoletnega duh. pastirja, kličerno iz srca: Bog plati in ,,na svidaaje"! Rajnemu gospodu župniku pa želimo, uaj v miru odpočijejo od dolgoletnega truda in trpljenja! Iz Ptuja. (Rana smrt.) Dnes 6. junija smo položili truplo pok. JanezaAlta, pridnega petošolca Mariborske gimnazije v hladni grob na mirodvoru sv. Ožbalta, župnije sv. Petrain Pavla na Ptuju. Sprevod smo mu prekraaen priredili, in so se ga tudi veleučeni gosp. ravnatelj in dijaki Ptujske gimnazije ter vsi trije čč. gg. župnijski duhovniki vdeležili. Nosili so ga dijaki tukajšnje gimnazije, katero je pokojni štiri leta obiskaval. Njim se žalostna mati s tem prisrčno zahvaljuje. Pokojni je že od božiča na bolni postelji v svoji doroačiji ležal, bil je marljiv dijak in odlienega obnašanja; to mu njegovi tovariši in gg. profesorji pripoznavajo Naj bo to zapuščVni materi v tolažbo, njegovim tovarišem pa v 'podbujo do marljivosti in k lepemu obnašanju! Tndi je bil med svojo dolgotrajno boleznijo trikrat svete zakramente sprejel. Naj počiva v miru! Iz Kozjega. (Taki so!) Dne 15. t. m. pregledoval je tukaj vladni zastopnik našo branilnico, ter je na pryi mali našel, da je premalo denarja za kakih 5500 gld, v resnici pa menda 12.000 gld. Sum je padel koj na revnatelja Karla Suppanza, mlinarja v Kozjem, da je on to izneveril. Mož jo je tudi koj popihal. Pa že dne 17. t. m. se je izvedelo, da se vzdržuje blizo Kozjega pri nekem Jazbecu. Žandarji so se odpravili hitro po-nj. Ko jih je pa Suppanz zagledal, prerezal si je z žepnim nožem goltanec in sapnik, tako da so ga morali v za por na vozu odpeljati, kjer sedaj čaka, da bo obsojen. Hož je bil silen Nemec, glavni kričac in stcber nemškutarstva v Kozjem. pa sovražnik Slovencev in dubovnov. Bil je silno snrov, ter je imel vse v strahu, da so mu plesali po njegovej nemški piščalki. Nekdaj. ko so celjski porotniki obsodili kanonika Gregorca v tiskovnoj pravdi, bil njim je ^poštpnjak" Suppauz načelnik. Pa Zuppanzevo izneverjenje je opet dokaz tiste ,,nernške" pošteuosti. o kateri naši nemškutarji vedno klobasajo. Hvala Bogu, da ISlovenci še nistno se toliko ^kulture* nasrkali, katero neirjškutarji prodavajo, da bi tako poštenje imeli. — Iz tega pa zopet vidimo, kaj so prav za prav nemškutarji. Cloveku. ki zataji svoj narod, ki se sramuje svojega maternega slovenskega jezika ni nič več sveto; tak človek tudi ne pozna več poštenja. Edino, na kar gleda. je, da ga ne zasačijo. Saj pa tudi vidiino, da ravno nemškutarji dado največ in največe goljufe. — Zatorej, kedor je pošten Slovenec, se naj čuva nemškutarjev; Bog ne daj še ž njimi pri volitvah poteguiti, in pomagati, da Slovence teptajo. Kdor to dela; je sokriv njibovih hudobij.*) Z Dravskega polja. Kar si, dragi bralcc, čital v štev. 22. ,,Slov. Gosp." o I. H. Brezniku, akvjziterju dunajske zavarovalne družbe, kaj da vse on občinstvu pripoveduje — da banka nSlavija" propada iu da zavarovalne škode uobenemu ne plača, dasiravno redno plačuje itd. to je vse krivo, ter prihaja iz grde dobičkarije. Tega pa ne pove nikomur, da on od zavarovancev jemlje po dva goldinarja nagrade, t j. za merjenje poslopij, ter terja tako faktično večje plaSilo, kakor pri banki ,,Slaviji". To se pri njej nikakor ne sme zgoditi. Toraj cenjcno občinstvo, ne verjemi Brezniku in njegovim pomagačem, kteri krivo govorijo zoper banko rSlavijo". Bauka ..Slavija" je7 in ostane pravična zavarovaluica, ker je narodna; kdor veijame omenjenemu Brezniku in njegovim pomagačem, ta je zapeljivec naroda. Eden v členstvo banke ,,Slavije". *) N:i to naj mislijo posamni Ptujski slovenski kiuetje, ki budo v kratkpin v okrajni zastop vulili. Uredništvo.