Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urodnikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi bo ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in pi^a/.nikov ob 5. uri zvečer*.
Velja
za IJubljano
v upravništvu:
za colo leto G gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec BO kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 84.
V Ljubljani v torek, 10. junija 1884.
Tečaj I.
Položaj v Srbiji.
Položaj v mladi srbski kraljevini zboljšal se je očividno, odkar se je zadušil vstanek radikalcev meseca avgusta lanskega leta. Vsa nepristranska poročila iz Srbije priznavajo to. Kralj Milan sam zadovoljen je po polnem s sedanjim stanjem. »Današnji dan je jeden najsrečnejših mojega življenja, dan, kakor sem ga doživel samo, ko se mi je porodil naslednik, ko se je na obzidji Niša razvila srbska zastava in ko je Srbija bila povišana v kraljevino11 — tako je zaključil kralj Milan svoj govor, ko mu je skupščina dne 27. prošlega meseca in corpore izročila adreso. Prvikrat so sedaj vsi skupščinarji podpisali adreso, prvikrat po dolgem presledku prišla je skupščina v polnem številu v kraljevo palačo, da mu izrazi čuvstva udanosti in vernosti. Ginjenost kraljeva pri tem prizoru bila je po polnem opravičena, ker gotovo je to prva skupščina v Srbiji, ki je jednodušno izjavila, da je pripravljena, doprinesti vse žrtve, katere zahteva čast in prihodnost Srbije, in da bode rada pripomogla, da se mlada kraljevina tudi v notranjem utvrdi.
Veseli nas povoljno notranje stanje mlade kraljevine in z veseljem pozdravljamo kraljevo vest, da so razmere kraljevine Srbije z našo državo zelo povoijne in prijateljske, ali uža-luje nas prepir med rodnimi brati, boli nas srce, ko vidimo, da se iz nepomenljivih uzro-kov med Srbijo in Bulgarijo poroja borba, katera utegne biti usodepolna za obe slovanski državi. Priznati moramo, da je zahtevanje Srbije zaradi zadovoljščine opravičeno. Ko je bil predlanski vstanek v timoški pokrajini zadušen, bežali so vstaški vodje in mnogo vstašev na bolgarsko ozemlje. Tam niso dobili samo stanovališč, temveč tudi nekako zavetje in varstvo. To je posebno kazalo postopanje bolgarske vlade, ki je vsta-šem dovolila, stalno se naseliti na srbski meji. Razumno je, da so ti politični nezadovoljneži vedno vznemirjali bližnje srbske pokrajine. Še le, ko so druge velevlasti ener-
Listek.
Pripovedka.
(Zlatorodov.)
Bilo je hudobno mesto. Odrtija, goljufija, razujzdanost, tatvina, pregrehe so se množile, strahu božjega in vernosti pa skoro nikjer ni bilo.
Angelj pravice to vidi, pa stopi pred gospoda Boga, rekoč: »Gospod! ali grem pa počedim tu dolu? Poglej, kako zaničujejo tvoje postave, kako gazijo tvoje zapovedi, kako sramote tvoje ime; davno uže je bil čas, hu-dobnike te pred sodbo prignati.“— „Gospod“, se oglasi angelj usmiljenja, „Gospod, počakaj še malo. Je tudi mnogo čednosti, veliko zatajevanja, prave pobožnosti, potrpežljivosti. Gospod, prosim te, ne pošiljaj še svoje pravice. Dovoli meni, bom poskušal srca omečiti.“ — »Pošiljam vaju", odgovori gospod Bog; »na-birajta dobrih del in misli, jedno leto imata časa, potem pa mi nabrano prinesita; kar bo prevagovalo, dobro ali hudo, jedno bo odločilo\
gično se potegnile za to, da se temu neznosnemu stanju pride v okom, ukazala je bolgarska vlada, da mora vstaški vodja P a š i (i zapustiti mejo in se naseliti v Sredci. A to ni mnogo pomagalo. Agentje Pašičevi so delali neumorno naprej in organizovali roparske čete, ki so plenile mejne kraje.
Da so pa bili pri tem merodajni politični momenti, kaže to, ker so te čete umorile župana bližnje občine, in sicer „za kazen", ker je bil pri zadnjem vstanku na strani vlade. Srbska vlada je poročala o tem v Sre-dec in prosila, da se odvrne tako neznosno stanje. A vse zastonj! V Sredci so kar tajili, da bi se bili zgodili kaki neredi na meji, čeravno je bila stvar obče znana in dokazana. Vstaši so to zvedeli in sedaj so mislili, da smejo brez strahu nadaljevati svoje roparije, ker jih vlada brani. Bolgarski kabinet je celo jel zahtevati od srbskega, da naj odstrani mejno stražo pri Bregovi, češ, da je uže na bolgarski zemlji. Srbska vlada se je ravnala natanko po določbah mej, katere je zaznamovala evropejska mednarodna komisija. Zato ni mogla vstreči zahtevam sosednje vlade; baš nasprotno, prisiljena je bila na mejo poslati novih vojakov, v Sredci pa energično postopati, da si pridobi svoje dobro pravo.
Ako torej tudi priznavamo, da ima vlada srbska pravo, vender se nam dozdeva, da se je grešilo „intra muros d extra“, da je sicer bolgarsko ministerstvo ravnalo nekorektno, da je pa tudi prenagleno postopanje Srbije ne-ngodno vplivalo na nastalo krizo. Ni-li nam sicer še znano, ni-li morebiti v zadnjem trenutku bolgarska vlada popustila svoje stališče ter tako zaprečila popolno pretrganje diplo-matične zveze med sosednima državama; no upamo, da se bodo državniki bolgarski in srbski spametovali še o pravem času, da odvrnejo pretečo nevarnost. Obe državi potrebujete miru, obe imate obilno blagotvornega dela v domači hiši. Resen razpor ovrl bi toli potreben notranji razvoj obeh držav za dolga leta. .
Srbija bavi se sedaj z reševanjem važnih
Angelja se globoko naklonita, pa hitita izpolnit nalog Gospodov.
Od časa do časa prihajata angelja ter prinašata pred Gospoda, kar nabereta.
Veliko lepih, tihih, skritih djanj, veliko milih, tolažljivih besedi, bogoljubnih misli, darivne pobožne ljubezni, zvestobe do smrti, junaških bojev prinesel je veselo angelj usmiljenja. »Poglej!" reče usmiljeni angelj Gospodu, »koliko dobrega je še najti." — Resnobno pristopi angelj pravice, rekoč: »Gospod, tukaj je, kakor vidiš, polno laži, hudobnih in nevoščljivih djanj, ljudje hvalijo vse hudo, sama častilakomnost, samogoltnost, ni-čemernost, izdajstvo, kriva prisega, uboj, bo-gohuljstvo, nezmernost. Kdo more našteti vsa črna djanja, vse zlobne misli in želje, ki se v tem mestu gode. Gospod, boš li prizanašal? ali naj zavihtim šibo, pa udarim ta prehu-dobni rod z vojsko, povodnijo, kugo?“ — „0 ne še, Gospod!" zaprosi angelj usmiljenja, »vsaj še ni leto okolu. Pojdem še nabirat."
Gospod dovoli, angelja odletita.
Bil je mrzel, leden, zimsk večer. Debel sneg je ležal po cestah in strehah, od kapov
notranjih reform; bolj nego kedaj treba jej je torej sedaj miru s sosedi. Z razširjenjem političnega obzorja v zadnjih letih razširil se je tudi krog državnih potreb, katerim treba zadovoljiti, ako se Srbija hoče pokazati dostojna onega ugleda, katerega je kralj v svojem prestolnem govoru tako ostentativno na-glašal.
K temu treba je najprej reda v deželi, katero so jesenski dogodki v južno-iztočnem delu Srbije bili precej pretresli. Naša naloga ni, preiskavati, v čem je imela svoj izvor ona zaslepljenost, vsled katere so nekateri bili pozabili dolžnosti proti svoji domovini, no želeti je, da se duh zakonitosti in reda učvrsti s političnimi ustanovami, v kojih bi se razodevala ne le zmaga državne ideje nego tudi trajno razvijanje te državne misli. A to se da doseči samo v vzajemnosti vseh elementov, v-spoštovanji vzajemnih pravic in dolžnostij. To so težave, za katere je v druzih evropskih državah bilo treba stoletja, dokler so se premagale, to so bolj ali manje nezgode, po-litično-elementarne narave, za katere je težko ustanoviti meje s posameznimi zakonskimi paragrafi. S&m spadajo vsi tako imenovani politični zakoni, ter se ne more izvzeti niti zakon o občinah, katere so imele v Srbiji tako širok delokrog, da so same sebe dušile in da se je v Srbiji moglo reči, da »državna moč neha pri občinski ograji".
Z zadovoljstvom vidimo torej v Srbiji težnjo po boljši in preciznejši državni upravi, koja je neobhodna za stalnost in razvitek moderne države. Da se ta cilj doseže, potreben je mir in dobra volja, mora pa biti tudi do-velj materijalnih sredstev, katerih Srbija zel6 pogreša. Sedanja vlada srbska vzela je v roke financijalno reformo. Bode-li jo srečno izvela?
»Plačal bo, kdor mora, ne kdor hoče," rekel je patrijotični italijanski državnik Sella, ko je začel urejevati neugodne italijanske državne financije. Napadale so ga sicer vse stranke italijanske, a tudi hvalile njegovo heroično delo, potem ko se mu je posrečilo. Bode-li našla Srbija svojega Sello?
pa so viseli zmrznjeni curki, ki so stoterno blesketali. Hitro so stopali ljudje, vsak po svojem opravku, nikogar nisi videl nikjer postopati. Med ljudmi je tekal tudi majhen, bled, boječ, premrznjen, slabo oblečen otrok. Zdajci dč, pa bolj po tihem: »Ah, dajte mi kaj, za mater, mati so bolni, jaz sem tudi lačen". Govoril je po tihem; sirotljej še nikdar ni beračil. Mati mu je delala doslej neprenehoma noč in dan, da bi preživita sebe in svojega otroka. Zdaj so jo zapustile moči, zbolela je, legla je na posteljo, in v kratkem je bilo povžito, kar je bila zaslužila. Lakota, mraz, jedinščina je glodala ubogo družinico.
Denašnji večer pa mati zadremlje, boli od velike onemoglosti kakor od zaspanosti. Ta trenotek porabi mali otrok, ter gre vun, da bi poiskal dobrih ljudij, da bi jih prosil, naj mu dado malo kruha za mater. So bili dobri ljudje tudi takrat kakor so še dan danes; toda mudilo se jim je domov, na gorko, zebe jih; ti, ubogi otrok, prosiš pa tako tiho, tako boječe, ne slišijo te, skoro ne vidijo te.
(Konec prihodnjič.)
Načelo pravičnega razdeljenja davkov ter z vsakim dnevom rastoče kulturne potrebe silijo Srbijo na reformo davčnega sistema. Od te reforme zavisi ne samo razvitek, nego, skoraj bi rekli — obstanek mlade kraljevine.
V	narodni skupščini razpolaga vlada z ogromno večino. Ni torej dvojbe, da bo skupščina predložene ji predloge o financijalni reformi odobrila. V prebivalstvu našla bode ta reforma v početku hudo opozicijo; velika masa ne ljubi novotarij, najmenj pa take, ki ji na-nakladajo bremena. Vlada se tedaj ne sme preplašiti teh zaprek. Ako Srbija srečno izvede nameravano reformo, ojačala se bode v notranjem; z ojačanim notranjim položajem dobila bode večo sigurnost in zaupanje tudi nasproti inozemstvu; potem bode tudi lahko odgovarjala zahtevam, katere ji nalagajo njen položaj, njene potrebe in njene dolžnosti.
—gl—.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Deželna zbora goriški in isterski
otvorila sta včeraj svoje zasedanje. V goriškem deželnem zboru vršila se bodo posvetovanja brez ostrih debat; v isterskem zboru pa utegne priti do burnih prizorov. Kakor smo uže poročali, voljeni so bili te dni za isterski deželni zbor trije poslanci slovanske narodnosti, tako da sedaj zavsem sedi pet Slovanov v tem zboru. Zaključilo se je, da se bodo Slovani v zboru posluževali svojega materinskega jezika; ker pa Lahoni hočejo to zaprečiti, zatorej je oster konflikt neizogibljiv.
Poljedelsko ministerstvo odredilo je, da se imata v svrho urejenja hudournikov ustanoviti dva gozdno-tehnična oddelka. Jeden oddelek imel bo sedišče svoje v Beljaku.
Na Ogerskem postaja položaj vedno resnejši. Kakor se nam je brzojavno poročalo, prigodili so se včeraj zopet v Mindszentu volilni izgredi, pri katerih so bili žandarji in-sultirani; tudi streljalo se je na žandarmerijo. Vsled tega so tudi žandarji streljali; tri osobe ostale so na mestu mrtve, več jih je ranjenih. Isto taka poročila prihajajo iz druzih volilnih okrajev. Ako vlada ne upotrebi strogih sredstev proti ekscedentom, utegne priti še pogosto do prelivanja krvi.
Tuje dežele.
V Berolinu položil seje včeraj temeljni kamen novemu parlamentnemu poslopju. Stroški za zidanje izračunjeni so na 24 milijonov mark. Cesar Viljem prisovstvoval je svečanosti.
Grško cerkveno vprašanje je konečno rešeno. Porta pridržala si je samo nekaj malo kaznene sodbenosti nad grškim duhovenstvom; drugače ostane vse pri starem.
V Rusiji preiskovala je posebna komisija uzroke nihilizma v ruski vojski in marini. Da se nezadovoljstvo v vojski odstrani, sklenilo se je, da se bode zboljšala častnikom plača in da se bode uredil pravednim načinom avancement.
Iz Kahire poroča brzojav, da se je Berber udal sovražniku; jeden del posadke prešel je k sovražniku, ostali pa so pali pod ustaškim orožjem. Sedaj se tudi general Gordon ne bode mogel več dolgo držati, in tako bode pala cela srednja Nilova dolina Mahdiju v roke. — Razven tega so tudi angleške priprave za ekspedicijo skoraj po polnem ponehale. To kaže, da Angleži nameravajo Sudan prepustiti svoji osodi, a mogoče da žrtvovati tudi gorenji Egipet.
Dopisi.
Iz Kamnika dnč 6. junija. (Izv. dop.) Kamničanje udeležili so se v precejšnjem številu lepe slovesnosti v Mozirji. Šli so Liraši polnoštevilno se zastavo, bila je zastopana Čitalnica po deputaciji tudi se zastavo in isto tako meščanstvo, tako da so se tri kamniške zastave klanjale ponosni svoji sestri v Mozirji.
Sicer pa je bila ta udeležitev dolgo časa dvomljiva. Slabo vreme je marsikomu veselje pregnalo, podati se na dolgo in trudapolno pot. Najhujše pa je bilo to, da niti v trenutku, ki je bil namenjen za odhod, ni hotel prejenjati neusmiljeni dež. V soboto zvečer zbirali smo se v gostilni g. Fischerja ter pričakovali pevcev iz Šiške, ki so se hoteli pridružiti nam. Čakali smo jih dolgo; napovedana ura je uže zdavnej odbila, a njih ni bilo. Mislili smo tedaj vsi, da jih ne bo, pa bi tudi nič čudno ne bilo, ako bi se bili premislili. To se sicer ni zgodilo, a prišli so tedaj, ko smo bili mi uže odrinili.
Da bi bili le uže enkrat na vozeh, tako smo si mislili. Bali smo se eden za druzega, da ne bi umanjkal. A šlo je za našo čast. Kamniško mesto mora biti pri tej slovesnosti primerno zastopano, tako smo trdili ter mislili si konečno: „če dež ne odjenja, mi tudi ne“, in tako vsedlo se nas je na „lojtre" več, nego bi se bilo dalo pričakovati in nego smo si zaradi komoditete morda želeli. To je bila vožnja! če so bodili oni, ki so se zbrali v Celji in od tam dalje pomikali se, po poti posuti z rožicami, sme se naša pot po vsej pravici imenovati trnjeva pot. Po noči, v takem vremenu in v taki temi čez Črno in strmi Črnivec, to ni majhna reč. Vender nas ni zapustil humor, zlasti ne, dokler nam je bilo dano sedeti na vozu. Da-si se nobeden ni mogel ganiti ne z nogo ne s čim drugim, da ne bi bil sosedu neljub sunec prizadel, vender nismo prišli iz smeha. Da se je sem in tji komu zadremalo navzlic neusmiljenemu odskakovanji voza, se ob tako pozni uri ni bilo čuditi. A to je delalo nekaterim hudo-mušnikom pravo veselje. Revežu niso dali miru; komaj da se mu jemalo glava nagnila, uže so ga na vse mogoče načine budili iz sladkega sena, tako, da je občutil vse one muke, kakor oni ruski nihilisti, ki so jih hoteli s tem prisiliti do izpovedbe, da jim spati niso dali, ako je res.
Manj zabavljiva bila je ona pot, ki smo jo morali peš mahati in te je bilo več nego odveč. Ko smo prisopihali na vrh Črnivca, čutil je marsikedo nekoliko truda v nogah. A komaj smo se zopet posedli, da bi se peljali navzdol, prigodila se nam je majhna nezgoda, ki bi bila kmalo velikih nasledkov za nas. V največji strmini navzdol namreč vtrga se nam zavira in malo je manjkalo, da se nismo vsi skupaj prekucnili v globočino. Hladnokrvnost in urnost voznikova, ki je v pravem trenutku še raz voz skočil in konja se vso silo nazaj potegnil, da sta začela voz zadržavati, rešila nas je katastrofe, ki bi bila nedvomno za nas vse usodepolna. Navzlic tem nezgodam, dospeli smo srečno v Gornji grad, kjer smo se s6 za-jutrkom pokrepčali. Pot od tu naprej bila je bolj prijetna. Občudovali smo krasno savinjsko dolino in prijetne vinske gorice — za nas Gorenjce ne ravno navaden pogled! Zal, da nam ni bilo dano v solnčnem obsevu gledati teh lepih krajev! Imeli smo tukaj tudi priložnost prepričati se, da tod prebiva zaveden narod, to kazali so nam povsod slovenski nad-pisi in sey žalostjo smo se spominali, da ni po vsej Štirski, in da zlasti v sosedni Koroški ni tako!
V	Mozirje nismo dospeli vsi ob enem. Nekaj odpeljalo se nas je naprej s posebnim vozom in mi smo imeli priložnost, udeležiti se cele slovesnosti. Ne bodemo popisovali, kak utis napravil je na nas ganljiv govor župnikov, ki je blagoslavljal dragoceno „ Sokolovo “zastavo, niti ne, s kakim ponosom so nas navdajale krepke besede gospice Lipoldove — to opi-savati, kakor tudi slovesnost sploh, spada itak v delokrog druzega poročevalca „Ljubljanskega Lista". Omenimo le toliko, da smo se, kar nas je bilo Kamničanov in pevcev iz Šiške — ti bili so došli nekoliko prepozno, a kamniški ravno še prav k blagoslovljenji zastave — zbrali v gostilni župana Goričarja, ker se je banket moral zaradi dežja vršiti pod streho in ne, kakor je bilo namenjeno, pod milim nebom, ter se ga zaradi pomanjkanja prostora vsi nismo mogli vdeležiti. Bili smo
oboji le po predsednikih pri njem zastopani, a imeli smo se mi, v vsakem oziru prav dobro. S težkim srcem zapustili smo zvečer ob 9. uri zopet prijazni narodni trg. Vrnili pa smo se po drugi poti. Črnivec nam je bil v neprijetnem spominu ostal, da si mu je Kozjak, katerega smo sedaj čez Vranjsko in Motnik idoč obiskali, vrl vrstnik.
Na binkoštni ponedeljek okoli poludne bili smo zopet v Kamniku. Prerahljane so nam bile vse koščice in marsikedo ni mogel trdo stopiti na noge, tudi ob ves glas je marsikateri prišel, prehladivši se na dežji, vender ne iz enega ust se ni slišalo, da bi se bil udeležbe te slavnosti kesal. To potovanje in lepe ure, ki smo jih preživeli v Mozirji, nam ostanejo večno v spominu!
Iz Novega Mesta 6. junija. [Izv. dop.] (Nar o d n i dom.) Da, v resnici, „narodni dom slovenski" bode to v Novem Mestu — prava podoba svojega časa, popolno utelešenje značaja dobe, v kateri se borf narodna ideja naša. Vse zlo in ves blagor, ves Freud und Leid, kakor sta prehajala preko našega političnega življenja, utisnila sta zvesto pečat svoj zgradbi. Mogočno se dviguje sedaj »Narodni dom" nad obližjem, a tesno je vse okolo njega, in videti je, kakor da se krčevito trudi orjak, premagati obtežujoče breme sredi med nasprotujočimi sosedi — kakor se slično nam kot narod godi. A uže se je popel kvišku in veseli se prijaznega pogleda nad razprostrtim delom lepe domovine, nad slovenskim mestom in njega v veselo zelenje odeto holmovito okolico. Koliko navdušenje je pozdravljalo za-početek zgradbe nastajajočega središča za domoljubno delovanje na Dolenjskem; kako so prihi-tevale od vseh stranij male moči, da zedinjene dosežejo veličasten smoter — a žalibog, opešala je ona življenska moč, viri so vsahnili in ostalo je nedovršeno poslopje ter neznosna bremena mali peščici vzglednih domoljubov, ki so morali prav srčno kri žrtvovati, da se ni mestu uresničenja mnogo obljubujoče ideje dosegel zasmeh, sramota. Na prstih roke bi naštel one može, med katerimi nahajamo Novo-meščane, ne imovite nego priproste „va-ščane" (kakor jih je opisalo pred kratkim radikalno pero), može, ki so morali v resnici uže poseči v pogoje eksistence svoje, da so vzdržali narodno čast. Toda — iver den Schmerz nicht lindcrn Icctnn, soli die Erinne-rung nicht iveclcm — sedaj je vse drugače!
Kakor pred jednajstimi leti — presežen je torej Horacijev nasvet nonum in annum
—	dovaža se zopet zidarsko gradivo, odri nastajajo, marljivo se gibljejo roke delavcev, in prvega junija stala je prva nova stena v prvem nadstropji. Kdo se v očigled temu ne veseli dneva, ko bode stavba dovršena, ko se bo slovesno otvorilo narodno svetišče na Dolenjskem, prazničnega dneva, ki ga hoče vnet domoljub uvrstiti uže v letošnje poletje. In zakaj bi se to ne zgodilo — ako se krepko udejanstvijo obljube zavplačanje dve sto delnic po 5 0gld. Ako pomislimo, da sta priskočila s posojili po 2000 gld. dva izredno požrtvovalna rodoljuba, potem je osi-gurano podjetje, ki bode pričalo o življenski moči naroda slovenskega!
Prevesel vtis naredi videti, kako so si omislili Novomeščani z druge strani pomoči „Nar. domu". Globe so postavili na srečo in nesrečo pri — taroku in pri kegljanji! Kdor podere na en hit „vseli devet", plača desetico v pušico za „Nar. dom"; kot posledek treh „plank" zapored zapadeta dva krajcarja; vsaka „bosa" plača tudi toliko. Kdo bi dobrodušni in dovtipni vinski filozofiji dolenjski ne pri-dejal to novo kategorijo domoljubne šaljivosti? S koliko vestnostjo pazijo kegljavci na svojega kolego, bode li vrgel tretjo „planko" in moral na to kupiti zopet jedno opeko „Nar. domu"! So li to slabi kegljavci ali dobri domoljubi, ki so na imenovani način nabrali letos užo blizu 70 gld. ?! Za te se bode pa sezidal oni kot dvorane, v katerem se bode pri veselicah najslaje kramljalo! Za tem so namenjene globe za kulise, za hišico šepetalcu, za umetno kodro in mostače gledališkim igralcem itd.
Dve gospodičini kaj ljubeznjivo spodbujate ter opominjate na male doneske »za dvorano", in gospodje, ki zapuščajo krčmo, da ne bi prepustili kaj drobiža pušici za »Narodni dom“, so tam redka prikazen!
Ni li to posnemanja vredno?
Iz Dolenjskega 6. junija. (Izv dop.) Filozof denašnje dobe storil je lepi, a dozdevno čudni izrek: »Oni je najmodreji, ki povč, kar vsakedo ve, a nikedo ni še izrekel".
— In res med nami in krog nas lež6 zlate resnice, vzorni izgledi, ki le čakajo da jih zakladu jednako vzdignemo izpod lehko odevajoče grude ter si jih umno ukoristimo.
Tak pomen zdi se mi, tiči v vesti, objavljeni v »Ljublj. Lista“ 77. št. z 31. maja. Tu pravi dopisnik iz Metlike: »Metličani imajo svojo posojilnico, iz katere si lahko sami in tudi drugi posestniki iz celega metliškega, mnogi tudi iz črnomeljskega okraja denarja izposodijo; s to posojilnico so vsi pred oderuhi zavarovani. Pred 7. ali 8. leti so Metličani to posojilnico z doneski po 50 krajcarjev na mesec pričeli, in sedaj je prišla po natančnem, rednem delovanji na tako stopinjo, da ima naloženega denarja več nego 100000 goldinarjev! Vse tukajšnje ljudstvo je Metličanom za to veliko korist hvaležno, posebno pa tistim gospodom, ki vsa ta poslovanja posojilnice uže od početka brezplačno opravljajo. Kdor denar v našo posojilnico naloži ali si ga tam izposodi, vsak je hvaležen, vsak ima pošten račun."
To so besede, katere bivlapidar-nih črkah morale predočevati se sleherni dan našemu ljudstvu, ki še vedno ne spozna vrednosti posojilnic, ne le v oziru na posameznika nego tudi za narodno življenje. Dokler ne bomo imeli lastnih denarnih zavodov, tako dolgo tudi ne dosežemo popolne narodne svobode! Spomniti je treba k temu le na ljubljansko hranilnico!
Med težkočami, ki se protivljajo ustanovitvi posojilnic, imenovati ste zlasti dve. Prva
— upor imovitih mož, ki bi potem ne mogli več izposojevati denarja za visoke obresti — pač menda ne najde tal pri nas. (?) Druge se je bolj bati. Oni namreč, ki bodo posojila poželeli, menijo, da jim manjka moči, zavod vstvariti, ki bi jim v denarni stiski pomogel! Toda — selbst ist der Mann, in metliška posojilnica nam je živ vzgled! — »Ne črnite se, Beli Kranjci"! zaklicalo se Vam je pred letom dni — in res, niste, ne bodete se, v premnogih zadevah moramo Vas na prvo mesto postaviti med Dolenjci!
Culi smo, da se je v Krškem letošnjo zimo osnovala posojilnica — a belega dnč ni zagledala. Da je potrebna mestu in okolici, o tem nihče ne dvoji; kje so torej zadržalni vzroki?
Domače stvari.
— (Cesarsk dar.) Njegovo veličanstvo je podolilo za zidanje nove Sole v Oneku na Kočevskem 200 gld. podporo iz svoje zasebne bla-gajnice.
— (Akademija,) kojo so priredili sinoči gojenci knoz-škofijskega Alojzijevišča v Ljubljani na čast gosp. dežolnomu predsodniku, bar. Winklerju, bila je obilo obiskana od povabljonih gostov in so jo vršila jako sijajno. Točno ob 6. uri prišel jo gosp. deželni prodsednik s svojo soprogo. Med druzimi odličnimi slušatelji omenimo gosp. deželnega glavarja grofa Thurna in mostnega župana gosp. Grassellija, d\ornega svžtnika grofa Cho-r i n s ky j a, kapitularnega vikarja kanonika dr. P a u -kerja pl. Glanfeldskega, nadzornika srednjih šol, gosp. Jakoba Smoleja, več državnih in deželnih poslancev in mnogo družili dostojanstvenikov. Vso točko obširnega programa so so jako precizno izvršile. Posebno nas jo zanimal govor v prelopom staroslovenskem jeziku, ki nam je kazal, kako so naši daljni pradedjo si pripovedovali biblično zgodbo. A tudi druge točko so nas povsem zadovoljile in nam pokazalo, da ima zavod obilo izvrstnih mladih talentov v svoji srodi, in da jo vodstvo našega Alojzijovišča izborno. Čestitamo g.
vodji in njegovemu tovarišu, g. prof. dr. Svetini, ravno tako odličnemu glasbinemu učitelju Foersterju nad sijajnim vspehom!
— (Porotne obravnave), katere se prično v drugi letošnji sesiji pri c. kr. deželni nad-sodniji v Ljubljani, ne bodo se vršile še v novem, za porotno sodnije sezidanem poslopji tik Žabjaka, ker je še marsikaj dovršiti v dvorani, in tudi kanal, kateri so sedaj koplje do Ljubljanice, še ni dovršen. Obravnave se bodo torej vršile, kakor prejšnja leta, v poslopji c. kr. deželne sodnije na Starem trgu, v tako zvanem »zatiškem dvoru".
— (Včerajšnji mesečni živinski semenj) ni bil tako dobro obiskan, kakor minoli te vrste. Krivo temu je bilo deloma slabo vreme, ker dežuje vže toliko dni in so pota jako slaba, deloma pa tudi slučaj, da je bil včeraj živinski semenj na Vrhniki, v Kranji in v Višnji Gori. Prignalo se je 818 komadov živine, med temi kakih 300 goveje živine, pa malo pitane. Cene so bile visoke, a vsled tega so posebno tuji kupci iz Gorice, Trsta, Eeke, Pulja i. t. d. dokaj pokupili in prav dobro plačali. Konj je bilo kakih 200, kupčija precej živahna. Laški konjski kupci odpeljali so, kar so zamogli rabiti in so dobro plačali.
— (Tatvine.) Antonu Bučarju, hlapcu v gostilnici »pri roži" v Judovskih ulicah, bila je včeraj vkradena iz gostilniške sobe črna suknjiča v vrednosti 10 gld. — Janez Bisenzopf, rudarski delavec iz Oneka (okraj kočevski), navlekel se je včeraj preveč »ta kratkega". Ob 10. uri po noči gre k počitku na travnik v Lattormannovem drevoredu in ko se ob 1. uri črez polunoč prebudi, opazi, da mu je neznan tat vkradel nov klobuk in ru-javo suknjo, vredno 3 gld. — V prodajalnici Jurija Plahutnika, kramarja na Tržaški cesti št. 19, bilo je včeraj popoludne vkradeno 13 gld. iz predela, kamor je bil začasno spravil denar. Tatvino jo izvršil postopač Janez Perko, kateri je bil dopolu-dnd še po polnem suh in pri Plahutniku beračil za 2 kr., da si kupi smodko, popoludne pa je v gostilnici „pri črnem orlu" s prijateljem uže 4 gld. zapil. Policija je Perkota zaprla.
— (S sekiro) pretil je včeraj Julij G. v Hradeckyjevem predmestji posestniku Petru TJ., a ta je zbežal. G. je prijela policija.
— (Nagajivi škrat), ki čestokrat razsaja po stavčevi omari, uganjal je posebne burke pri včerajšnjem uvodnem članku. Prosimo tedaj blagovoljnega čitatelja, da v članku „Kranjska hranilnica in nemška šola v Ljubljani" čita v 3. vrsti mestu »protivni" »prvotni namen", v 6. vrsti mestu „podparo“ stavi naj „p odpor o", in v 21. vrsti mestu „bodo" bere naj „bode".
— (Nesreča.) Delavec Tone Zanoškar iz Tomišlja se je 8. t. m. ponesrečil v rudokopu v Zagorji. Z vzdigovalno pripravo je hotel mali voz za ogljo spraviti na drug, pravi tir, a pri tem je padol 40 metrov globoko v tako zvani drugi horizont. Našli so ga mrtvega z razbito lobanjo.
— (Surovost.) Dnd 8. t. m. vračal se jo kmetski fant France Sk. iz cerkve sv. Lonarta domov v Zagradiše. Na Češnici ga jo vstavil brez uzroka posestnik Tone Gr. in priskočila sta znana protopača Franco Jager, vulgo Češnovar, in Jakob Kocijančič, vulgo Kokalj, ki sta takoj z nožem jela suvati po Francetu Sk. Prvi ga je zabodel v desno senco, drugi pa med rebra. Napadeni je izgubil mnogo krvi in je težko ranjen. — Suroveža so odgnali v Ljubljano.
Novinarski urad na Slovenskem.
Vestnim čitateljem slovenskih novin so gotovo še v spominu zanimivi podatki o „ novinarskih uradih", prijavljeni v podlistku »Slov. Naroda" o »Časnikarstvu". Dokazalo se je sicer kmalu, iz katerega vira je pisatelj zajemal svojo čudovito modrost, da jo vse skup le goli plagiat iz znane Wuttkojeve knjige, ali nauki njegovi so padli na rodovitno zomljo in kar čez noč jo Slovoncom vzrastel pravi pravcati „Pressbureauu, novinarski urad in optimu fovvticL. In kako dobro fungira ta nova iznajdba! Beseda natolčnica so izdojo v znani ljubljanski pisarni na Kongresnom trgu v Ljubljani, — in takoj se gibljejo po vsem Slovenskem marljiva peresa, po prejetem navodu izdeljujejo bombastično dopise, ž njimi so polnijo predali »Slov. Naroda1*, »Soče" in koragota »Slovana", in kmalu so razloga, sedaj v otožnih, sedaj zopot
v strastno plamtečih glasovih po vsem slovenskem ozemlji, od Drave do Jadranskega morja, ista pesen o »izdajstvu" dveh »narodnih odpadnikov", pesnika Stritarja in zloglasnega urednika vladnega lista, prof. Šukljeja. Toda, ker domača beseda vender ne prodira tako lahko, pošilja znani veleum radikalne naše trojice proizvode svojega duha cel<5 v praške »Narodni Listy" in v hrvatski „Pozor“ tor od tod priromajo nazaj v prvotno domovino, prelagajo se v potrpežljivo slovenščino ter se potem proglašajo kot slovanskih bratov utemeljene razsodbe o dogodbah v našem narodnem taboru. „Mundus vutt decipi, er go —".
Ali kaj hoče dokazati naš radikalni novinarski urad s svojimi fikcijami? Toliko vpitja je sedaj po nekaterih slovenskih novinah, ker so nemški listi porabljali in po svoje zavijali »Dunajska pisma" Stritarjova in nekatere krepko stavke našega urednika. Da, za Boga, ali je radikalni gospodi sploh neznana taktika nemških protiv-nikov, kateri od nekdaj, dandanes baš tako kakor 1. 1872/73, s srčnim veseljem opazujejo notranji prepir v slovenski stranki? Ali mislite v istini, da smo Slovenci na Kranjskem ograjeni s kitajskim zidom, da se po svetu ničesar ne izve o velikem plesu na Kleku, v kojem se dandanes tako marljivo urijo naši radikalni čarovniki? Po izidu letošnjih volitev v ljubljanski mestni odbor oznanjevali so tudi vsi levičarski listi, od »N. fr. Pr.* pričenši do idilično pohlevnega »Laib. Wochen-blatta", z vidno radostjo svojim vernikom tolažilno novico, da so šteti dnevi Winklerjevega vladanja na Kranjskem, ker nobena stranka ne podpira več njegovih načel.
Takrat je zavladala grobna tišina, po glasilih ljubljanskega novinarskega urada nič ni bilo čutiti one svete razjarjenosti, s katero se sedaj odlikujeta mariborski »Gascon" in »siloviti klicar" s Sočinih bregov. Tudi »Narodni Listy“ se niso na pomoč klicali, da bi pomagali braniti frivolno napadano vladno sistemo na Kranjskem. In vender
—	kedo bi mogel tajiti, da je kranjski deželni predsednik tekom svojega noumornega, dolgoletnega delovanja neprimerno več koristil duševnemu in gmotnemu blagru slovenskega naroda nego bode kodaj z vsem naporom skromnih svojih sil mogla koristiti ona domišljava in ob enem nezmožna trojica, proti kateri so namenjeni »Ljublj. Lista" ostre puščice!
Kajti goli humbug je, ako našega novinarskega urada poslužljivi pomagači iu v ginljivem soglasji ž njimi nemško-liberalne novine Stritarjeve besede tolmačijo v tem smislu, kakor da bi hotel dunajski pesnik bičati grehe in zmoto slovenskega naroda sploh. Ni se zadeval v slovenstvo, kateremu je z mladih let verno udani sin, niti z jedno besedico ni grajal postopanja zakonitih narodnih zastopnikov, državnih in deželnih poslancev, šibal je le nališpano in spakedrano, samopašno »rodoljubje" neke koterije, katera se v svoji otročji nečimur-nosti identifikuje z narodom. Če so nemški pro-tivniki zlorabili marsikatero njegovih besedij, — slobodno jim, tudi zloraba no moro zmanjšati njih notranje vrednosti. Čisto naravno pa, da svojim čitateljem niso postregli z duševno hrano »Slovanovo", — tudi tvrdka je kaj vredna in ni vse jedno, če se pod kakim člankom blesti ime Stritarjevo ali če se namesto podpisa čitajo črke začetnice: dr. Iv. T—.
Občni zbor ljubljanske prostovoljne požarne brambe.
V Ljubljani 8. junija.
Pri občnem zboru, kateri se je vršil v ma-gistratni dvorani, zbralo se je do 100 udov prostovoljno požarne brambe. Deputacija odbornikov šla jo povabit g. župana Grassellija, da se udeleži občnega zbora. Gospod župan jo prišel v zbor, pozdravljen z živioklici. Stotnik g. Doberlet prične zborovanje, pozdravlja požarne brambovce, sosobno pa častnega člana društva, g. župana Grassellija, komur zborovalci živahno pritrdujejo. Zapisnikar g. Riiti n g prečita zadnjega občnega zbora zapisnik, kateri se broz ugovora odobri.
Potem poroča jako obširno in temeljito o delovanji društvenega odbora v preteklem lotu. Odbor jo imel 14 soj. 22krat so bili pozvani udjo požarne brambe k gašenji ognja, med tem štirikrat
k nevarnim in velikim požarom. Največe in čast-nejše delovanje pa je imela požarna bramba o priliki lanske GOOletnice. O tej priliki je ljubljanska požarna bramba v zvezi z bratovskimi požarnimi brambami kranjske dežele prostovoljo vzdržavala red in si zato zaslužila visokočastno zahvalo pre-svitlega cesarja, kateri je naklonil bolnišnemu zakladu društva dar 300 gld. Gospod Rutin g povabi društvenike, da vskliknejo trikrat „živio" in „hochu presvitlemu daritelju, kar so tudi navdušeno zgodi. Gospod Riiting nadalje navaja, da je delovanje požarne brambe našlo tudi pri slavni deželni vladi, pri mestnem odboru in pri slavnostnem odboru priznanje in da so vse te korporacije po posebnih sklopih in dopisih izrazili požarni brambi presrčno zahvalo. Tudi veselega dogodka v rodovini cesarjeviče vi se je spoininala požarna bramba, in v posebni deputaciji jo odbor izrazil g. deželnemu predsedniku najudanejša čutila s prošnjo, naj jih blagovoli sporočiti na najvišje mesto. Praznovalo je društvo svojo božičnico in spominalo se umrlih soudov s tem, da se je udeležilo sv. maše na vseh svetnikov dan.
Poročilo omenja tudi umrlega uda g. Josipa Blumauerja, katerega je društvo spremilo k zadnjemu počitku.
Skušenj je imela požarna bramba pretečeno leto mnogo, med njimi jedno glavno in ogledovanje vsega orodja, službeni zbori pa so bili trije. Prosil je odbor mestni zastop, naj mu nakupi potrebnih normalnih cevi in naj se napravijo dovožna pota k strugi Ljubljanice, kajti drugače bi bilo požarni brambi nemogoče, uporabljati parno brizgalnico; posebno v bližini gledališča bilo bi težko ali pa nemogoče gasiti. Kar se tiče požarne straže v ljubljanskem gledališči, ne more požarna bramba z dosedanjimi naredbami biti zadovoljna, kajti ne ugajajo po polnem varnosti občinstva; treba je namreč, da službo požarnih brambenikov v gledališči opravljajo le izučeni požarni brambeniki in ne samo navadni delavci, kateri nimajo izkušnje.
Ker je dosedanji prostor za vajo bil premajhen, naprosila se je sl. kranjska hranilnica, da dovoli vrt na starem strelišči za vaje požarne brambe, kar je ista v svoji naklonjenosti nasproti požarni brambi tudi radovoljno dovolila. Prestaviti bode torej treba hišo za plezalce na novi prostor. Parna brizgalnica se je lansko leto popravila in zboljšala, in štirje požarni brambovci napravili so izkušnjo, da so sedaj vredno izprašani voditelji parne brizgalnice.
Denarni stan društva ni kaj povoljen, kajti požarna bramba ima še dolgove plačati. Udov šteje društvo 108.
Konečno izreka poročevalec g. Eliti n g srčno zahvalo za podporo društva sl. mestnemu zboru, kranjski hranilnici in podpirajočim članom. — Poročilo zbor jednoglasno odobri.
Gosp. župan Grasselli pravi, da je iz od-borovega poročila ra/.videl, da požarna bramba dobro napreduje, in so zahvali društvu za njegovo izvrstno sodelovanje za vzdržavanje reda v nepozabljivih dnevih cesarskih slavnostij. Mestni zastop društva požarnih brambovcev žali bog ne more sedaj vspešneje podpirati, ali kar mestni zastop dovoliti zamore za razvitek društva, stori vsigdar radovoljno in z veseljem. Kar se tiče prošnjo zaradi naprave novih normalnih cevi in poprave hiše za vaje plezalcev, zagotovi g. župan, da se bode tem prošnjam gotovo vstreglo. Kar se pa tiče naprave dovožnih potov k Ljubljanici, ne bodo sedaj mogoče, temu vstrezati, ko se bavi mestni zastop z nvedenjem vodovoda; potem pa bode dovelj vode za gašenje in dovožna pota k Ljubljanici nepotrebna. Gosp. župan konečno izraža društvu presrčno zahvalo za koristno delovanje.
Blagajnik požarne brambe, g. Albin Ahčin, poroča o denarnem stanu društva. Dohodkov je bilo 3960 gld., troškov pa ravno toliko, manj 128 gld. 80 kr., kateri so ostali v blagajnici. Dolžan je zaklad požarne brambe bolniškemu zakladu požarno brambe 700 gld.
O podpornem zakladu požarne brambe poroča g. Riiting. Izdalo so jo za podporo 329 gld. 95 kr., premoženje podpornega zaklada požarne brambe pa iznaša 3795 gld. 44 kr.
V imenu pregledovalnega odseka poroča gospod Karel Ahčin, da so računi po polnem v redu.
Pred volitvijo izjavi g. Riiting, da zaradi preobilih poslov ne more več prevzeti volitve za zapisnikarja.
Vrši se volitev in izvoljen je stotnikom požarne brambe jednoglasno g. P. Dober let, kar zborovalci pozdravijo glasnimi živioklici. Župan g. Grasselli čestita požarni brambi, da si je izvolila zopet tako izvrstnega načelnika; pravi, da mu je trdno zagotovilo, da bode požarna bramba, katera si je izbrala tako skušenega in sposobnega moža svojim stotnikom, gotovo svojo človekoljubno nalogo vsigdar izvrševala in se vedno lepše raz-cvitala.
Tajnikom požarne brambe izvoljen je zopet g. Riiting, kateri pa še jedenkrat izjavi, da ne sprejme volitve. Pri novi volitvi izvoli se z večino glasov zapisnikarjem g. Drelse, 16 glasov dobil je g. H Eberl. Izvoljeni so bili dalje za poveljnike čet gg.: A. C. Ahčin, Pran Schantel, Henrik Galle; četovodjem: Rajmund Seunig, Karol Bitenc, Anton Kavčič; kot zaupni možje: Karol Hinter-lechner, J. Jordan in C. Coriari. V pregledovalni odsek: J. Gerber, O Dolenec in H. Eberl. Ko je g. stotnik Doberlet še naznanil, da se bode produciral prihodnjo nedeljo g. inžener Schalla s svojim aparatom, da bode celo uro stal v gorečih, s petrolejem in smolo politih drvah, k kateri interesantni produkciji bi bilo želeti, da pridejo tudi zastopniki požarnih bramb z deželo, zaključi se zborovanje.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 10. juuija. Anarhist Stellmacher gledč vseh toček obtožnice krivim spoznan ter na smrt obsojen.
Niš, 10. juuija. Vsled negativnega odgovora bulgarske vlade je srbski diplomatični agent danes zapustil Sredec (Sofijo); agencija zatvorila se je uže včeraj.
Sredec, 9. junija. Ker je Srbska zavrnila pomirljive korake bolgarske vlade in ni odstopila od znanih zahtevanj, odgovorila je danes Bolgarska v nevgodnem smislu ter ob jednem izjavila, da ne prevzema nikake odgovornosti za posledice.
London, 9. junija. V Newry na Irskem so se sprijeli nacijonalisti in orangisti. Dvorano, v kateri so zborovali orangisti, so kamenjali, okna razbili in streljali na zbrane. Več ljudij je ranjenih. Policija in vojaštvo sta napravila mir. Več orangistov in nacionalistov je priprtih.
Madrid, 9. junija. Na železnični progi skozi Asturijo (ne daleč od glavnega mesta Oviedo) posul se je 300 metrov dolg tunel. 12 delavcev je mrtvih.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 10. junija.
_	gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...............80'45
»	>	>	> srebru..................81'40
Zlata renta..................................101'80
5°/o avstr, renta............................95'75
Delnice n&rodne banke........................ 857' —
Kreditne delnice............................. 306'40
London 10 lir sterling......................122'15
20 frankovec................................... 9'676
Cekini c. kr................................ 5 • 76
100 drž. mark..................................59-60
Uradni glasnik
z dne 10. junija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Ljubljani za katastersko občino Stranjska Vas; poizvedbe d n 6 19. junija; za katastersko občino Sela; poizvedbe dn6 26. junija; — za katastersko občino Sv. Miklavž (Martinji Vrh) dn6 13. in 14. junija (v hiši gosp. Mih. Thalerja v Železnikih št. 19); — za katastersko občino Dražgoše dnž 16., 17. in 18. jun. (v hiši g, Fr. Schliberja, župana v Sevcah).
Eks. javne dražbe: V Ljubljani posestvo Helene Kalan (1200 gold.) dn6 14. julija, 11. avgusta in 15. septembra. — Na Brdu zemljišče Andr. Podmilšaka (800 gold.) dnž 2. jul.; posestvo Jak. Učakarja od Sv. Valentina (1026 gold.) dne 30. jun., 30. jul. in 30. avg. — V Mokronogu zemljišče Mart Bartala (1065 gld.) dn6 2. jul., 6. avg. in 10. sept.; zemljišča Ane Čerček iz Doline (1180 gold.) dne 9. jul., 13. avg. in 17. sept; zemljišča Marije Pungerčar iz Jelševca (1552 gld.) dn6 25-jun., 30. jul. in 3. sept.; zemljišče Fr. Lužarja v Brezji (480 gold.) dnu 2. jul., 6. avg. in 10. septembra.
Tujci.
Dnč 8. junija.
Pri Maliči: Retežar in Ott, trgovca, z Dunaja. — Gro-ger, fabrikant, iz Sternberka. — pl. Ruff, uradnik, iz Solnograda. — Widtermann, zasebnik, iz Gradca. — Brunner, zasebnik, z Vrhnike.
Pri Slonu: Abineri, uradnik, in Bernatschek, trg. po-tovalec, z Dunaja. — Morin, c. kr. prist. kapitan, s soprogo, iz Malega Lošinja. — Valentinuzzi, trgovec, iz Vidma. — Miklavčič, duhovnik, iz Dolenjske. — Rasinger, posestnik, izpod Korena. — Schnabl, trgovec, s sinom, iz Gorice. — Waschiza, c. kr. inženir, s soprogo, z Krškega. — Germ, graščak, z Weinhofa.
Pri Bavarskem dvoru: Karmel, mašinist, iz Idrije. — Vatovc, živinski kupec, iz Rašice. — Istenič, živinski kupec, z Planine.
Pri Avstr, carji: Punčuh in Žgur, učitelj, iz Cola. — Šušteršič in Sever, zasebnika, iz Zagorja.
TJmrli so:
n n 6 8. junija. Rudolf Salmič, sin užitninskega paznika, 15 mes., Poljanska cesta št. 18, otrpnenje hrbtne kosti.
V bčlnici:
Dn6 7. junija. Marija Peternel, delavska soproga, 50 1., možjanski mrtvoud.
Dn6 8. junija. Marija Čelik, delavka, 50 1., jetika.
Meteorologično poročilo.
C rt O	Čas opazovanja	Stanje barometra v ra ra	Tompe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v ram
1 9. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728-94 730-24 730-99	+11'4 +14-5 +12-2	jzpd. sl. » >	dež obl. »	4-10 dež
Išče se
za prodajalnico z mešanim blagom na deželi
spreten trgovsk pomočnik.
Ponudbe sprejema in natančneja priporočila daje upravništvo »Ljublj. Lista.*	(53)	3—1
V zalogi naši so izišle in je mOCi dobivati v naši knjigoprodajalnici naslednje knjige:
Senekovič Andrej, c. kr. profesor v Ljubljani, Fizika za nižje razrede srednjih Sol. V berilo vtisnenih je 200 slik.
Knjiga, o kojej se je kritika jednoglasno naj-povoljneje izrazila, priporočena je tudi za samouk in velja v platno vezana 2 gld.
Latinako-slovenski Slovnik, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka, 28 pol, 8°. Mehko vezan stane 2 gld. 50 kr.
Lapajne Ivan, Prvi pouk. Navod za poučevanje na najnižji stopinji ndrodne šole. Cena 60 kr.
Habsburžani v deželi Kranjski. Slavnosten spis ob godovanji šeststoletnice od združitve kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor. Spisal August Dimitz, poslovenil F. Cimperman. Cena mehko vezanej knjigi je 4 gld.
SchOn-Anka, gorenjska povedka, spisal Alfred pl. Zett. Elegantno opremljena. Cena mehko vezani knjižici je 1 gld. 20 kr.
Knjige za mladino:
Pepelka, Snegulčica, Trnjeva rožica. Tri krasne pravljice v zabavo m pouk ljubej mladini. V četverki z mnogimi barv. podobami, vsaka po 50 kr.
Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačku. Tn knjižice v osmerki s mnogimi barv. podobami; cena vsaki knjižici je 25 kr. — Dalje O deželi lenuhov, Snegulcici, Pritlikovcu (Palčku) in Robinzonu po 15 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Omarine napise
za, trgovce
imata vedno v zalogi
Kleinmayr & Bamberg n j
Kongresni trg.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloininayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.