SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 18 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 15 de mayo - 15. maja 2008 LE MAJHNI DROBCI POPOLNE RESNICE MILAN POVŠE- Župnik v Mar de Ajo - Argentina Po sestinpetdesetih letih duhovnistva, darovanega argentinskim vernikom, se oglašam kot Slovenec, ki mu ne zamre spomin življenja nadpastirja Gregorija Rožma-na, prepotrebnega vodnika Ljubljanske škofije v polpretekli zgodovini ubogega slovenskega naroda. V Sloveniji so še mnogi v globokem snü in nimajo želje, da bi se prebudili in dojeli resnično zgodovino življenja škofa Gregorija Rožmana, od Boga darovanega, da vodi v tistih zloveščih časih naroda, razkosanega po fašizmu, nacizmu in strahotnem komunizmu, po poti duhovne in narodne ohranitve vsega tedanjega ljudstva. Bil je pravi pastir svojemu narodu, poln razumevanja in ljubezni do vseh. Bil je neuklonjiv branitelj resnice pod težo križa, prav do vstopa v srečno večnost. Da je odšel v tujino pod značko ,,pobegli", označen tamkaj v domovini že toliko let, dvomi danes sleherni pošteni Slovenec. Bil je po božji zamisli prepotreben, da nas je krepil v vseh 14 letih preostalega življenja na vseh poljih, kjer smo v prvih povojnih letih domovali. Nudil nam je svetniški zgled, krepil z globokimi govori, pismi, delitvi zakramenta sv. birme in mašniškega posvečenja, in to mnogim. Tudi ni pozabljal na Slovence, emigrante, razstresene po Evropi in treh Amerikah. Tudi ta pastoracija v tujini je bila trn v peti komunistom v Sloveniji. Ne bo zamrl v zgodovini begunstva škof Rožman, da je bil pobudnik in pokrovitelj semenišča in teološke fakultete. Z neštetimi žrtvami jo je spremljal. Že v prvih mesecih begunstva v Italiji, in po treh letih, v Argentini leta in leta; ta mu bila v veliko breme, vse v Božjo slavo. Novi duhovniki, ki jih ni bilo malo, rešeni pokola Ksojevcev in posvečeni po njegovih rokah, so še vedno v veliko oporo Slovencem v tujini. Naj se ne igrajo s to resnično zgodovino umrlega škofa Rožmana tamkaj v domovini naši zgodovinarji. Brali smo v gotovih poročilih, da so se sestali pod značko ,,Resnica nas bo osvobodila", v okviru ,,dvoml-jivega" medškofijskega odbora za kulturo. Vsa ta razmišljanja so potekala, kot se je razbralo, dne 4. aprila t. l. So gospodje Gorazd Kostjančič, Stane Granda, rev. France Dolinar in gospa Spomenka Hribar sposobni dospeti do resnice? Brez posega študija druge plati popisov slovenske polpretekle zgodovine, nikakor ne. So ogromna resnična poročila tistih časov, napisana po zapriseženih osebah, ki so strmele vnovčiti le resnico. Poleg tega skušajo z dvomljivim pismom metati senco tudi na škofa Vovka, ki je mučeniško kljuboval tedanjemu režimu, do zgodovinskega atentata v Novem mestu leta 1952. Vrednost življenja škofa Rožmana nadkriljuje vse tiste, ki se uklanjajo teoriji, da on ni bil zmožen voditi v tistih groznih časih Ljubljansko škofijo in naš ubogi narod. Res so borni zgodovinarji s takimi opombami. Vatikan, s svetim očetom Pijem Dvanajstim, se mu je poklonil in v vsem dal priznanje kot škofu Ljubljanske škofije do njegove smrti l. 1959., čeravno so v Sloveniji s svojo partijo zahtevali od cerkve popolnega zloma nesmrtnega sovražnika komunizma. Ameriške Brezje hranijo na svojem pokopališču tega velikega škofa, da počiva v miru, kajti Ljubljanska stolnica ga še ni vredna, da bi v njej počival on, ki nam je bil v vsem oče. Poklanjam se mu s temi vrsticami, ki so napisane v vsej skromnosti, v oporo prepoznavne resnice škofa, ki me je posvetil v duhovnika z ostalimi desetimi v Marijini baziliki v Ramosu dne 13. januarja 1952. Slovenija bo predsedovala vrh V perujski prestolnici Limi bo 16. in 17. maja potekal 5. vrh Evropska unija-Latinska Amerika in Karibi (EU-LAK). Vrh EU-LAK je eden večjih dogodkov med slovenskim predsedovanjem, ki se ga udeležujejo predstavniki 60 držav. Vrhu bosta sopredsedovala predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša in predsednik Peruja Alan Garc^a. Cilj vrha je krepitev strateškega partnerstva med regijama, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju ter skupnih vrednotah, gospodarskih, političnih, kulturnih, zgodovinskih in tudi medčloveških vezeh. V tej luči si Slovenija in EU prizadevata doseči napredek pri krepitvi gospodarskega sodelovanja med regijama. Temi vrha sta dve, revščina, neenakost in vključenost ter trajnostni razvoj: okolje, podnebne spremembe, energija. Trenutno so to najbolj pereči svetovni izzivi, ki se nanašajo ne samo na ti dve regiji, ampak na celoten svet. Zato je namen vrha krepitev dvostranskega sodelovanja med regijama na navedenih področjih in na ta način preseganje ovir za nadaljnji razvoj obeh regij. Slovenija v tem okviru poudarja pomen sodelovanja pri osnovnošolskem in poklicnem izobraževanju, ki je ključno za doseganje višjih stopenj gospodarske rasti, konkurenčnosti, zaposlovanja ter zmanjševanje revščine. 17. maja bodo srečanja (t. i. minivrhovi) trojke EU pod vodstvom slovenskega predsednika vlade s predstavniki posameznih podregionalnih skupin (Mercosur, Andska skupnost, Srednja Amerika, Cariforum), Čilom in Mehiko. Dan pred vrhom, 15. maja, imajo zasedanje zunanji ministri držav EU in LAK, ter obravnavali štiri od ključnih tem, ki zaznamujejo odnose med EU in LAK ter njuno sodelovanje. Te teme so migracije, medkulturni dialog, regionalno povezovanje in droge. Na eni in drugi strani pričakujejo bogatega uspeha. Je pa treba priznati da se napram evropski enotnosti Latinska Amerika še bori z notranjimi razkroji, močno razpršenostjo in neenakimi poizkusi združenja, ki mnogokrat bolj zavirajo kot pa pomagajo na poti do zastavljenih ciljev. Srečanje Evropa-Mercosur V petek 25. aprila je v Buenos Airesu potekalo srečanje visokih uradnikov Evropske Unije in Merco-surja. Delegati med pogajanji Na strani EU so se srečanja udeležili Direktor za Latinsko Ameriko na DG Relex Stefano Sannino, vodja Sektorja za Mercosur in Čile Angel Carro Castrillo, vodja delegacije Evropske komisije v Argentini veleposlanik Gustavo Martin Prada, vodja delegacije Evropske komisije v Urugvaju veleposlanik William Hanna, veleposlanik Slovenije Avguštin Vi-vod, veleposlanik Francije Frederic de Laurent, predstavnica Generalnega sekretariata Blanca Ausejo, svetovalka slovenskega veleposlaništva Katja Lina Biloslav in prvi sekretar francoskega velepo- slaništva Hubert de Can-son. S strani Mercosurja ter Venezuele so se srečanja udeležili iz Argentine: nacionalni koordinator Agustin Colomb-no Sierra, njegov namestnik minister Julian Tettamanti in drugi uradniki MZZ; iz Brazilije: nacionalni koordi- Skupna fotografija ob zaključku nator minister Bruno de Risios Bath, svetovalka Marcia Donner Abreu in pet uradnikov brazilskega MZZ; iz Paragvaja: nacionalna koordinatorka ministrica Terumi Matsuo de Claverol in njen namestnik minister Martin Llano-Heyn; iz Urugvaja: nacionalni koordinator veleposlanik Juan Enrique Fischer in en funkcionar urugvajskega veleposlaništva v Buenos Airesu; ter iz Venezuele: pogajalec Juan Gomez in sekretar veleposlaništva Venezuele Carlos Herrera. Dogodki ob Dragonji Zunanji minister Dimitrij Rupel je pretekli torek 13. maja na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) spregovoril tudi o zadnjem aktualnem dogajanju od Dragonji. V odgovoru na vprašanje Milenka Ziherla (SDS) v zvezi z dogajanjem ob Dragonji se je minister strinjal z njegovim opozorilom glede izogibanja incidentom. To je po Ruplovih besedah zaveza, ki z večjim ali manjšim uspehom traja od leta 2005. Menil je še, da so dogodki ob Dragonji povezani tudi z živahnim političnim življenjem pred volitvami v Sloveniji. ,,Težava enega od obmejnih prebivalcev (Joška Jorasa, o čemer smo v našem tedniku pisali v zadnjih številkah, op. ur.) je polna čustvenega naboja in je važen element za politiko," je povedal minister. ,,Ne smemo pa pozabiti, da je področje, kjer stoji Jorasova hiša, bilo predmet pogajanj v času sporazumevanja med Hrvaško in Slovenijo leta 2001, da so takrat ti zaselki prišli na hrvaško stran, vendarle pa je Hrvaška to slovensko koncesijo nagradila z določenimi rešitvami, predvsem ko je šlo za dostop do mednarodnih voda. Ko se je ta zgodba izjalovila, ko je bil ta sporazum s hrvaške strani odpovedan, ti dogovori ne veljajo več in smo tam, kjer smo bili, da vztrajamo pri tem, da je to slovenska zemlja," je povedal minister in dodal, da se je potrebno tega zavedati. Spomnil je, da Ev- ropska unija pričakuje, da bo Hrvaška rešila vprašanje meje pred vstopom v povezavo. Minister pa tudi ne pričakuje, da bi katerakoli prihodnja vlada v Sloveniji bila pripravljena spregledati ta pogoj. Aurelia Jurija (SD) je glede odnosov s Hrvaško med drugim zanimala dinamika nadaljnjih pogovorov po srečanju slovensko-hrvaške komisije mednarodnopravnih strokovnjakov na Reki. Zunanji minister mu je pojasnil, da bo maja nov sestanek. Pogovarjali naj bi se o tem, ali so vprašanja, ki jih je postavila Slovenija, sprejemljiva, in o nadaljnjih korakih. „Verjamem, da je ob dobri volji hrvaške strani mogoče priti do odločitve o lokaciji arbitraže in o tem izhodišču, relativno kmalu," je dodal minister, ki ne verjame, da je to potrebno povezovati z volitvami. ,,Če sporazuma s Hrvaško ne bo, je možna tudi arbitraža", je po drugi strani na novinarski konferenci izjavil predsednik NSi Andrej Bajuk. „Pričakujemo, da se bo Hrvaška enkrat za vselej odpovedala enostranskim potezam, ki ne rešujejo mejne problematike". BERI^ ARGENTINA-SLOVENIJA SOCIALNI DOGOVOR ... LEPA OBLETNICA V CARAPACHAYU.......... LIKOVNA DELAVNICA .2 V MENDOZI..............................3 PRISOTNOST NA .3 KNJIŽNEM SEJMU.....................4 Od kod navdih za dokument ... IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI ALOJZ REBULA. Kdor si je prebral SPOMINE škofa Antona Vovka, se je moral pokloniti enemu izmed najžlahtnejših spomenikov slovenske pisane besede: njegovi pokončnosti, pogumu in krščanski samozavesti. Res knjiga, vredna človeka, rojenega v Prešernovi hiši. Kako naj na primer človek pozabi na besede, ki jih je izrekel notranjemu ministru, mračnemu Borisu Kraigherju: ,,Jaz in vi bova prešla, a Cerkev bo ostala!" Ali besede, ki jih je v eni od neštetih noči, ko ga je Udba mučila s svojimi zaslišan ji, rekel zasliševalcu, ki še živi med nami: „Osvobodilna fronta, to je bila veja komunizma!" Toda če je bilo pogumno take stavke izreči, je bilo morda še bolj pogumno po zaslišanju tiste stavke zapisati. Slovenski pesnik, nekdanji partizan, si na primer v svoj povojni dnevnik ni upal zapisati besede ,,cerkev", če je stopil vanjo. Namesto ,,v cerkev" je šel ,,pod oboke". Toda glej čudo, tu je dokument iz 1945, nekakšno „Pismo duhovščini" s simpozija v Lovranu, kjer naj bi isti Anton Vovk stal na kolenih pred režimom, brez pridržka hvalil revolucijo, obtoževal izključno katoliško stran, nosilko revolucije, partijo, pa puščal lebdeti v neomadeževani slavi ... Je bila mogoča takšna prepadna dvojnost pri človeku, danes celo svetniškem kandidatu? Normalen odziv bi moral biti: „Nepristno! Podtaknjeno!" Če je namesto tega prvi hip nastopila pri katoličanih tesnobnost in zmagoslavnost pri nasprotnikih, je bila za to kriva ena sama okoliščina: mi-zanscena. To se pravi: simpozij, Lovran, „Izjava", vse v ozračju akademske strokovnosti. In tako je za hip prisluhnil Lovranu celo kdo, ki mu je praksa z režimom vzela vsakršno naivnost. O tistem pismu bi bil moral zdvomiti, še preden je zvedel, da je šlo za dokument brez datuma in brez podpisa, torej brez vrednosti, z vsebino, ki nikoli ne bi mogla biti Vovkova. Bila je od drugod, od skupine ljudi, ki so na svoj način želeli dobro Cerkvi, a med katerimi je bil tudi teološki profesor, izpričan sodelavec UDBE („Francka" ...). In to pove vse. Navdih za tisti dokument je prišel od tam. Partija je bila tista, ki je hotela napisati duhovščini ljubljanske škofije tisto vesoljno samoobtožbo. Kako da se v njem ni pokesala tudi za Valjhuna, Hrena in Mahniča? Tako si je novi režim zamišljal ločenost Cerkve od države ... Da bi namreč škofova pastirska pisma pisali na Centralnem komiteju ... Vsekakor tudi po tej aferici ostaja Anton Vovk, kar je bil: velik značaj v dobi zlomljenih hrbtenic, mogoče še s točko več za beatifikacijo, potem ko je ,,pismo" ignoriral ... (Po Družini) TONE MIZERIT VTISI IZ SLOVENIJE Parlamentarni mlini (II) V zadovoljstvu, da mlini meljejo (poglejte v letošnjo številko 12), sem kar pozabil na vso zadevo. Zato me je veselo presenetilo, ko sem mimogrede opazil sporočilo, da je Konvencija o socialni varnosti med Slovenijo in Argentino uzakonjena. Kako? Že? Res je! V začetku marca se je zgodba ustavila v Državnem zboru RS. Morala bi skozi več odborov in v njih ni bilo kakih večjih zastojev. Tako je predlog zakona bil umeščen kot 27. točka na 37. sejo Državnega zbora, ki je začela 28. marca. Pred njo je bilo treba opraviti s prejšnjimi 26. točkami, zato se je zavleklo do 2. aprila. Magnetogram s seje, ki jo je vodil podpredsednik Sašo Peče, pravi: „PODPREDSEDNIK SASO PEČE: Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O SOCIALNI VARNOSTI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ARGENTINSKO REPUBLIKO TER ADMINISTRATIVNEGA DOGOVORA ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O SOCIALNI VARNOSTI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ARGENTINSKO REPUBLIKO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko, kot matično delovno telo, ki je zboru tudi pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, v tretji obravnavi amandmajev ni možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 60, proti nihče. Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko." S tem je bilo opravljeno v Državnem zboru. Manjkala je še razglasitev predsednika države, kar se je zgodilo 10. aprila: ,,Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Argentinsko republiko ..." Čez pet dni, torej 15. aprila, pa je celoten tekst razglasitve in zakona prinesel Uradni list št. 37 v štev. 10 Mednarodnih pogodb, str. 1481 in sledeče. Ker zakon začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, se je v Sloveniji vsa zgodba končala preteklega 30. aprila. Deo gratias! Kaj pa v Argentini? Kolikor mi je znano, je tudi tam postopek blizu konca. Vsi, ki imamo delovno dobo razdeljeno med Argentino in Slovenijo, kar laže dihamo, ker bo zgodba, začeta pred dolgimi leti, uradno pa leta 2002, imela srečen konec. Z njo si sicer ne bomo zagotovili brezskrbnega življenja upokojencev, a kdor z malim zadovoljen ni ... GB Etika naj bo prioriteta SAZU V naslednjih letih bi morala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) poseben poudarek dati etiki, je ob simbolni predaji dolžnosti dejal novi predsednik SAZU Jože Trontelj. Predlagal je, da ,,pod pokroviteljstvom akademije ustanovimo državni svet za etiko". Trontelj je opozoril tudi na pomen odzivnosti SAZU na aktualna vprašanja. Kot je po slovesnosti še pojasnil novinarjem, je najbolj obsežno področje bioetika, ,,kjer se pojavljajo neprestano nova vprašanja, vprašanja o človekovih pravicah v zvezi z biologijo in medicino, uporabo teh dveh strok. Predsednik SAZU je dejal tudi, da si bo v prihodnje prizadeval pridobiti stalne vrhunske izvedence za področja, kjer želi akademija odigrati večjo vlogo. V svojem govoru se je zahvalil tudi svojima predhodnikoma Francetu Berniku in Boštjanu Žekšu. Za slednjega je Trontelj predlagal, da se ga vključi - zaenkrat neformalno - v izvršilni odbor akademije. Donedavni predsednik akademije Boštjan Žekš je opozoril, da smo v Sloveniji ob obstoju različnih konceptov glede ureditve akademij in inštitutov ,,ob ukinjanju ali izločanju inštitutov šli morda malo predaleč, boječ se tega sovjetskega sistema stalnih inštitutov". Med uspehi SAZU je Žekš naštel intenzivno vključevanje v delo European Academies' Science Advisory Council, grafično zbirko na Ljubljanskem gradu ter pripravo faksimilne izdaje Valvasorjeve grafične zbirke iz Zagreba, ki bo slovenski javnosti predstavljena 18. junija. Juan Vasle navdušil v Limi Basbaritonist Juan Vasle je v četrtek s slovenskimi in južnoameriškimi samospevi ter narodnimi pesmimi navdušil polno dvorano kulturnega centra Inca Garcilaso v Limi v Peruju. Njegov nastop je bil osrednji kulturni dogodek Slovenije, predsedujoče Evropski uniji, pred bližnjim vrhom EU - Latinska Amerika in Karibi, ki bo 16. maja v Limi. Prvak ljubljanske opere je ob spremljavi argentinske pianistke Haydee Trinca izvajal samospeve Benjamina Ipavca, Emila Adamiča, Hrabroslava Volariča, Josipa Pavčiča in slovenske narodne. V drugem delu pa so bili na sporedu Argentinci Carlos Guastavino, Alberto Ginastera, Carlos Gardel, Brazilca Heitor Villa-Lobos, Jaime Ovalle ter Perujca Alfonso De Silva in Chabuca Granda. Perujce je še posebej navdušila izvedba slovite pesmi ,,La Flor de la Canela" njihove legendarne pevke in skladateljice Chabuce Grande, poroča STA. Vasletov koncert je organiziralo slovensko zunanje ministrstvo. Most med Evropo in Kitajsko V šanghajskem Mestnem arhivu je na ogled razstava o astronomu, jezuitskem misijonarju, znanstveniku, izumitelju, matematiku, kartografu in diplomatu Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu - s kitajskim imenom Liu Songling. Hallerstein, ki je med drugim leta 1748 odkril nov komet, se je rodil leta 1703 v Mengšu, umrl pa je v Pekingu, star 71 let. Hallerstein je na Kitajskem živel 35 let. Postal je vodja cesarskega astronomskega observatorija. Cesar mu je za zasluge podelil mandarinski naslov. Poleg opazovanja zvezd in priprave koledarja je vodil delo pri izdelavi astronomskega instrumenta za opazovanje zvezd. Med drugim so na razstavi na ogled kopije dragocenih dokumentov, ki jih hranita Arhiv Republike Slovenije in Nadškofijski arhiv Ljubljana. Projekt povezuje kulturno dediščino, uprizoritvene umetnosti in nove medije. Na razstavi Hallerstein zaživi kot most med Evropo in Kitajsko, hkrati pa tudi kot most med preteklostjo in sedanjostjo, je o razstavi zapisal direktor Arhiva RS Matevž Košir. Celo najboljši poznavalci argentinskega političnega življenja si ne upajo prerokovati, kam se bo obrnil tek dogodkov in kakšen bo zaključek spopada med vlado in poljedelci. Nam torej ne preostane drugega, kot malo osvetliti dogodke, da jih bodo bralci bolje razumeli, ko bo do razpleta prišlo. Jovo na novo. Pa smo spet tam, kjer smo bili. Ključna seja med vlado in predstavniki kmetov v torek 6. maja se je izjalovila. Kje naj iščemo krivce? Nekaj je jasno: vlada ne prenese poraza, noče priznati zmote. Pravzaprav je bilo tisto zadnje srečanje pozitivno. Šef kabineta vlade, minister Fernandez (Alberto, ker sta še dva druga, poleg predsednice) je dosegel neko ozračje sporazuma, v katerem se je vlada zavezala, da bo pregledala davek na izvoz, pod evfe-mističnim izrazom, da se bo dogovorila glede ,,mer-cados a futuro" (prihodnje prodaje, dolgoročno trženje ali nekaj podobnega). Kako navadnemu kmetu, ki nima finančne vzgoje a nikakor ni neumen, razložiti evfe-mizem? Bussi, vodja najbolj bojevite veje, ki zastopa male poljedelce, je prevedel v kmečko španščino: ,,Vlada je priznala, da se je zmotila, in bo spremenila davek na izvoz". To je bilo prehudo. Ko je bivši predsednik Kirchner izjavo slišal po televiziji, je ukazal ministru, naj vse skupaj zanika. In kmetje so napovedali drugi del stavke do tega četrtka 15. maja. Vlada prenese marsikaj, samo poraza ne in priznanja, da se je zmotila. Kaj pomeni? Kmetje so se vrnili na ceste. Blokade niso popolne, a motijo normalen prevoz in predvsem ne dovolijo, da bi tovornjaki z žitom peljali proti pristaniščem. Izvoz je ustavljen in to vlado najbolj boli, ker ni dotoka denarja v njeno posebno blagajno. In kakšen je bil odgovor vlade? Izzivalen. Gospa predsednica je povedala, da ima ,,aguante". In kaj je to? Gradov slovar prevede besedo kot „vztrajnost, odpornost, moč, kljubovanje". Z drugimi besedami: da se vlada ne bo vdala. Nihče ne popusti in položaj je vedno hujši. Kmetje že napovedujejo da, če vlada ne popusti, bodo stavko nadaljevali. Vprašanje davka na izvoz je ključno in v tem tudi oni ne popustijo. Na raznih frontah. Omenili smo že, da se na vladni strani kažejo razpoke. Kmetje pritiskajo tam, kjer jim je lažje: na župane in guvernerje. Ti se nahajajo v kaj nerodnem položaju: če ostanejo na vladni strani, bodo izgubili glasove; če stopijo na stran kmetov, ne bo posebnih podpor iz vladne blagajne. Zato je vsak stopil na pot po lastni presoji. Schiaretti, guverner province Cordoba, je sprejel delegacijo kmetov in potem zahteval, naj vlada spremeni davek, kmetje pa naj nehajo stavkati. Položaj v Entre Rios je podoben. V provinci Buenos Aires se guverner Scioli ni udeležil osebno sestanka s kmeti, ampak je poslal nižje uradnike. S tem se je prikupil vladi a zameril kmetom, ki so ga ostro kritizirali. V vladni poslanski skupini se tudi krha in vladna stranka ni dosegla, da bi parlament izglasoval podporo predsednici v tej zadevi. Finančna kriza? Vzporedno ko tečejo dnevi stavke, se poznajo posledice tudi na drugih področjih. Zadnje dni je bilo zaznati neke vrste finančni preplah. Da ekonomija ni stabilna, da preti finančna kriza, celo, da je možnost nove „stajice" (corralito). A devizni fond je dovolj velik in ta preplah nima podlage, kot priznavajo tudi v opoziciji. Vsaj zaenkrat še ne. A strah je povzročil porast nakupa dolarjev, s čimer se ljudje pred možnim viharjem zatekajo v bolj varne vode. Kriza pa se pozna v gospodarski dejavnosti. Prodaja kmetijskih strojev je dejansko strmoglavila in prizadela to industrijo. Pada tudi gradnja, ki je bila svojčas lokomotiva rasti. Pada prodaja gospodinjskih aparatov in zastoj se pozna celo v prodaji prehrane. To, čemur se je bivši predsednik s tako silo upiral (,,ne govorite mi o zamrznitvi ekonomije"), se končno dogaja kot posledica nerealne vlade politike. Kaj pa inflacija? To je poglavje zase. Iz drame prehajamo v komedijo. Uradne statistike za mesec april kažejo na porast cen v višini 0,8%. Zakaj se je torej minister Alberto Fernandez jezil na kmete, da so oni krivi, da so se cene dvignile za 15%. Kako more biti nekdo kriv nečesa, kar se (po samih vladnih statistikah) ni dogodilo? Mimo tega, privatne statistike govorijo o inflaciji v višini 25% v zadnjih dvanajstih mesecih. To je točno trikrat več kot pa beleži vlada. Zato je tudi sodišče, zaradi obtožbe ene izmed nevladnih organizacij, pozvalo ekonomsko ministrstvo, naj razloži, na podlagi katerih kriterijev in dejavnikov računa inflacijo. Kam plovemo? Težko je razumeti vladno strategijo. Se gospa predsednica (in njen mož, sedaj vodja stranke) zaveda, kam lahko pripelje ta položaj? Pozna smisel besede ,,dialog" in „pogajanja"? Ali morda nehote (ali namenoma) išče socialni konflikt z nepredvidljivim izidom? Vsa kaže, da hoče potisniti kmete na kolena. To pa je zelo težko v državi, katero je polje doslej rešilo že vseh dosedanjih kriz, in brez katerega države že zdavnaj ne bi bilo. SLOVENCI V ARGENTINI CARAPACHAY 48. obletnica Doma V nedeljo 4. maja smo se zopet zbrali v domu, da skupaj proslavimo 48. obletnico ustanovitve. Okoli desete ure so se že pojavili prvi gostje in prijatelji in slovesnost se je začela z dviganjem slovenske in argentinske zastave in petje obeh himen. G. Franci Korošec, predsednik doma, je izrazil dobrodošlico vsem ter pokazal veselje, da se še vedno zbiramo, delamo in ohranjamo slovenski jezik, šege in navade. Sveto mašo je daroval g. Pavle Novak, za vse žive in rajne člane iz okraja. Po maši, so bili vsi pogoščeni s slaniki in dobrim vinčkom in kar naenkrat se je začel kulturni program. Napovedovalka je spomnila, da letos obhajajo v Sloveniji številne obletnice: sto letnica smrti bratov Benjamina in Gustava Ipavca. Oba sta se rodila v Šentjurju pri Celju v znani družini zdravnikov in glasbenikov; pred 250 leti se je rodil Valentin Vodnik, prvi pomembnejši slovenski pesnik, narodni buditelj, učitelj, slovničar in urednik. V Sloveniji pa praznujejo tudi Trubarjevo leto. Številnim razstavam in drugim prireditvam ki jih ob 500-let-nici rojstva Primoža Trubarja, začetnika slovenskega knjižnega jezika, pripravljajo kulturne in druge ustanove, se je v začetku marca pridružil tudi Narodni muzej z osrednjo razstavo o njegovem življenju in delu. Tam razstavljajo okoli 150 predmetov ki opisujejo postaje Trubarjevega življenja ter okolje v katerem je ustvarjal. Najdragocenejši razstavni eksponat je pa gotovo edini ohranjeni izvod njegove knjige ,,Cerkovna ordninga" iz leta 1564, ki je za Slovence posebej pomembna zato ker je prvo cerkveno pravno besedilo v slovenščini in prvo pravno besedilo v slovenskem jeziku sploh. Knjiga je v lasti Vatikanske knjižnice, a so jo pripeljali v Slovenijo za dva meseca ob strogih varnostnih ukrepih in spremstvu visokih predstavnikov. Vrednost edinega ohranjenega izvoda starega 400 let ocenjujejo na nekaj sto tisoč evrov. Zatem so vsi lahko slišali odlomek v stari slovenščini, v katerem piše kako je Trubar naročal pridigarjem in župnikom naj učijo pisati in brati v slovenščini. Besedo je prevzela predsednica Zedinjene Slovenije, gospa Alenka Godec, in na kratko čestitala ter vlila poguma z mislijo, da se splača vztrajati za slovenstvo. Osrednji del programa je bila igra, imenovana ,,Kje je meja". Spisal jo je Josip Ogrinec, ki se je rodil leta 1844. Bil je profesor prirodopisa, kot pisatelj pa se je oblikoval na Dunaju pod vplivom Josipa Stritarja. Znane so njegove črtice Obrazi iz narave in Obrazi iz naroda, napisal pa je tudi več gledaliških del. Umrl je leta 1879. V tej veseloigri, enodejanki, so nastopili Marta Vodnik, Jože Jan, Mikaela Resnik, Andrej in Sandi Žnidar in Andrej Klemen. Za režijo je bila odgovorna Ani Klemen. Res je treba čestitat vsem nastopajočim, ki so se izkazali kot ,,ta pravi" igralci, in so bili nagrajeni z burnim ploskanjem. Tudi Ani Klemen se pozna, da ima ,,žilico" za režiserstvo. Dvorana se je spraznila, da smo lahko pripravili prostor za kosilo in spet do zadnjega kotička napolnila, da smo vse pojedli kar so dobrega skuhali. Imeli smo še srečelov z lepimi dobitki in ni manjkalo proste zabave ob zvokih domače glasbe, prijetnega klepeta in raznih iger. Dan smo zaključili veseli, da smo se tako luštno imeli, da smo se srečali ... Bog daj, da bi bilo še velikokrat tako. Hvala vsem ki ste sodelovali pri obletnici. Marjana Pirc MENDOZA Likovna razstava „Slikarstvo je glasba duše" je med pozdravom rekla Rosita Klinec, koordinatorica likovnega ateljeja, ki je tudi ob koncu leta 2007 predstavil svoje delo, kot zaključek še ene dobe. Atelje za slikarstvo deluje že dve leti v našem Domu z lepim številom udeležencev. V letu 2007 so se tudi vključili štiri novi učenci iz argentinskega občestva. Vodi ga z velikim uspehom prof. Carlos Ercoli, znan umetnik našega okolja. Zaključek dela v letu 2007 je bil v nedeljo 25. novembra z ganljivim uvodom. Najprej je pozdravil vse navzoče in še posebno vse člane tega ateljeja kulturni referent Društva, inž. Jože Šmon, in se zahvalil povezovalki in mentorici likovne delavnice, Rositi Klinec Villareal. Omenil je med drugimi važnost umetništva, kako se da povedati v umetnini, kar včasih besede ne predstavijo, in koliko umetnik v svojem delu posreduje občinstvu. Zahvalil se je tudi prof. Ercoli vsem članom ateljeja ter povabil še druge, naj se priključijo v novi dobi — že tretji — v letu 2008 (ki se je že začela 8. marca 2008), in izrazil ,,koliko ljudi ima sposobnosti za umetnost in jih še niso odkrili". Potem je pozdravila navzoče ga. Klinec in se zahvalila vsem, ki na katerokoli način prispevajo temu. Posebej je še omenila učenko ateljeja Darinko Žumer, ki je pred dvema letoma — ko se je otvorila delavnica — rekla, da nima spretnosti za to, ampak da bo poskusila. Danes pa nam Darinka predstavlja krasne slike, delo njenih rok, zanimanja, požrtvovalnosti in vztrajnosti. Nato sta publiki podarila glasbeni moment te predstave spretna glasbenika David Bajda na kitaro in Juan Ignacio Molina na prečno piščal (flauta traversa). Zaigrala sta dve melodiji: najprej tango in nato razgibano milongo. Potem so navzoče povabili, naj si ogledajo razstavo, medtem, ko so nam postregli s poticami in pijačo. To pot je bila predstava posvečena temi „Slovenija v našem ateljeju" z motivi slovenske pokrajine in slovenskih rastlin — rož. Uporabljena tehnika je bila zelo obširna: olje, akvarel, akrilik, kreda (tiza) in črnilo. Z velikim zadovoljstvom je publika takoj opazila napredek dela v teh dveh letih; učenci so s svojimi deli presenetili pričakovanja gostov. Vsa skupnost v Mendozi iskreno častita vsem članom ateljeja, vodički in profesorju slikarstva, ker ta skupina očitno napreduje in prvič v mendoškem Domu imamo že dve leti stalno aktivnost v umetnosti. Zbirajo se ob sobotah popoldan, in med risanjem, učenjem, umetniški vzgoji - in tudi pri skodelicah čaja - živahno gojijo lepo prijateljstvo in odkrivajo^ svoje talente. Želimo likovni skupini še veliko let obstoja in uspeha. tn MIRAMAR V soboto, 4. aprila ob osmih zvečer smo se zbrali v miramarski cerkvi San Andres, da prisostvujemo koncertu dekliškega zbora Milina s Pristave. Ta koncert je bil izveden v okviru turneje Miramar - Mar del Plata. V naš okraj so dekleta prišla na vabilo miramarske Zveze slovenskih mater in žena, ki ji predseduje ga. Kristina Marolt Jelenc. Koncert se je razvil v nabito polni cerkvi. Program je bil Lep pojoči obisk obširen, saj so pele tako Marijine kot prosvetne slovenske in argentinske pesmi. Publika je z velikim zadovoljstvom nagradila dekleta z močnim aplavzom. Zbor se je na koncu zahvalil Zvezi in obdaril predsednico, nakar se je ga. Kistina zahvalila. Zatem so dekleta nagradila publiko z novo pesmijo. Tajnica ga. Lučka Zupanc se je zahvalila dekletom in župniku te cerkve v imenu Zveze; ga. Anica Gornik pa IZ ŽIVLJENJA ZVEZE 42. občni zbor Zveze slovenskih mater in žena Zveza slovenskih mater in žena je imela svoj 42. redni občni zbor. Po pozdravnih besedah predsednice Pavline Dobovšek so odbornice podajale poročila. Tajnica Martina Lavrič je med drugim poročala, da je Zveza v tem letu poslala 46 božičnih in 28 velikonočnih voščil, 10 zahvalnih pisem in čestitk ter 12 sožalji. Prejele pa smo 18 božičnih in 16 velikonočnih voščil ter 6 dopisov različne vsebine. Blagajničarka Marta Golob je poročala o denarnem stanju Zveze, kulturna referentka Irena Fajdiga je podala kulturno delovanje in sicer vsakomesečna predavanja, natisk božičnih in velikonočnih voščilnic ter pripravo prireditve ob 41. dnevu Zveze. Takrat je arh. Jure Vombergar predvajal prikaz prihoda prvih slovenskih družin v Argentino. (V teh dneh ga arh. Vombergaj projektira po raznih krajih v Sloveniji). Gospodinja Pavla Škraba je poročala, da je Zveza v preteklem letu pripravila 110 velikih živilskih paketov za naše rojake (polovico sta nam jih podarila brata Klemenčič, za kar se jima iskreno zahvaljujemo). Pripravile smo 3 pogostitve ob prihodu škofa dr. Petra Štumpfa ter pogostitev ob praznovanju Zveze. Socialna referentka Ančka Podržaj je med drugim povedala, da je Zveza za leto 2007 razdelila med naše rojake od marca do decembra 50.538 pesov. Zahvalila se je vsem dobrotnikom in sodelavkam pri socialnem delu ter svoje besede zaključila z mislijo Martina Luthra Kinga: ,,Luč je prišla na svet. Vsak se mora odločiti, ali bo živel v svetlobi ljubezni do bližnjega ali v temi sebičnosti. Po tem bomo sojeni. Najpomembnejše in najbolj pereče vprašanje se torej glasi: kaj si storil za druge?" Sledilo je poročilo arhivarke Kristine Jerovšek. Nato so poročali krajevni odseki Zveze. (Ta poročila bomo objavljali v naslednjih številkah tednika.) Prisrčna zahvala vsem, ki so nam pomagali - tako duhovno, kulturno in denarno, saj brez njihove pomoči naše žene ne bi mogle vršiti svojega dela. Hvala vsem sodelavkam in posebna zahvala Mirti Rant Ayerbe, Ireni Rant Grohar, Andrejki Dobovšek Rovan, Andrejki Dolinar Hrovat ter Ireni Žužek. Hvala lepa tudi cont. Damijanu Eckerju za podarjene knjige Mire Ecker. Pavlina Dobovšek G. JOŽE RAZMIŠLJA Odpuščanje je podarila pevovodkinji prof. Marjani Jelenc Petrocco slovenski šopek. Polni lepih občutkov smo se razšli z upanjem in željo, da se taki večeri ponovijo v našem prelepem Miramaru, saj smo jih potrebni. Še enkrat hvala vsem, ki ste na katerikoli način pripomogli k tej turneji. Kristina Jelenc V človekovih odnosih do B oga je veliko neprijetnih spodrsljajev, napak in žalitev, ki potrebujejo popravo v odpuščanju. Jezus sam nas je učil, da pravimo: odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo njim, ki nas žalijo. Tudi med ljudmi je potrebno odpuščanje. Pokojni papež Janez Pavel II. nas spominja velikih znakov tega odpuščanja. On ni samo učitelj vere, ampak tudi odpuščanja. Ponižno priznanje, da smo drug drugemu dolžni odpustiti, je osnova vsakega skupnega živ-jenja. To velja že v družini in v vsaki skupnosti. Gotovo je težko priznati, da sj grešnik in odpustiti ni lahko. Človek daje danes vso prednost pravici in pravičnosti, kot pa potrpežljivi in dobrotljivi ljubezni. Vse povorke na cestah, vsi protesti za pobite ali pogrešane zahtevajo pravico in pravičnost, pa so prav isti ljudje polni sovraštva, kar zelo dobro uporabljajo levičarji. In pri njih nikdar ni ljubezni. Vedno je potrebno imeti pred očmi dostojanstvo človekove osebe, ker je to velik doprinos povezanosti ljudi med seboj. Janez Pavel II. je razlagal priliko o izgubljenem sinu in je dejal, da sta tisti, ki odpušča in oni, ki mu je odpuščeno, oba, velika v osebnem dostojanstvu in je to vzrok velikega veselja za oba. Ne smemo zanikati, da obstoja hudobija in pohujšanje in da je greh znak človekove slabosti, kar mu pač povzroča veliko škodo. Janez Pavel II. je priča velikega odpuščanja. To je storil celo svojemu napadalcu. Leta 1983 je obiskal svojega napadalca v zaporu. Iz razgovora med obema je bilo razvidno, da je Ali Agca spraševal samega sebe, kako je bilo mogoče, da ta atentat ni popolnoma uspel, ko pa je on vse premišljeno storil. In ta „čudež" je prenesel na versko stran. Prepričal je samega sebe, da je tu delovala neka višja moč od njegove, ko je na papeža streljal in mu hotel vzeti življenje. Pa je papež takrat poudaril veličino človeške osebe in njeno veljavo. In ubijalec je postal veren. Za papeža pa je bila vedno zelo važna človekova vrednost in to vsakega človeka, celo njegovega napadalca. Fatimska Marija je tudi to pot razgrnila svoj plašč tistega 13. maja na papeža Janeza Pavla II. FINALIST NA MLADINSKEM TEKMOVANJU Mladi slovenski saksofonist Jan Gričar se je uvrstil v finale Evrovizijskega tekmovanja mladih glasbenikov (Eurovision Young Musicians),^ki ga organizira zveza EBU. Šestnajstletni Gričar na tekmovanju zastopa RTV Slovenija. KULTURA Slovenci na knjižnem sejmu Gotovo je knjiga nek barometer kulture narodov. Knjižni sejmi po svetu zato govorijo o zanimanju neke družbe za knjige in kulturo in privabljajo množice navdušenih bralcev. Knjižnega sejma v Buenos Airesu smo se Slovenci udeleževali še pred osamosvojitvijo. Društvo Zedinjena Slovenija je redno prestavljalo izložbeno stekleno omaro, kjer so bili razstavljeni komadi naše lastne knjižne proizvodnje. Samostojna Slovenija je prekinila to tradicijo in skupnost se je množično vključila v razne posege Slovenije, Sedem slovenskih avtorjev na knjižnem sejmu včasih samostojne, sedaj v sklopu raznih evropskih držav. Lepo je sprejet tudi nastop slovenskih avtorjev v okviru kulturnih prireditev knjižnega sejma. slovenski prostor Tudi letošnji knjižni sejem v Buenos Airesu je štel med udeleženci Slovenijo. Slovenska stojnica je v rumenem paviljonu (cesta 10, številka 2014) delila prostor z Grčijo, Francijo in Nemčijo, v sklopu držav, ki so del Evropske Unije. Mala deželica pod Triglavom je imela tudi majhno površino prostora za razstavljanje knjig. Estetsko je bila podobna sodržavam, ki so se tam predstavljale. Vse štiri članice stojnice so imele napisana imena držav z velikimi temnimi črkami na beli podlagi. Prav tako so obiskovalci sejma lahko videli zastavo in grb držav. Slovenski del je imel kar nekaj letakov, ki so krasili stene in nudili podatke o naši prelepi deželi, vsem tistim, ki so šli mimo stojnice. Na eni strani je bil letak s simbolom slovenskega predsedovanja Evropske Unije, ki smo ga že opisali v letošnji prvi številki tednika. Na drugi strani je bil prilepljen zemljevid Slovenije, na katerem so bile, poleg imena krajev, narisane tudi nekatere značilnosti turističnih točk. Pod njim pa je bil opis države, ki je vseboval risbo Evrope (v njej je izstopala Slovenija), število prebivalcev, državne praznike, kratko zgodovino, med drugimi podatki. Seveda so bile razstavljene tudi knjige, kakor se knjižnemu sejmu spodobi. Raznovrstne so bile: turistične, s slikami pokrajin; literarne, med njimi so bile nekatere izpod peresa literarnih obiskovalcev; niso pa manjkali slovarji slovensko-španski in špansko-slovenski, tudi v žepni obliki. Vse je bilo možno listati. Tudi so bili na razpolago posebni izvodi, tiskani prav za to priložnost v španskem jeziku. Vsebovali so prevode izbranih del slovenskih sodobnih literatov, ki so se predstavili v knjižnem sejmu na Dan Slovenije. dan kulturnega srečanja Za letošnji sejem, v sovpadanju s slovenskim predsedovanjem Evropske Unije, je bila slovenska delegacija izredno številna. V našem tedniku smo že poročali o literatih, ki so prihiteli v Buenos Aires. Nastopili so na posebnem „našem" dnevu. Dan Slovenije je bil v ponedeljek, 28. aprila. Dvorana ,,Alfonsina Storni" se je napolnila s slovenskimi in argentinskimi obiskovalci. Ob vhodu je vsak dobil poseben knjižni izvod, kjer so bili predstavljeni gostje-ustvarjalci, kratek življenjepis vsakega in prevod kakega dela ali odlomka njegovih del. Uvodno je zastopnica veleposlaništva Katja Biloslav pozdravila avtorje in navzoče, se zahvalila za prisotnost in posebej izrekla zahvalo prof. Mojci Jesenovec, lektorici slovenščine na buenosaireški univerzi, ki je nosila glavno težo organizacije. Sledil je poseg prisotnih avtorjev. Dogodek je vodila Florencia Ferre. Po kratki predstavitvi in življenjepisu, je avtor v slovenščini prebral košček svojega dela, nakar je sledil prevod v španščini, katerega sta izmenoma brali Mojca Jesenovec in Florencia Ferre. Tako so si sledili Mitja Čander, Aleš Car, Mate Dolenc, Alojz Ihan, Dušan Jovano-vič, Mojca Kumerdej in Aleš Šteger. Prisotni so z zanimanjem sledili izvajanju in vsakega nagradili s ploskanjem. Po branju je sledil razgovor z avtorji, ki so odgovarjali na vprašanja občinstva. Zanimivo je bilo podajanje vseh, kako se je začela njihova ustvarjalna pot. Po zaključku je sledila še pogostitev in priložnost za oseben razgovor prisotnih s slovenskimi avtorji. V sklopu sejma se je predstavila v sredo 30. aprila tudi slovenska-francoska pisateljica Brina Svit, ki je sodelovala pri okrogli mizi ,,Od materinega jezika do posvojenega jezika: pisatelji križajo meje". Brina Svit namreč piše v francoščini in je prišla na sejem v okviru francoske delegacije. Poleg sejma so se slovenski avtorji že prej predstavili v nedeljo, 27. aprila, v Montevideu. Nato pa 1. in 2. majav Rosariu. Nato 29. aprila z branjem v ,,Casa del Escritor". V soboto, 3. maja pa so se Aleš Car, Mate Dolenc, Alojz Ihan, Aleš Šteger publiki predstavili v ,,Centro Cultural de la Cooperacion". Obakrat so se predstavili tako slovenski kot tudi širši argentinski publiki. Brina Svit pri okrogli mizi tudi v skupnosti Nekateri izmed gostov so stopili v stik tudi z našo skupnostjo. V okviru delavnic in predavanja, v organizaciji Slovenske kulturne akcije, so v soboto 3. maja obiskali sjovensko hišo Mojca Kumerdej, Dušan Jovanoviž in Mitja Čander. O tem bomo še kasneje poročali. To soboto, 17. maja pa bo imela predavanje v sklopu SKA Brina Svit. S tem bo zaključena slovenska udeležba ob tem važnem vsakoletnem kulturnem dogodku, ki Argentino gotovo postavlja na visoko mesto v svetovni kulturi. Letos je sejem obiskalo milijon in 200.000 ljubiteljev knjig. Važno in hvalevredno je, da smo ob takem dogodku prisotni tudi Slovenci. m.p. - t.m. SLOMŠKOV DOM V soboto 19. aprila smo v Slomškovem domu zopet prisostvovali uprizarjanju Langsnerjeve igre V pričakovanju voza, v prevodu Mihe Gaserja. Ni v navadi naših domov, da uprizarjajo isto igro kar dvakrat, in to v tako kratkem času. Toda v tem primeru, je bil povod za to gostovanje gledališke skupine Slomškovega Doma v Sloveniji v organizaciji izseljenskega društva Slovenija v Svetu, s podporo Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Program te turneje je vseboval sedem različnih gostovanj v teku šestih dni na različnih odrih v Sloveniji, o čemer se je že poročalo v našem časopisu. Zanimivo pa je ustaviti oko na zadnji predstavi v Slomškovem Domu. S pravo lahkoto opazimo napredovanje v igralskih sposobnostih te skupine. Večina teh igralcev neprekinjeno sodeluje že vrsto let. Tudi tokrat, tako kot v prejšnji uprizoritvi, sodeluje Aleksandra Omahna v dvojni obliki: kot režiserka, a obenem tudi kot igralka vloge Susane. V tem primeru, jasno pokaže dozorevanje igralskih sposobnosti, saj brezhibno izpelje svoje uprizarjanje mlade žene, nekoliko obremenjene z nego dojenčka in tašče, ne da bi bilo pri tem zaslediti nikakršnih kretenj ali skrbi režiserskega značaja. Skratka, posveča se svoji vlogi na odru, ne da bi jo pri tem kaj Ponovitev ,,V pričakovanju voza" drugega zmotilo. Kot režiserka je pa za to igro izbrala neverjeten tempo, ki ogromno zahteva od igralcev. Ni potrebno samo obvladati do skrajnosti slovenskega jezika in lastnega teksta, temveč stalno slediti odvijanju dogodkov na odru, in biti vedno pripravljen na reševanje nepredvidenih situacij, ki bi lahko zapletle normalni potek igre. S tega stališča je res čestitke vreden dosežek preko skoraj celoletnih priprav. Omenjeni tempo lahko do neke mere otežkoča dojemanje igre s strani Slovencev, ki verjetno niso seznanjeni s socialnoekonomsko situacijo Argentine v drugi polovici XX. stoletja, toda je upravičen, če upoštevamo dolžino igre (skoraj dve uri) in vsebino le-te, saj nikakor ne moremo reči, da je to izključno komedija ali drama (vsebuje pa elemente obeh), zato lahko s prepočasnim odvijanjem doprinese neko sivino, svinčenost v dojemanje publike. Igro bi prav lahko uvrstili v neki dvoboj med moškimi in ženskami (in seveda, med ženskami samimi). Na isti način se opaža izstopanje nekaterih vlog. Elvira (Monika Štefe) in Susana (Aleksandra Omahna) nosita na svojih ramah dobršen del igre, in njun nastop se odvija brez zapletov; še več, opazno je celo, da se poslužujeta cele baterije kretenj, namigov in izrazov na obrazu, ki dopolnjujejo njuno igranje celo v času, ko nimata na odru nobene iztočnice. Ženski bataljon pa dopolnjujejo Matilde (Erika Ribnikar), ki je nedvomno dokazala velik napredek in solidno igranje, Mirta (Helena Loboda Oblak), za katero je lahko reči, da jo čakajo še neštete vloge, saj se je šele pred nedavnim spustila v zahtevnejše nastope, in Emilia (Silvi Škerlj Zakrajšek), ki je bila prav gotovo največje presenečenje. Predhodno se je udejstvovala z malimi vlogami, ki niso bile zahtevne, toda tokrat se je izkazala kot zelo sposobno igralko v dramskih vlogah. Pri moških vlogah se izkažeta Sergio (Jože Oblak), ki ima dolgoletne skušnje na odru, in se temu ne izneveri, in pa Jorge (Sandi Žužek), ki je tokrat dokazal, da je vrsta let njegovega sodelovanja v skupini pokazala svoje sadove. Antonio (Claudio Selan) se je vidno počutil zelo udobno v svoji vlogi in jo solidno odigral. Felipe (Edi Cestnik) in Fantek (Dani Cestnik) sta prav gotovo dobršen dokaz, da gledališka skupina Slomškovega Doma premore tudi igralce, ki se v stranskih vlogah izkažejo kot izkušeni, in trdno podprejo predstavo tudi v obrobnih situacijah. Sem spada tudi Pierre (Polde Malalan), ki je v nekaj igrah hitro dokazal svetlo bodočnost v nastopanju. Komentar zase velja tudi za Mamo Coro (Aleksander Kastelic), ki je v tem nastopu presegel celo že dobro zadeto karakterizacijo v prvi uprizoritvi. Nedvomno je povzel lik iz argentinske filmske uprizoritve in brez težav zgradil kratko, toda zelo zahtevno vlogo, saj v takih primerih nedovršena karakterizacija ogroža solid-nost celotnega ostalega nastopa. Gotovo pripomore k ambientaciji igre tudi pravilno upravljanje luči in zvoka (Matjaž Ribnikar). Razvidna je bila skrbna izbira glasbenih vložkov, ki so dosti doprinesli k zgodovinskem okviru predstave, in to upoštevajoč praktično minimalistični način urejanja scenerije, ki je gotovo odgovarjal potrebam tako natrpanega programa nastopov v Sloveniji, a zato vseeno ni bilo ničesar pogrešati. Prav posebne omembe pa je vredno maskiranje, ki je bilo tokrat iz omenjenih razlogov odgovornost samih igralcev. Če predočimo dejstvo, da je gledališka skupina Slomškovega Doma, in vse slovensko gledališče v Argentini na sploh navajeno na to, da maskiranje prevzame tuja, za to odgovorna oseba, in se igralec posveča le potrebni zbranosti pred nastopom, je to prav posebno znak novega, važnega koraka v zrelosti in napredovanju te naše skupine. Skratka, do sedaj so dosegli vse zastavljene si cilje in čezmerno dokazali, da so še marsičesa zmožni. Bog daj, da bi se njihovo delo še dosti let neprekinjeno nadgradovalo. Štefan Godec NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI največja sončna elektrarna Gorenjske elektrarne so v Biotehničnem centru Naklo uradno odprle največjo sončno elektrarno v Sloveniji. 427 fotocelic s skupno močjo 90 kilovatov zagotavlja letno 92.000 kilovatnih ur elektrike, kar zadošča za potrebe 30 gospodinjstev. Elektrarno, ki je prejela nagrado za Sonaravni projekt 2008, je odprl minister za gospodarstvo. čiščenje razbitin Na Korziko je odpotovala skupina 60 strokovnjakov, ki bo izvedla sanacijo kraja nesreče letala Inex-Adrie, ki se je zgodila leta 1981. Skupina se je zbrala na Korziki, s helikopterjem so si ogledali prizorišče nesreče in po besedah vodje operacije Bojana Kopača iz uprave za zaščito in reševanje se operacija v ponedeljek lahko začne. Kopač je za STA povedal, da so si s helikopterjem že ogledali prizorišče nesreče na gori San Pietro. internautica v portorožu Letošnjo razstavo navtike Internautica si je ogledalo rekordnih 38.000 obiskovalcev, ki so lahko pri 300 razstavljavcih videli 220 plovil, med katerimi so bila nekatera dolga več od 90 čevljev. Velik poudarek so organizatorji, Studio 37 in Marina Portorož, letos namenili ekologiji, o kateri so spregovorili na različnih posvetih in okroglih mizah. Letošnja Internautica je v morju pridobila 30 privezov namenjenih največjim plovilom ter 1500 kvadratnih metrov dodatnih razstavnih površin. urejanje slovenskih in hrvaških grobišč Pristojni ministrici Hrvaške in Slovenije, Jadranka Kosor in Marjeta Cotman, sta na sedežu hrvaške vlade v Zagrebu podpisali sporazum o urejanju vojnih grobišč za žrtve v obeh svetovnih vojnah in povojnih obdobjih. "Zavezujemo se, da bomo uredili grobišča tako na slovenski kot na hrvaški strani v skladu z mednarodnim pravom, ter da na ta način izkažemo pieteto umrlim in izrazimo spoštovanje," je dejala slovenska ministrica Cotmanova. PO SVETU volitve v srbiji Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Srbiji je po neuradnih podatkih z dobrimi 38 odstotki glasov zmagala koalicija Za evropsko Srbijo, v kateri je tudi Demokratska stranka Borisa Tadiža. Tadiž je dejal, da je pripravljen na pogovore z vsemi strankami, ki bodo sprejele pet pogojev: vstop v evropske integracije, celovitost Kosova, zaključek sodelovanja s Haagom, boljši standard za državljane in boj proti korupciji. libanon Spopadi v Libanonu med privrženci vlade in opozicije pod vodstvom gibanja Hezbolah so se umirili. Nasilje je sicer minulo soboto izbruhnilo tudi v drugem največjem libanonskem mestu Tripoli. Več tisoč ljudi je že moralo zapustiti svoje domove. volitvena tekma Ameriška predsedniška kandidata Barack Obama in Hillary Clinton nadaljujeta tekmo za prvo mesto na strani demokratov. Newyorška senatorka je v nedeljo nadaljevala kampanjo v Zahodni Virginiji, kjer bodo demokrati v torek izbirali predsedniškega kandidata stranke. Ob tem je poudarila, da ne misli odnehati, čeprav jo je njen nasprotnik Obama konec tedna prehitel tudi po številu tako imenovanih super delegatov. ruski kabinet Ruski premier Vladimir Putin je predstavil nov vladni kabinet. Zunanji minister bo še naprej ostal Sergej Lavrov, prav tako bo na čelu obrambnega ministrstva še vedno Anatolij Serdjukov. Poleg tega bo dosedanje ministrstvo za energijo in industrijo poslej razdeljeno na dve ločeni ministrstvi. Kot poročajo ruske tiskovne agencije, se je Putin o imenih novih ministrov v ponedeljek dopoldne pogovarjal z ruskim predsednikom Dimitrijem Medvedje-vom. Po pogovorih sta predstavila nov vladni kabinet, v katerem bo v prihodnje kot finančni minister ostal tudi Aleksej Kudrin, ki mu pripisujejo zasluge za ruske gospodarske uspehe. ekonomija Evropska komisija je pretekli četrtek sprožila protidumpinško preiskavo proti jeklu za žice, ki jih Evropska unija uvaža iz Kitajske, Turčije in Moldavije. Če bo v devetmesečni preiskavi ugotovila, da so proizvajalci iz omenjenih držav proizvod prodajali po ceni, ki je nižja od tržne cene v njihovi domači državi, lahko proti njim sproži protidumpinške ukrepe. Komisija je preiskavo sproži a na osnovi pritožbe združenja evropskih jeklarjev Eurofer. Ti namreč trdijo, da proizvajalci iz omenjenih držav zaradi viška proizvodnje, ki ga povzročajo radodarne državne izvozne subvencije, evropski trg poplavljajo s poceni izdelki. vseslovensko romanje v lujan Romanje je bilo tudi letos drugo nedeljo v maju, t. j. 11 maja. Kot ponavadi je vozil iz Buenos Airesa poseben romarski vlak s 1250 romarji, med katerimi je bilo zelo veliko starih slovenskih naseljencev. Odhod vlaka je bil napovedan za 7.15, pa se je za 20 minut zakasnil. Železniška uprava je dala na razpolago tudi premalo vagonov, tako, da so tisti, ki so vstopili Liniersu in v Ramos Mejia, kjer je letos vlak tudi stal ob vožnji v Lujan, dobili le malo sedežev. Toda z dobro voljo se je uredila tudi ta nevšečnost. ... Istočasno kot romarski vlak je v Lujan vozilo tudi več avtobusov. Letos jih je bilo še več kot druga leta. Rojaki jih radi naročajo, ker so zlasti glede odhoda bolj svobodni in niso vezani na vozni red. V nedeljo so prišli z njimi rojaki iz Lanusa, Ezeize, Villa Ballester, Ramos Mejia, Moron in od drugod. Po prihodu romarskega vlaka v Lujan, so se rojaki podali v sprevodu do cerkve. Na čelu sprevoda so fantje nosili argentinsko, papeško in slovensko zastavo. Med potjo so molili rožni venec in prepevali Marijine pesmi. Družine z majhnimi otroki so se do romarske cerkve vozile z avtobusi. Ko se je procesija slovenskih romarjev začela bližati po prostranem trgu veličastnemu Marijinemu svetišču so jim v pozdrav zadoneli zvonovi v zvonikih. ... Mašo za vse Slovence v Argentini je imel pri glavnem oltarju g. direktor Anton Orehar. Ljudsko petje med njo je vodil g. Stanko Kavalar. ... študijski dan slovenskega kat. društva v buenos airesu Za Slovenskim kat. akad. starešinstvom so priredili svoj študijski dan tudi slovenski akademiki, ki študirajo na raznih fakultetah buenosaireške univerze in so včlanjeni v Slovenskem katoliškem akademskem društvu. Tečaj je bil v nedeljo dne 4. maja v Zavodu sv. Vincencija v ulici Tequendama v Villa Devoto. Udeležilo se ga je nad 30 slovenskih akademikov. Navzoč je bil tudi predsednik Slov. kat. akad. starešinstva g. ravnatelj Ivan Prijatelj. ... slovenci v argentini osebne novice Srebrna poroka. V vsej tihoti in skromnosti sta v San Justu dne 7. maja obhajala srebrno poroko g. Niko in Barica Tomc. Družinska sreča. V cerkvi sv. Marte v Villa Tesei, kjer župnikuje g. dekan Ciril Milavec, je bila krščena 4. maja Mirian Elizabeta Dejak, hči Jožefa in Slavice roj. Tomažič. Botra sta bila g. Leopold Jurše in njegova žena ga. Ana. Svobodna Slovenija, 15. maja 1958 - št. 20 RESUMEN DE ESTA EDICION ciklon v mjanmaru Mjanmarska vojaška hunta je izrazila hvaležnost mednarodni skupnosti za pomoč žrtvam ciklona. Ob tem je poudarila, da je najboljši način pošiljanje materialne pomoči, ne pa tudi osebja. Obenem so še dejali, da so eno od letal s pomočjo morali odsloviti. Na njem je bilo namreč več reševalcev in novinarjev, ki niso imeli dovoljenja za vstop v državo. Združeni narodi so odločitev vojaške hunte označili kot nezaslišano. Ob tem so opozorili, da prizadeti v ciklonu še vedno čakajo na hrano in zdravila. Po doslej znanih podatkih je število umrlih in pogrešanih naraslo na 62 tisoč. Mnogi se bojijo, da bi število mrtvih lahko preseglo 100 tisoč. lizbonska pogodba Parlamenta Litve in Latvije sta pretekli četrtek ratificirala Lizbonsko pogodbo. S tem je reformno pogodbo povezave, naslednico spodletele evropske ustavne pogodbe, ratificiralo že trinajst držav. Na pobudo Latvije sta se državi dogovorili, da bosta reformno pogodbo ratificirali hkrati. Tretja baltska država Estonija pa je ratifikacijo napovedala za 11. junij. en defensa de la verdad El parroco, padre Povše, no olvida la vida del obispo dr. Gregorij Rožman quien lo ordenara sacerdote en 1952. Afirma que fue un gu^a muy necesario en el obispado de Ljubljana. El obispo supo conducir al pueblo, en aquellos tiempos crueles de la guerra y la revolucion, por el camino de la esperanza en Cristo y la nacion. Fue un verdadero pastor y un incansable defensor de la verdad. Exiliado, fortalecio a los eslovenos dispersos por Europa y las Americas, durante los 14 anos que le quedaron de vida. Su accion pastoral era una molestia constante para los comu-nistas en Eslovenia. El padre dice, que los historiadores deben examinar responsablemente los informes y contex-tualizarlos con la epoca. No se debe jugar a la ligera con la verdad sobre la vida y los actos del obispo Rožman. (Pag. 1) bajo la presidencia eslovena En Lima, Peru, tendra lugar entre el 15 y el 16 de mayo la 5. Cumbre Europa-America latina y el Caribe. Tendra el sello de la presidencia eslovena de la Union Europea. Entre otros abordara temas como la pobreza, las desigualdades, el medio ambiente y la energ^a. Asistiran delegados de 60 pa^ses. (Pag. 1) 48 anos de trabajo El centro esloveno de Carapachay estuvo de festejo el domingo 4 de mayo. Celebraron sus 48 anos de historia. A media manana se izaron las banderas y se entonaron las estrofas de los himnos, argentino y esloveno tras lo cual, el presidente de la institucion Franci Korošec, dio la bienve-nida. Luego se realize la misa. El d^a continuo con un programa cultural que incluyo un repaso por los aniversa-rios que los eslovenos celebramos en el 2008, especial-mente con relacion al ano de Trubar. El nucleo de los festejos fue la obra Kje je meja (Donde esta el l^mite), escrita por Josip Ogrinec bajo la direccion de Ani Klemen. El salon fue luego preparado para el almuerzo que vino acompanado de sorteos y muchos premios. (Pag. 3) artistas mendocinos En la comunidad eslovena de Mendoza hace dos anos que funciona un taller de artes pictoricas. Esta dirigido por el reconocido artista Carlos Ercoli. Muchos participan, desarrollando talentos a veces insospechados. Hacia fines del ano pasado organizaron una exposicion con sus creaciones, bajo el t^tulo de "Eslovenia en nuestro taller". "La pintura es la musica del alma" expreso la coordinadora Rosita Klinec de Villareal. La reunion fue todo un exito. (Pag. 3) esperando la carroza El sabado 19 de abril en el centro esloveno de Ramos Mej^a se pudo ver por segunda vez la obra teatral Esperando la carroza de Jacobo Langsner, con traduccion de Miha Gaser. El grupo de teatro Slomškov dom realizo una gira por Eslovenia con dicha obra - jincluyo siete presentaciones en seis d^as! - y a su regreso decidieron volver a presentarse al publico de la colectividad. Durante la presentacion, se pudo observar el desarrollo de las capacidades actorales del grupo. La direccion de la obra estuvo a cargo de Aleksandra Omahna. Todas las actuacio-nes fueron de gran calidad a lo largo de las casi dos horas que duro la obra. (Pag. 4) la feria del libro Eslovenia tambien estuvo presente este ano en la Feria Internacional del Libro en Buenos Aires. Compartio el stand con otros tres pa^ses: Alemania, Grecia y Francia. Para todos aquellos que pudieron recorrer la Feria, Eslovenia se presen-taba con su mapa, una serie de caracter^sticas del pa^s y claro esta con libros que mostraban las maravillas tur^sticas del pa^s, otros de literatura y con diccionarios espanol-esloveno y esloveno-espanol. En las actividades que ofrec^a la Feria, se celebro el 28 de abril el D^a de Eslovenia, con una delegacion de escritores que presentaron algunas de sus obras al publico all^ reunido. Fueron siete creadores de primera l^nea, que leyeron sus textos en esloveno, siendo luego traducidos al espanol. La visita estuvo coordinada por la profesora Mojca Jesenovec, de la catedra de eslovena en la UBA. La misma delegacion visito Rosario y Montevideo, participando ademas de otros eventos. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marjana Pirc, Tončka Šmon, Kristina Jelenc, Pavlina Dobovsek, Štefan Godec in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O