Temne sence nad praznikom mladih
Vrtogiavo zadolževanje konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let in nepravilna poraba najetih kreditov sta našo družbo pahnila na rob globokega prepada. Namesto oddaljevanja od roba prepada na trdna tla pa v zadnjih dveh, treh letih vedno bolj polzimo po hrbtišču prepada v globoko brezno.
In srh nas obide, če pomislimo, kaj je tam spodaj.
Z namenom, da bi rešili težki gospodarski položaj, je bilo v naši družbi napisanih veliko besed. Napisani so bili protiin-flacijski program, kritična analiza političnega sistema, doku-menti 13. seje vodilne idejnopolitične sile, dokumenti kon-gresov vseh družbenopolitičnih organizacij, osnutek spre-memb ustave, nešteti sklepi na različnih nivojih našega druž-benega organiziranja itd. V vseh dokumentih je samouprav-Ijanje opredeljeno kot temelj vseh odnosov v družbi. Nadgra-dili naj bi ga s prehodom na tržno izvozno usmerjeno gospo-darstvo s povečanjem rasti družbenega proizvoda, z večjo kvaliteto proizvodov in storitev, z delitvijo po rezultatih dela, z izvajanjem odgovornosti, z uveljavljanjem ustavnosti in zakonitosti itd.
Nesporno je, da smo mladi življenjsko najbolj zainteresi-rani za odpravo krize, ki jo danes živimo. Pred nami stojijo odprta vsa življenjska vprašanja. Današnji rezultati premago-vanja krize v naši družbi pa ne ohrabrujejo, ne odpirajo perspektive in ne vlivajo optimizma.
Ali so mladi ob današnji družbeni stvarnosti brezbrižni, nezainteresirani, odsotni? Niso! Tukaj so! Zaskrbljeni! Aktivno so se pripravljeni vključevati in se vključujejo v reše-vanje perečih družbenih vprašanj. Odpirajo probleme, postavljajo vprašanja, ponujajo rešitve. Pa vendar v temeljnih sredinah tako kot v vseh drugih družbenopolitičnih organiza-cijah tudi med mladimi ugotavljamo nemoč in kot posledica tega pasivnost.
Zal zanos in polet človeka (pa ne le mladega) pod izredno veliko težo neprestanih odstopanj dejanj od dogovorjenega in deklariranega počasi popušča in se preliva v sivo pov-prečje. Vse preveč je visokih ovir, imenovanih birokratizem, tehnokratizem, etatizem, uzrupacija oblasti, slabo delo. Na vseh področjih in na vseh ravneh družbenega organiziranja.
Posledice deformacij socialističnega samoupravljanja so seveda vedno slabši gospodarski rezultati; vedno večja je inflacija; samoupravljalci nimajo s čim upravljati; gospodar-stvo ni zmožno vračati zunanjih in notranjih dolgov; nekdo v imenu vseh najema vedno nove kredite in ne daje pojasnila, kje in kako bodo porabljeni, ter kaj bo preprečilo doslej že tolikokrat nenamensko uporabo najetih sredstev; gospodar-stvo ni sposobno namenjati sredstev za enostavno in razšir-jeno produkcijo; materialna škoda je vse večja, in izgube naraščajo; napačne investicije so prob/em (samo v besedah, saj se takšno ravnanje opraviči s tisoč »močnih« argumen-tov, hkrati pa je problem nekaj tisočakov za konkretno akcijo mladih, pa tudi, če gre za tolikokrat deklarirano sodelovanje in povezovanje mladih \z vseh delov Jugoslavije; dobro delo, strokovnost, sposobnost, napor, še niso povsod ustrezno vrednoteni in slabo delo je še vedno zaščiteno kot kočevski medved.
Tovariš Stanovnik je ob prevzemu funkcije predsednika predsedstva SR Slovenije izrazil prepričanje, da bomo seda-nje težke čase prebrodili in zmagali, tako kot smo premago-vali odločilne preizkušnje za našo narodno usodo v preteklo-sti. Da, mladi smo prepričani, da lahko zmagamo. Vendar le z veliko večjo mero odločnosti in odgovornosti za spreminja-nje besed v dejanja, kot je to praksa zadnjih nekaj let.
Jože Kolarič