AMERICAN IN SPOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 18, 1941
LETO XLIV. - VOL. XCLIV
hgoslavija se pridruži morda Angliji
^ ^bruhnila vojna na Balkanu, bodo nastopile 8«upno Jugoslavija, Grčija in Turčija. Celo Oft»ahljivo časopisje je zdaj odločno proti pri-8toPu k osišču, ker je narod odločno proti
Poslavlja je bila prav na robu
NOTRANJE REVOLUCIJE
Ibo^. — Vodilni diplomatje v tem mestu so prepričani, vstopi] an v bojnem metežu še pred poletjem in da bodo takrat I)|noe ^"Pno proti Nemčiji: Jugoslavija, Grčija in Turška, a bo sodelovala Anglija. Vsi diplomati so prepričanje1 mogel samo čude? rešiti Balkan pred vojno. Tej domnevi JlodJa&o izjava Grčije in Turčije, da se ustavita vsaki in-m,	in pa to, ker Anglija dnevno izkrcava armado v
LJf^niščih.
jj*il:	diplomat se je iz-
\ Diocn lplomacija je samo ta-Ndo a' ^or ima ta močno TOo ,2a Seb°j- Nemčijo se ni
Kin viti tukaj doli (na
|«ČJ]0 v dokler ni kdo podal Fjijt, 1?'Javo gotovim vladam [jee(jjn go-tovil vojaško pomoč, l^n j razumljiv jezik danes
V jj Jlu sveta."
k '^atskih krogih se za-flv oa ie bila Jugoslavija
PlihT11 revoluci3e v tistih
I Sv«je ' k° je izr0Čil Hit" r^ovič Za^teve premierju
P ijai,,U zunanjemu mini-
l^a l°!iču- Kljub temu da
|Nc6 ■ zakrivala svoje
da Je P°maSal°
ISčaaoPisJ'e' pa je kri-
jhr^ la in opozicija se je
ptv0mme<l a«nado in med
pkfyj SvoJ višek je pa do-
(2na.. V nofii 6. marca.
J'e- da je naše
sk0 JStvo odposlalo kabel-
Cvet^ r 2 0 iavko premier j u
avno na 6. mar-
ena Prvih br"
Nest-'2 Amerike> ki A osi<vIrala proti pristopu % vlSČ«).
S J'e poklical k' se-
Hl^6.2 namestnik Pavle %ovJ ka*>inet in državni-% s al> da se mora Jugo-\ii™razumeti z Nemčijo. m ^ načrt za sprejem jj pogodbe z rajhom. a »a	ima Jugosla-
%ica er°: da se pridruži !«kon 0sišču; popolno uda-
0	okumSkern oziru in even"
;Sa Paci3o nemške arma-
Poučenih virov se do-Je Prišlo pri tej
ji do
s v je spopadov. Pet miniti. z * mestu ponudilo od-
>	C3Strsko potezo se je
>	j u Posrečilo pomiriti r\n» govorili so se za
J ^ijo.
>M**0 odnehali s pri-
1	^ihsu'to<ia skriva3 80
zahteve še silne j-
>i	Je tudi Italija.
jVdjrt ^alijanski poslanik f	Vrata do premier-
S>6f ministra, i Hli« , je knez Pavle
kabinet
k seji. To-
C; bil°tedaj že dru-
uSie ®o bani iz Srbije,
>t!%ov- Vatske> črne
in Slovenije, ki
kSPH,a<ii' da je ves na-
V^il k osišču in da iL ^vjij av revolucija po vsej
da vlada Nemči-
»VJ^e.
delegacije radikal-i>lC.0v. demokratov in t ^ je §t? vseh delov dežele HiNvop-,0 največ: armada HftSij0 ' Ta je ukazala \\ JSeh moških od 22 iste v aki so začeli voziti 3užn0 Srbijo, v Niš
in Skoplje, del armade je pa korakal proti romunski in bolgarski meji.
Vznemirjeni nemški poslanik von Heeren je prišel ponovno in ponovno k zunaiijemu ministru in zahteval pojasnila, kaj vse to pomeni. V istem času je začela zbirati Italija* armado ob jugoslovanski meji v Albaniji. Tod& vse to ni spremenilo faktov.
Odgovor na vse to je prišel iz provinc Srbije, Hrvatske in Slovenije, kjer se je narod pokazal zedinjen bolj, kot še kdaj poprej in vlada se je morala podati zahtevi ljudstva.
Takrat je povedala opozicija vladi, da vsak podpis z Nemčijo, pa četudi bil to "ček za en dinar," bi pomenilo padec Cvetko-vičeve vlade, in javno revolto naroda in armade. V istem času je kneza Pavla obiskal angleški poslanik Cambell, ki se je vrnil iz Aten od razgovora z ministrom Edenom.
H knezu namestniku je prišel tedaj tudi ameriški poslanik Lane, ki je razložil stališče predsednika Roosevelta in njegove obljube demokracijam ter da bodo dale Zed. države Jugoslaviji letala, ladje in topove, kakor hitro bo sprejet posojilni predlog. Oglasil se je pri vladi turški poslanik, ki je rekel, da Turčija želi, da se Jugoslavija upre osišču in da bo prišla turška armada na pomoč, če pride radi tega do vojne.
Kot- trdijo poročila v Belgra-du, še vedno dežujejo iz Amerike protesti proti pristopu k osišču. Hrvatje apelirajo na vodjo dr. Mačka, naj stoji trdno.
Jugoslovansko časopisje piše danes vse drugače, kot je pred tremi tedni. Zlasti značilna je sprememba barve "Belgrajske Politike" in "Vremena," ki sta vedno pisala v prilog Nemčiji, a sta danes odločno proti vsaki pogodbi z Nemčijo in izjavljata, da bo znala Jugoslavija to svoje stališče tudi braniti.
ANGLEŽI GROZIJO Z
BOMBARDIRANJEM
RIMA
Rim, 17. marca. — Iz zanesljivih virov se poroča, da je Anglija posvarila Italijo in Nemčijo, da bodo angleški bombniki začeli z bombardiranjem Rima, če bodo letala osišča bombardirala grške Atene. Svarilo je bilo od-premljeno s posredovanjem Vatikana.
KLUB SLOVENSKIH PROFESIONISTOV SE REDNO ZBIRA K SESTANKU
n **• wrr ~'-.....~% i
PitS
.....................................................
Angleži so zdaj zopet v posesti mesta Berbera v Somali zemlji
Kaira, 17. marca. — Angleške čete, katerim je pomagalo letalstvo in bojne ladje, so iztrgale Italijanom iz rok Berbero, glavno mesto angleške Somali Zemlje. To mesto so bili vzeli Italijani Angležem pred 7 meseci. S tem, da so Angleži zopet dobili ti'dna tla v svoji lastni koloniji in s tem, da imajo v posesti sko-ro vso italijansko Somali zemljo, so na stališču, da se poženo s zadnjim naskokom na italijanske pozicije in italijanski imperij v vzhodni Afriki bo zrušen.
Zdaj je cilj angleške armade čeren, utrjena italijanska postojanka v Eritreji. Angleške čete prodirajo proti osrčju Etijopije zdaj od juga, od zahoda in severozahoda. Angleži so bili prepustili Italijanom Berbero lanskega avgusta brez boja, ker niso imeli tukaj dosti armade. Italijani so t&krat zavpili, da je to nenadomestljiv udarec za Angleže.
Tukaj vidite naše odlične trgovce in profesioniste, ki se redno vsak torek zbero v Bridge Tavern, 694 E. 152 St., kjer imajo najprej skupno kosilo, potem se pa razgovarjajo nekaj časa o gospodarskih in svetovnih vprašanjih. Ta klub se imenuje "Twelve-G-Five" klub, ker mora biti vsak član na mestu točno pet minut čez poldne. Klub je svojevrsten, ker nima nič odbora, nič pravil in nobenih asesmentov.
Slika jih kaže, od leve proti desni, prva vrsta: Lodi Mandel, dr. F. J. Jarm, Joseph Perušek, dr. A. A. Urankar, dr. C. G. Opaškar, Matt Grdina in dr. Wm. J. Lausche.
Druga vrsta, od leve proti desni: Daniel Stakich, Michael Telich, Frank J. Kuhar, dr. Anton Skur, Marjan Mihaljevich» dr. A. F. Vichich in George S. Vojnovich.	/
Prometna zveza v Euclidu
Družba, ki operira Greyhound avtobuse, je ponudila po'strežbo tudi za Euclid in sicer po St. Clair Ave. ter po prečnih cestah med St. Clair Ave. in Lake Shore Blvd. Bus bi vozil po St. Clair Ave. vzhodno do Upson Rd., po Upson Rd. do Lake Shore Blvd. in proti mestu. Drugi bi pa vozil po isti poti, toda v nasprotno smer proti St. Clair Ave. Več busov bi vozilo po 200. cesti, Bliss Rd. in drugih prečnih cestah. Zdaj se vrše pogajanja med mestno administracijo in avtobusnoi družbo. Zlasti naselje ob St. Clair ulici bi zelo potrebovalo boljšo in hitrejšo prometno zvezo.
Težko prizadeti
Mr. Anthony R. Kushlan, ki je uslužben pri tvrdki Grdina in Sinovi, je bil odpeljan v Polyclinic bolnišnico na 66. St. in Carnegie, kjer bo ostal par tednov. Nahaja se v sobi št. 103, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Njegova soproga Mary, rojena Ferlin se pa nahaja ža zadnje tri mesece v sanatoriju v Chagrin Falls, O.
Direktorska seja
Jutri večer ob 7:30 se vrši pe-ja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
Stavka
Pri Republic Brass Co. na 45. cesti in Payne Ave. imajo stavko. Več Slovencev in Hrvatov je tam zaposlenih.
Osišče se silno jezi nad Rooseveltovim govorom v soboto
Washington, 17. marca. —• Nemški državniki, katerim zvesto pomaga časopisje, se penijo onemogle jeze nad Rooseveltovim govorom zadnjo soboto, v katerem je obljubil demokracijam pomoč iz Zed. držav v vsem, kar dežela premore.
Nemški propagandni minister Goebbels, je rekel: .^Evropa in Azija, lahko povesta starcu v Washingtonu, da žetev še ni pod streho in da mora celo Roosevelt računati na nevihto s točo."
Italijansko časopisje smatra Rooseveltov govor izjavo Zed. držav za udeležbo v vojni in,da se bo svet kopal v krvi. (Italijani bodo urnih pet poskrbeli, se izognejo take kopeli; op. ured.).
V	Tokyu, Japonska, komentirajo: "Predsednik (Roosevelt) skuša združiti pod eno zastavo vse demokracije. Zdaj je jasao, da imamo svetovno vojno, v kateri so totalitarne dežele na eni, in demokracije na drugi strani."
V	Londonu komentirajo Rooseveltov govor kot popolno izjavo vojne proti Hitlerju, kar se lahko smatra za neuraden ultimat za boj do samega konca. Turško časopisje piše, da je Amerika stopila v vojno, kar bo rešilo človeštvo. To bo tudi konec Nemčije.
Nov grob
Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojem domu, 1112 E. 74. St. Helena Brajdič. Bila je vdova. Tukaj zajpušča tri lčere: Mary, omož. Baron; Margaret, omož. Basar in Ka-therine, omož. Kastelan, sestro Margaret, omož. Brajdič, osem vnukov, šest pravnukov in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v selu Kute, okraj Delnice, kjer zapušča sina Jako Brajdi-ča in več druglih sorodnikov. Tukaj je bivala 38 let. Bila je članica društva Woodmen Circle, št. 84. Pogreb se bo vršil v četrtek dopoldne ob 11 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla na 40. St. in na pokopališče Kalvarijo.
Matevž Bratkoviich
Dodatno se poroča, da je bil pokojni Matevž Bratkovich član društva Mir, št. 142 SNPJ
V takem se kopljejo
Saj hi ne verjeli, ampak je živa resnica, da? se je oni dan, ko smo se stiskali mi pri peči, kopalo 85,000 oseb. Ampak, kakopak, kopali se niso v jezeru Erie, na, našem zmrzlem clevelandskem obrežju, ampak v morju v sončni Kaliforniji, lcot poročata. Mr. hi, Mrs. Udovich iz Los Angelesa. Pri n-as se bomo pa čez tri mesece.
, -o-<—.........-
Nemčija se ni zanesla da bo prišla Anglija z armado na Grško
Belgrad, 17. marca. — Nek vojaški izvedenec, ki se je pravkar vrnil s potovanja po Balkanu zatrjuje, da ima Nemčija v Bolgariji tik ob grški meji 240,-0C0 mož. Poleg tega ima 180,-000 vojakov v Romuniji. * Proti tej armadi hiti Anglija s 300,-000 možmi na Grško.
Isti vir poroča, da ima Nemčija v Romuniji ob jugoslovanski meji dve diviziji, štiri ob ruski meji in štiri pripravljene, da gredo, kamor bo potreba.
To nenadno premikanje nemških čet dokazuje, da je bila Nemčija popolnoma nepripravljena na prihod angleške armade v Grčijo. To odlašanje Nemčije, ker ni udarila takoj na Grčijo, je dalo Angliji nepričakovano lepo priliko, da se pripravi zdaj na ta pričakovani napad.
55 oseb je našlo smrt v snežnem viharju; za jutri obetajo milejše
Federalni napovedovalec vremena Andrus je napovedal, da bo snežni vihar, ki divja že od nedelje, danes ponehal in v sredo da bo pa izginil. Toplomer je padel v Clevelandu in po vsej deželi skoro do ničle. Voter tuli in zavija, pa nbsi sneg, kot bi hotel dokazati, da zima še ni v kraju. Včeraj popoldne je kazal toplomer šest stopinj nad ničlo v Clevelandu. Ljudje že ne pomnijo tako nagle spremembe. V nedeljo dopoldne je kazal toplomer še 40 stopinj nad ničlo, proti večeru je bil pa že skoro na ničli.
Po osrednjem zapadu je snežni vihar zahteval smrt 55 oseb, in sicer v North Dakoti32, Min-nesoti 21, Wisconsinu 2, v Be-midji, Minn, je padel toplomer na 22 stopinj pod ničlo. Največ ljudi je zmrznilo, zlasti žensk in otrok, ko so se jim ustavili avtomobili v zametih, pa niso mogli nikamor.
Ta zadnji dokaz sibirske zime, se je počel v zahodni Kanadi in je udaril proti jugovzhodu z brzino 85 milj na uro. -o--
K vojakom
William Gliha, stanujoč na 5605 Bonna Ave. je odšel zadnjo soboto k vojakom in sicer v Fort Benjamin, Ind. Hvala vsem prijateljem, ki so se prišli poslovit na postajo pred odhodom. Williamu pa želimo zdravja in mnogo zabave v vojaškem stanu.
Cenejše ure
Pri Anton Dolganu, 15617 Waterloo Rd. si lahko ogledate krasne električne ure, budilke in druge, ki se zdaj prodajajo po zelo znižani ceni.
Važna seja
Jutri bo seja godbenikov fare sv. Vida. Starši in fantje so prošeni, da se gotovo udeležijo ob osmih v navadnih prostorih.
POMARANČNI OLUPKI IMAJO VAŽNO SNOV
Los Angeles, Cal.—Znanstvenik dr. Fischel, ki je prišel iz Avstralije, je povedal, da delajo angleški kemiki na tem, da bodo izdelovali iz pomarančnih olupkov razstreljive snovi za vojno. Olupki imajo clroži, kohol in sladkor.
al-
PROSTOVOLJNO SE JE ŠEL BORIT ZA ŠPANSKE RDEČKARJE, A NE ZA U. S.
Sanford Land, star 26 let, ki se je boril v Španiji na strani lojalistov, je prosil clevelandsko naborno komisijo, naj ga oprosti enoletne vojaške službe v armadi Strica Sama. Sanford je sin Mrs. Yetta Land, ki je kandidirala v Clevelandu za županjo na komunistični listi.
Svojo prošnjo je podprl s tem, da je odvisna njegova mati, Mrs. Yetta Land, ki je po poklicu od-
vetnica, od njega in enako tudi njegova žena. Toda naborna komisija ni ustregla prošnji španskega prostovoljca in ostati bo moral v razredu A-l, dokler ga pokličejo. Stanuje na 10201 Yale Ave. in se je poročil decembra. (Čudno, da Sanford ni mislil na svojo mater takrat, ko se je šel pretepat v Španijo za tujce, a zdaj, ko ga potrebuje njegova rojstna domovina, ima pa izgovore. Op. ured.)
Pokojni Ivan Miller
Kot smo včeraj poročali, je umrl Ivan Miller, star 61 let. Stanoval je na 14615 Darwin Ave. Doma je bil iz sela Gran-dicberg, fara Verhovec na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Katarino, rojeno Agur, sina Johna in Nikolaja, pet hčera: Mary, poroč. Schuster; Ann, Kather-ine, Margaret in Theresa in brata Franka. Bil je član društva Sloboda, št. 235 HBZ. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Pavla na 40. St. in potem na pokopališče Kalvarijo.
Listnica uredništva
Pod Anglijo se razume angleško otočje skupno z Valeško, Škotsko, severno Irsko in vse otoke v Rokavskem prelivu. Pod Veliko Britanijo pa je razumeti angleško otočje in vsa angleška posestva po svetu.
Nov grob
Danes zjutraj, 20 minut do sedmih, je preminila Mrs. Pauline Lekše iz 6606 Schaefer Ave. Čas pogreba in drugo poročamo jutri.
5 ubitih in 114 je bilo ranjenih v železniški nesreči; storilce iščejo
Baden, Pa.—Železniška družba Pennsylvania železnice je razpisala $5,000 nagrade onemu, ki bi dal kako pojasnilo o sabotažnikih, ki so v nedeljo večer povzročili strašno železniško nesrečo pri tem mesta. Nekdo je namreč populil vse žeblje iz obeh strani tračnice, isto premaknil za 22 palcev in tako povzročil iztirjen je vlaka, ki je vozil iz Clevelanda v Pittsburgh.
Vlak, ki je vozil 11.2 potnikov in 11 mož osobja, je drve! 60 milj na uro, ko je lokomotiva zadela na prazno mesto. Lokomotiva je zadrvela nekaj jnr-dov naprej, nakar se je prevrnila, a štirje potniški vozovi in voz za prtljago so se zvrnili 50 čevljev globoko čez nasip v reko Ohio. Ker voda tam ni ravno globoka, so bili vozovi samo delno pod vodo.
Med ranjenimi in preplašenimi je nastalo silno vpitje na pomoč. Bilo je že po devetih zvečer, in yeter je nosil sneg Čez poljano. Kar ni bilo ranjenega osobja, je začelo takoj z rešilnimi deli. Prihiteli so ljudje iz bližnjih krajev in pomagali. Ubit je bil strojevodja in nek sprevodnik. V vodi so našli truplo dekletca, a pod njenim truplom so našli truplo dekletove matere. Ubit je bil tudi nek drug moški, a ranjenih, več ali manj, je bilo .114 oseb.
Vlak bi bil dospel v 15 minutah v Pittsburgh in ljudje so se že pripravljali na odhod, ko se je zgodila nesreča. Zadevo preiskuje ameriška tajna policija.
-o-'
Nocoj bo važna seja
Vsi odborniki, ki ste bili imenovani za prireditev prihodnjo nedeljo, bodite nocoj v zboro-valnih prostorih in sicer v spodnjih prostorih župnišča sv. Vida. Začetek seje ob osmih. To je zadnja seja pred prireditvijo.


f0.64
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 18, 1941
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
S117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
«a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
at
83
No. 64 Tues., March 18, 1941
. , .............. i . i . i < ■ *P
j BESEDA IZ NARODA
Rdeči križ vas kliče
Ribanje za Balkan
V	vladni palači v Belgradu, s katere je lep razgled po vsem mestu, preko lepih parkov, na široko Donavo, se je zdanji tecien odločevalo o nadaljni usodi 15,000,000 Jugoslovanov. Državniki s knezom namestnikom Pavlom in ministrskim predsednikom Cvetkovičem so debatirali o nemških zahtevah. Ali naj se Jugoslavija kot njene sosede Madžarska, Romunija in Bolgarija zveže z osiščem? Ali naj se upre, po,zgledu Grčije?
Zdaj je Jugoslaviji; na vrsti, da mora občutiti pritisk iz Berlina. Ta pritisk se je pričel zadnjo jesen, ko so fašisti vkorakali v Grčijo. Ves prošli teden je bila tekma med osiščem in Anglijo za poprijem na Balkanu.
V	sredi februarja, ko je bila nemška armada že v Romuniji in ko si je začela pripravljati oporišča v Bolgariji, ne da bi oddala en sam strel, so bili jugoslovanski državniki nenadno pozvani v Nemčijo na razgovor z vodjem nacijev. To je bil začetek nacijskega pritiska na Belgrad. Ta pritisk se je faktičrio pričel že pred leti v Monakovem, ko je Nemčija dobila Č&hoslovasko in s tem razbila malo antanto: Čeho-slovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Takrat je Hitler pretrgal stare vezi male antante z Anglijo in Francijo.
Ko si je Hitler zagotovil vse dežele okrog Jugoslavije, je pozval tudi slednjo, naj vzame v roke pero in naj podpiše pristop k nemško berlinskem osišču, obenem pa da naj dovoli nemški armadi prehod preko njenega ozemlja.
Medtem, ko so se jugoslovanski državniki posvetovali, ie osišče podprlo svoje zahteve tudi z pomenljivo grožnjo. Prišle so vesti, da zbirata Nemčija in Italija vojaštvo ob jugoslovanski meji in sicer v Bolgariji, Romunski, Madžarski, bivši Avstriji, Italiji in Albaniji. To se pravi: kroginkrog, razen malega pasu na jugu, kjer se stikata jugoslovanska in grška meja.
Jugoslavija je pa mobilizirala en milijon mož. Dasi ta armada ni tako moderno opremljena kot je nemška, pa se želi upreti vsakemu napadu. Med narodom se je pojavila opozicija proti osišču v času, ko se je zdelo, da bo vlada kapitulirala pred Nemčijo.
Zdi se, da se bodo ponovili prvi dnevi zadnje svetovne vojne, ko so se maloštevilni Srbi uprli vsej ogromni moči avstrijske armade in so se ji trdovratno upirali polna štiri leta. Čeprav je avstrijska armada preplavila vso Srbijo in je bilo pobitega eno tretjino prebivalstva, pa so nazadnje srb-f ski vojaki prikoralali ob strani Angležev in Francozov iz Soluna in udarili na vojsko Avstrijcev, Nemcev in Bolgarov, kar je dovedlo do zrušitve centralnih zaveznikov.
Medtem, ko pritiska Berlin na Jugoslavijo, je šel na albansko fronto sam Mussolini, ki je skušal navdušiti svoje vojake, naj se zaženo na Grke in jim Odvzamejo ozemlje, ki so ga jim vzeli Grki v petmesečni vojni. Iz Aten prihajajo poročila, da se je italijanska ofenziva popolnoma izjalovila. Tudi očigled nemške armade, ki stoji pripravljena v Bolgariji, se je grška vlada izjavila, da ne odstopi niti pedi zemlje.
Grkom daje pogum angleška pomoč, ki prihaja te dni v izdatnem številu. Anglija je izkrcala v Pireju in Salunu že 100,000 mož, ki imajo r seboj kompletno bojno opremo tankov, letal, topov in dovolj municije. Če bo mogla dati Anglija Grčiji dvolj pomoči, da ustavi naval nemške armade, če pride ta preko Bolgarije, in Jugoslavije, je še vprašanje, katerega bo rešil čas. Toda videti je, da bo storila Anglija vse v svoji moči, da pridrži nemško armado na Balkanu toliko časa, ko bo prišel ugoden trenutek, da začne prodirati v Nemčijo pri "zadnjih vratih." S tem bo prisilila Hitlerja, da se bo boni na dveh frontah, kar je proti principu nemškega generalrtfga štaba.
Vojaški strokovnjaki računajo, da bo prva bojna linija v Grčiji proti pritisku nemške armade proti jugovzhodu. Druga linija bi bila pa pri Dardanelah. Tretja linija, če bi Hitler stri obe ti dve, bi bila v Anatoliji.
Uspehi Anglije v Afriki
Angleška zastava, ki je pred to vojno plapolala nad 3,-825,407 štirjaškimi miljami afriškega ozemlja, kar je več kot obsegajo Zed. države z vsemi svojimi posestvi, je zadnje dneve dodala še milijone milj dodatnega ozemlja. Angleška zastava jo nadomestila italijansko trikoloro, znak kraljeve hiše Savojcev. Angleške utrjene čete se podijo za Italijani po Etijopiji, Somali zemlji in Eritreji povprečno 50 milj na dan. Angleži imajo za cilj železnico, ki pelje od Jibuti do Addis Ababe. Kadar bodo dobili Angleži v roke to progo, bo odpor Italijanov v vzhodni Afriki zlomljen.
Ko je stopila Italija v vojno na predvečer sesula Francije, je Hitler računal, da bodo italijanske kolonije v Afriki igrale zelo važno strategično vlogo. Iz Libije bi osišče lahko napadalo Egipt, Suez in oljna polja na Bližnjem vzhodu. Iz vzhodne Afrike bi osišče lahko napadalo in ogrožalo angleško plovbo skozi Sueški prekop. Toda angleška armada je udarila po Italijanih in v dveh mesecih ofenzive je strla moč fašistov, ki so ogrožali angleški afriški imperij. Zakaj se je angleška armada ustavila v Libiji, še ni jasno. Morda vsled tega, ker je poslal general Wavell izdatno armado na Balkan. V Libiji ni zdaj nobene bojne akcije, razen, da angleški bombniki dnevno napadajo po italijanski Tripolitaniji.
Obstoj Rdečega križa v teh zamotanih svetovnih razmerah je ležeč sedaj in v prihodnje na nas, ki verujemo v to človekoljubno organizacijo.
Vse križem se organizirajo skupine raznih narodnosti, da pomore j o po svojih močeh tej prekoristni ustanovi. Mnogo naših žensk se je priglasilo za sodelovanje, ker se jih pa potrebuje še več, vas prosim vse, ki imate mogoče ptr ur na razpolago, da bi se tudi ve priglasile za sodelovanje. Zglasite se v glavnem stanu Rdečega križa za 23. vardo in sicer v uradu našega councilmana na 6603 St. Clair Ave. Urad je odprt od ene do pete ure popoldne.
Torej, katero veseli in je pripravljena nekaj žrtvovati v človekoljubne namene naj se gotovo priglasi. Kampanja traja od 14. do 29. marca, v tem času se bo pobiralo prispevke od hiše do hiše. Celoletna članarina je samo en dolar. Toda vsak prispevek, bodisi velik ali majhen, bo radevolje sprejet.
Ker ima sedaj Rdeči križ ogromno delo pred seboj, zato vas potrebuje in upamo, da se boste odzvali tako s prispevki kot s sodelovanjem. Za Rdeči križ,
Josie Zakrajšek. -—o-
Iz urada gl. predsednika Slovenske moške zveze
snemanja je vredno delo Joe Gr-dine, ki je v kratkih petih tednih ustanovil že kar pet novih podružnic. Kdo bo prvi za njim . . . , ki se bo lahko postavil z zlatim znakom Slovenske moške zveze, kot on?! Tega odlikovanja bo deležen poleg vseh drugih nagrad, ki jih bo dobil za svoje delo.
Veliko bi bilo veselje, če bi bilo kaj več tako agilnih članov, vsaj eden pri vsaki podružnici naj bi bil, ki bi se lahko ponosno postavljal z zlatim znakom, kot se bo naš gl. zapisnikar.
Torej pojdimo na delo v tej kampanji za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo, da jo v tej kampanji podvojimo in obdržimo v korist slovenskega naroda, posebno pa za mladino, ker se ji pri tem nudi dober pouk v slovenščini, da s tem obdrži dar slovenskih očetov in mater, želeč vam, dragi bratje, velikega uspeha v tej kampanji ostajam z bratskim pozdravom do vseh članov Slovenske moške zveze,
Fred Udovich, gl. preds.
Cenjeni mi gl. uradniki, podružnični uradniki in člani S. M. Z. sploh; zelo mi je žal, da se nisem mogel že prej oglasiti v našem glasilu Ameriška Domovina. Kakor je bilo že poro-čano po glavnem tajniku in več marljivih članih, ki se res zanimajo za napredek naše organizacije, da je sedaj kampanja za pridobivanje novega članstva in ustanavljane novih podružnic.
Razpisane so tudi nagrade za tiste člane, ki bodo pridobili največ članov ali pa ki ustanovijo novo podružnico. Prav veseli me in hvaležen sem našemu glavnemu zapisnikarju, ker se je tako potrudil in je imel tudi lep uspeh, da je v kratkem času ustanovil že kar pet novih podružnic. Kot gl. predsednika me veže dolžnost, da se mu na tem mestu prav lepo zahvaljujem, še bolj pa se zahvaljujem onim novim članom, ki so pristopili v našo organizacijo Slovensko moško zvezo.
Vsi uradniki in člani teh novih podružnic ste lahko ponosni, da spadate v to organizacijo, želim, da bi te podružnice imele večji in boljši uspeh, kot pa so ga imele prve pri ustanovitvah. Kakor pri vsaki novi organizaciji, tako je bilo tudi pri naši dosti kritiziranja in se še danes sliši tu in tam nasprot-nost. Toda kljub temu je naša organizacija do sedaj povoljno napredovala, tako v članstvu kakor v financi. O tem se lahko vsak sam prepriča iz poročil našega glavnega tajnika, ki so vsak mesec priobčena v našem glasilu Ameriška Domovina.
Ker je pa dolžnost vsakega člana, da tudi nekaj stori za svojo organizacijo, je sedaj čas, da vsak član Slovenske moške zveze pridobi vsaj enega novega člana v tej kampanji, ali pa da se še bolj potrudi in ustanovi novo podružnico. To bo v korist članu samemu, ker bo deležen nagrade in v korist bo naši organizaciji Slovenski moški zvezi. Zatorej vsi na delo za večjo in močnejšo SMZ.
Prav žal pa mi je dragi bratje, da jaz nimam tiste sreče in časa, da bi mogel kaj več storiti za našo Slovensko moško zvezo, zato pa apeliram na vas bratje, da vi storite toliko več. Po-
Svetovidski oder
že parkrat smo sedaj čitali v Ameriški Domovini, da se naši fantje in dekleta, ki so člani Sve-tovidskega odra, zopet pripravljajo za nekaj v naše razvedrilo.
Sporočili so nam že, da se pripravljajo z novo igro, ki še ni bila nikdar igrana na slovenskem odru. Ta igra nosi naslov "Dolžnost jo veže." V tej igri nam bo predstavljena Mačerolova starejša hči, ki po smrti matere skrbi za družino ter tako nado-mestuje mater. Zaveda se, da je to njena dolžnost, ker je najstarejša hči v družini in pri tem pozablja sama nase in svojo živ-Ijensko srečo. Saj ima že izbranega fanta, ki ji venomer prigovarja ženitev, a ona pa se izgovarja, da jo veže dolžnost do družine — do njenih mlajših sester in bratov.
Toda ni moj namen, da bi vam cenjeni čitatelji še nadalje razlagal potek te igre, saj so vam jo že drugi razložili in vem, da bodo še kaj pisali o njej. Moj namen je, da vas dragi rojaki in farani spomnim na nekaj drugega, kar smo mogoče pozabili, ali iz malomarnosti prezrli.
Torej igra bo z naslovom "Dolžnost jo veže." Kaj pa če bi se mi spomnili, da tudi nas veže dolžnost in ko bi sami sebi rekli: "Dolžnost nas veže!" Te besede malo premislimo, pa bomo videli, da nas resnično veže dolžnost, da kot zavedni katoliški Slovenci tudi vselej podpiramo lelovanje naših katoliških dramskih ali pevskih klubov.
Imejmo vedno pred očmi, ker ie tako vedno govorimo o naši mladini, da se v teh klubih udej-stvuje naša tu rojena mladina. Z zanimanjem se uči slovenskega jezika, da nam lahko postavi na oder slovensko dramo ali pesem. Starejše moči pojemajo, iz domovine ni več priseljencev, torej ali ni naša dolžnost, da z vsemi močmi podpiramo te naše mlajše, ki se trudijo, da nam pripravijo par ur poštene zabave. Kdor se je kaj udejstvoval na tem polju, bo dobro vedel, koliko truda in požrtvovalnosti je treba, predno se lahko nekaj dobrega postavi na oder.
In če že posečamo prireditve drugih različnih društev, zakaj ne bi podpirali tudi teh, ki so nam najbližji. Zdi se mi, da smo katoličani vse premalo zavedni in se vse premalo zanimamo za svoja kulturna društva. Iz svoje lastne izkušnje vem, kako igralcu na odru upade pogum in veselje, če vidi na dan predstave prazno dvorano ter s tem spozna, da je bil ves njegov in trud tovarišev zamanj, da se ravno tisti,
ki bi se morali zanimati za to delovanje — ne odzovejo.
Recimo si: "Dolžnost me veže!" in posetimo predstavo, ki nam jo bo podal Svetovidski oder v nedeljo 30. marca in potemj zopet v nedeljo 6. aprila. Vstopnice so že v predprodaji, sezimo po njih, da ne bo na dan predstave ostal niti en stol prazen.
S tem, da bomo napolnili dvorano, ne bomo imeli samo mi par veselih ur, ampak bomo s tem tudi pokazali, da cenimo delo naše mladine, ki se trudi, da nam pokaže tudi v naši materinščini kaj je zmožna. Mladina se potrudi za nas, torej potrudimo se tudi mi, da s svojo navzočnostjo vlijemo še več poguma tem našim zavednim katoliškim fantom in dekletom, da bodo v tem smislu nadaljevali započeto delo.
Farani in sploh zavedni katoliški Slovenci pri fari sv. Vida, ne pozabimo, da so vstopnice za predstavo Svetovidskega odra, ki bo v nedeljo 30. marca in zopet v nedeljo 6. aprila, že v predprodaji v Novakovi slaščičarni, vogal Norwood Rd. in St. Clair Ave. Sezimo po njih! F. T. -o-
Zadružni kegljači
Kadar se ljudje zavzamejo, premečejo vam samega zlodja. Tako se je zgodilo tudi pri nas. Bokal se je zavzel, šel na delo in deloval na vse kriplje — in evo ti bračo — štiri skupine (teame), katere igrajo vsako nedeljo v Slov. Del. Domu. Dva teh teamov sta moška in dva pa za ženske — večje enakopravnosti ne dobite nikjer drugod!
Razume se, da za vse to požr-tvovanje je' treba pravih zadru-garjev, kateri igrajo v njeno reklamo. In teh je še mnogo, kajti govori se in deluje, da bi drugo sezono okupirali še ostale štiri alleys. Tako je pravilno, in kogar veseli igrati pod zadružnim imenom in blagoslovom, kar naj se priglasi pri enemu ali drugemu kegljaču, kateri bo potem že poskrbel, da pride "ta pravemu v roke," da bo za "gvišno" vpisan kot zadružni kegljač.
Slov. Del. Dom jim gre tudi 100% na roke in menda iz hvaležnosti so ti marljivi kegljači kar zarentali soboto 19. aprila, prva po veliki noči, za svoj ples istotam. Igral jim bo uveljavljen orkester Tony Malovasich znan pod imenom :Blue Jackets. Prava skupina, zadružno moralno ozadje in dobra godba jim garantira uspeh v vseh ozirih.
Ti, dragi čitatelj, pa si vljudno vabljen in naprošen, da si rezerviraš to soboto zanje in ne bo ti žal. Vabijo vas skupno in posamezno vsi kegljači in sre-inemu lastniku pravega listka bodo dali lep radio, kegljaško žogo, ali pa denar ako si tako izbere — njim je vseeno, samo da bo popolno zadovoljstvo.
Na ta večer bo vsem dana prilika, da se vpišete v njih kulb, in uverjeni bodite, da prišli boste v vljudno, domačo in družabno skupino. Pridite na ta ples, spoznajte jih in ako ne boste zadovoljni z njimi, pa ni treba več zraven. Naj bo tako ali tako, glavno je, da jih mi kot zadru-garji, odjemalci, delničarji in prijatelji delavskega ekonomskega podjetja podpremo na soboto 19. aprila s polno dvorano nas vseh.
Joseph A. Siskovich, tajnik.
-o-
IZ DOMOVINE
Nekaj o Škodovih tovarnah
—Nevarne poškodbe. Na Keb-Iju je napadel v tamošnji gostilni nepoznan človek 28-letnega hlapca Petra Slatineka. Prerezal mu je z nožem trebuh, tako da mu je izstopil drob ter ima ranjeno na več mestih črevesje. Slatineka so pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu z operacijo rešijo življenje.
—Desno ključnico si je zlomil pri padcu s peči 11 letni špiljak Anton iz Lise pri Celju.
Čim zaslišimo ime škoda ali škodove tovarne, se v prvi vrsti nehote spomnimo na orožje in mnogi niti pojma nimajo, kako široka je zasnova teh svetovno-znanih tovarn.
Res je, da so med minulo svetovno vojno igrale tovarne škodovih za|v)odov izključno ;vlogo orožarne in da so dobile svoj sloves ravno v tej dobi. Vendar so medtem svoj delokrog razširile in zaslovele tudi po drugih izdelkih.
Naj omenimo najprej kratko zgodovino.
Škodove zavode odnosno "A. D., prej škodovi zavodi v Plznu," kakor je danes firma protokoli-rana, je u stanovil leta 1869. inž. Emil vitez škoda, ki je prevzel neznatno delavnico grofa E. Waldsteina v Plznu.
Pod njegovim vodstvom se je podjetje lepo razvijalo in že v letu 1880 odlikovalo po izdelavi kakovostnih jeklenih odlitkov. Posebne odlike jekla škoda širijo sloves škodovim zavodom po vsem svetu, bodisi v odlitkih ali v kovanih delih, v strojih ali v vojnem materialu.
Leta 1899. se je pretvorilo podjetje v delniško družbo s kapitalom 200,000,000 K. V tej dobi je nastala cela vrsta novih oddelkov. Solidni izdelki osvajajo tržišča v vseh evropskih in prekomprskih * pokrajinah. Pri zasledovanju vsega napredka moderne tehnike §o Škodovi zahodi sodelovali pri dobavah ogromnih jeklenih odlitkov pri gradnji vodnih turbin za Nia-garske slapove, pri gradnji Sueškega prekopa pri gradnji trgovskih in vojnih ladij raznih držav itd.
V času svetovne vojne so imeli Škodovi zavodi isti pomen kot Schneider v Franciji, Krupp v Nemčiji, Vickers na Angleškem in Putilov v Rusiji, škodovi zavodi so bili z vsemi temi tovarnami na isti višini in so tem še celo dodajali neke specialne polizdelke.
Leta 1917 je bilo zaposlenih pri škodovih zavodih preko 30,-000 delavcev in uradnikov.
Po svetovni vojni se je stanje popolnoma izpremenilo. Ogromnemu podjetju je izginil preko noči največji odjemalec in dolžnik, ostale so le obveze in '-ela armada delavstva in urad-ništva. Skušali so prilagoditi podjetje novim prilikam.
Novemu vodstvu, ki je obstajalo iz samih podjetnih ljudi, ki so trdno verovali v obstoj tako velikega podjetja, se je posrečilo olajšati finančno sta&je in zaključiti naročila, ki so bila odrešilna za podjetje v tako kritičnem času. Delovni program, ki je doslej odgovarjal le vojni industriji, se je popolnoma iz-premenil. Ta izprememba je zahtevala neumoren trud. V kratkem času je vodstvo ustanovilo nove oddelke, našlo nova tržišča v Indiji, Mali Aziji, Južni in Severni Afriki, Južni Ameriki in na Daljnem vzhodu.
S priključitvijo najstarejše, češke tvornice Laurin in Clement v Mladi Doleslavi, se je razširil že obstoječi avtomobilski oddelek Škodovih zavodov v Plznu. S to spojitvijo so postali škodovi zazvodi največja avtomobilska tovarna v bivši češkoslovaški.
že leta 1928. so škodovi zavodi zaposltofvalli 36,1000 delavcev in uradnikov. S tem so prekoračili največje število iz svetovne vojne.
Danes imajo škodovi zavodi tvornice v Plznu, Doudlevcih, Mladi Boleslavi, v Pragi-Simi-chovu, Hradec Kralovem, v Hf-adku pri Rokicanih, v Brnu inf Komarnu in še nekaj tovarn izven meja bivše Češkoslovaške.
Poleg tovarn imajo škodovi zavodi v posesti nekoliko premogovnikov in kamnolomov in celo vrsto koncernskih in prija-
teljskih firm, kot n. pr. tovarna za kable v Kladnft ja," tovarna letal itd.
Vse te tvornice ofl<$ škodovim zavodom skoi* rekel neizčrpen program* ^ ga le v glavnem naveden0.
Predvsem velikega POIIie' kovani izdelki. Jeklo in njegove posebne zlitin6" znane po vsem svetu. >-1 so bili že komadi do 85^ teže. Svetovnoznana ladja mandie" se lahko ponaša z ki škodovih tovarn.
Zelo odlično mesto v Pr01 nem programu zavzeWa|' gonski stroji vseh vrst,15 parni stroji parne turbi"* plozivni stroji, ladijski Diesel-motorji, motorni lokomotive, osebni in tov°r' tomobili itd.
Poleg tega izdelujejo ^ vi zavodi parne kotle, e'e' lokomotive, letala, ladje"' ni ali motorni pogon, cel° prave za tovarne sladk°r) vovarne, klavnice, tovarlie ta, kemične tovarne, tov sežiganje odpadkov,
(Dalje na 3 stran" i
jiiiiiiiamiiiiiu	i
Če
verjamete v^^Ojl aF pa ne
miiiiiiiimititiii ^ ^
Kdor lovcev si želi leta vse udobnosti ljenje, ta naj pristopi klubu, ki smo mu že P ^ gimi leti dali ime: Euc ^ & Hunting klub. NiW'«^ bijo za svoje člane tak0^ bimo pri našem klu ^ predsednika smo že rjj oni dan smo nesli k PoC'.j šega blagajnika, sed^ sednik Jim se tudi vec tožuje o štihpanu in Pr®'; nik Ferdo je zbolel t^ prevzel urad. Od ll0ltV{ kar nam je vrgel tajn1 * be, se že mnogo bolj3^ To bo menda vzrok, da ^ dobimo uradnike na ^ ker se vsak boji "nasvl ^ zvezdami." Jaz sem se 0 vedal predsedstvu ( vem času, Jim se P3^' oteplje, da se že nJe
Vidi-	n»H
Ampak, kadar pa J
vani klub vidi, da se g J ne dajo tako nagl° *J kraj, začne na vse m1 J nje skrbeti, da jim J lažje in slajše. Mer" j prekrasen stol, z r<* ^jfc tapeciran in na jen. Mehak je zato, stare kosti udobneje p po njem, koleščki So ^ ^ si bom lahko pomaga 'A kadar me tisti štihP3'1 ^ čopati. Če bi mi f0, ^ en majhen motorček-.^ ^ ko stol privezal zaM ^ gleški kralj se ne Pe'J%i' čiji h kronanju, kak°r moja kočija.	[0\f
Pa to še ni vse! > tako napravljen, da levo ali pa na desno- ^ pripravno, kadarčlov® J pi v vrat in se To je kmalu pogru«'^ j my in kadar sem , "zaposlen" na stolu j'1 J da bi se šel ringelšp11^ <> vse pustiti, ga P°s^njo-in mu dati prosto vo^' ^ jo da pa tudi on me"^' gre v glavo, da bi 111 ,jff dar sedim v stolu, 0 . I da bi z nosom stroj. Po vsej sil j J me obrnem in da j-ji svetu, potem naj Pa šem.	_ ^ f
Rečem pa, da j® ^pl pri stolu, da se vrti, ^ na, ampak samo za P di. Bog ne daj, da ^ 0 tak stol, če pridete 9 I ali kake druge do^^ Enkrat sem poskus"1 t« stavljajte si, kako^,^ v galop, ko so bili y in v glavi. Saj ustaviti nisem i*10^/ Saj se nikamor pa še jutri kaj več.
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 18, 1941
TniHimiiMHUHmimTTTmirm
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem Izvirniku K. Maya
ijrnnrLTLn jijT_rmjTTLari jitltuti ,njmrLrm_rm.
ClocK* yoxi*Oe
altvoys Wanted
PRICED MUCH LOWER THAN YOU THINK!
TWO SENSATIONAL SPECIALS
NEW LUMALARM—Just imagine a clock with bell alarm—luminous hands— luminous dial — all high priced features! Brown plastic case. CO QJC 4% inches high„VW"«vv $4.95 Value
NEW CHEF—Has all the features of a kitchen model formerly priced at $4.95. Shelf or wall mounting. Ivory, white or red. 63/4 inches CQ AC
square ................
$4.95 Value
Nekaj o škadovih tovarnah
(Nadaljevanje z 2 strani)
mlekarne, dvigala, bagre, mostove, posebne stroje, kot so cestni valjarji, drobilci za kamne, pos-nemalniki za mleko, stroje za tobačno industrijo, vse vrste normalnih in specialnih elektromotorjev, kompletne električne centrale, transformatorje za največje učinke, generatorje, kable itd.
Tudi v Jugoslaviji je vse polno izdelkov Škodovih tovarn. Vsaj večina klavnic, ki so bile postavljene ali razširjene po svetovni vojni, je bila izdelana po načrtu škodovih zavodov, med njimi tudi ljubljanska klavnica.
Ta ogromni koncem, ki zaposluje danes okrog 50,000 delavcev in uradnikov, pa sedaj kljub težkim prilikam deluje nemoteno v svojem programu in se vedno drži načel moderne tehnike. -o-
Val
čer je bila dve sto metrov visoka. S travnatega vrha se je vesila navzven. Bila je zgoraj deset čevljev visoka iz rjavega kremenja, spodaj pa sto sedemdeset čevljev iz sivega apnenca. Med orjaškimi, vodoravnimi apnenčastimi skladi so režale široke razpoke, v katerih so gnezdili morski ptiči. Dvajset čevljev od tal je bila čer okroglo prios-trena. Od ondod se je po vsej svoji prednji, strani sločila navznoter v temno zijalko, ki je segala globoko v notranjost zemlje. žrelo je bilo visoko dvajset čevljev, strop pa se je zadaj dotikal tal, skalne ploščadi, ki se je vlekla od vznožja čeri do morja. Strop.iz črne skrili je zadaj prehajal v širok pas rumenega kremenca.
čer se je raztezala v polkrogu.
V	kotih obakraj čeri je štrlela iz skalne ploščadi v morje črna zobčasta kleč. Tu (med obema tema klečema je bil majhen zaliv. Toda morje ni seglo do obo-čja čeri. Preko skalne ploščadi so se zaganjali v čer le valovi,
V	tisočletnem boju je morje iz-podjedlo čer na ploski skali.
Plima je bila domala pri kraju. Vendar je morje plalo tako silovito, da je ob vsakem umikajočem se valu razgalilo ,obe kleči, ki sta se zdeli ko dve dolgi sulici iz črnega jekla, zabodeni v sredo morja. Vsak ubežni val je trdo polizal njuni gosti grivi iz rdeče morske trave. Valovi so se kipeč na kvišku metali in vihrali v zaliv preko obeh kleči. Sredi zaliva so zadevali drug ob drugega. Preganjali so se in spenjali drug drugemu na hrbte. Kadar so jim oblokaste grive zasršele, so besno brizgali navpične stebre zelene in bele
ELECTRIC
ELECTRIC CLOCKS
GENERAL
No Ticking — No Winding Dependable Accuracy
ki je vstala in zabrisala nebo, Tako je bilo samo trenutek. "V naslednjem hipu se je ubiti val zrušil in v tisoč hrumečih drobcih tonil v morje, čer se je prikazala znova.
Toda sredi stene, nad zijalko, se je odprla velika črna rana. čer je zevala, kakor da zeha utrujena od boja. Reža v čeri je bila navpična. Bilo je, kakor da bi bil od roba zijalke Zagožen vanjo deset čevljev visok klin. čer je poskusila zapreti režo. Pritiskala je na njo z obeh strani. Toda reža se ni zaprla. Pri vrhu se je vsa sredina čeri razpočila in razmajala. Nagibala se je naprej ko spodsekano drevo. Zahrumelo je, kakor da je začelo grmeti. Z vehajoče čeri se je skozi padajoče pene vala vzdignil črn prah. Z lahnim pljuskom se je vsa sredina čeri podrla v zijalko. Z drugim pljuskom sta razpadli bočni steni. Vzdignila se je stena sivega prahu, ki je zakrila vse. Skozi oblak prahu je bilo slišati bobnenje vehajočih skal. Potlej se je oblak dvignil in speljal nad celino.
Čier je minila. Svet se je vle-gel do kraja zaliva. Velikanske skale so nerodno čemele prav na koncu skalne ploščadi in med njimi se je igralo obkrajno morje. S porušene čeri se je zvijal dim. Vala ni bilo več.' V zalivu se je zbiral že drugi.
(Liam O'Flaherty)
IZ DOMOVINE
—Cerklje pri Kranju. Za vodovod, smo zopet dobili dva vagona novih cevi. Porabile se bodo za zvezo zajetja z rezervoarjem. Dela so že razpisana. Montažo cevi razpisuje in oddaja banska uprava, za izkop in zasu-tje jarkov pa skrbi občina. Če ne bodoi kaki posebni diogodki prekrižali načrtov, se bo prihodnje'leto že zgradila tudi peta etapa, to je zveza rezervoarje z cevmi, ki«soi položene od Cer-kelj do Zg. Brnika. S tem bi vasi Grad, Cerklje in Zg. Brnik že dobile vodo. Celo omrežje vodovoda bo pa po sedanjem načrtu izpeljano v petih letih. Tako se vedno bolj bližamo uresničitvi davne želje.
—Nova grobova v Celju. — Na Cesti na grad je umrla 861et-na vdova Novak Antonija, rojena v Resniku pri Konjicah, v bolnišnici pa 45-letni cestar Berg-haus Ivan iz Pristave pri Mesti-nju.
—V Črnomlju je umrl gospod Josip Skubic, gostilničar in mesar.
IVanhoe 1299
15617 Waterloo Rd
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
MALI OGLASI
Soba se odda
Lepo opremljena soba se odda fantu; gorkota; blizu Rich-man tovarne. Vprašajte na 5801 Dibble Ave.	(64)
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000
Solvenlnust K. S. K. Jednote znaša 125.19 '/<.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohifitvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIB AVE. HEnderson 2978_
Čc hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, po, šteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI,
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne1 poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certitikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi Clan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.	*
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice1 krajevnih društev K. S. K, Jednote, ali pa na;
s."" ~~ •' lJobro! Prej pa J^udno prosim, da mi °«te povedati, kakim na-
"H nro
yrav za prav služi tale
5 Vratih je napisano. Mi-i' aa znate brati. Ali more-
'	-d-
|j]a ■ £>i se prav nic ne le' '
čuditUdite Se! Dovolimvam!
, 1 ® se, da znam bolje bra-
0	°sebp i •	. k e> Kl se razen mene in
^spremljevalca še naha-Vtejle 8°bi.
lradn namreč Pravi> da tu"
Mšl a SOlia £0SP°da aleaida. 6va SVa 8 tovarišem, da ob-Uj, a|caida in govoriva z
ojJ uradnikom. L Aga gospoda aleaida ste, je, ne razumem, če-'oprnavz°čnosti alcaido-e ' gJ kadar je gospod al-
^5a ,0 zaposlen —-.Kd0 i'jjfy lrtla torej večjo pra-
tran ■evati od drugega, da se
u, ,1Z uradne sobe — ? Mi-% ]az!"
\ je mislila zavrniti, o, Se '^'ivo je zamahnila z ^ 'nila k soprogu in z Vrzi f asom naročila: pa ale dva človeka iz so-lte rž! Nemudoma!" ^nergične besede je zle-^Ica Pokrajine Ures, 'i!	iz mrežnice, po-
itio °j0v neskončno dolgo in h	postavo zapove-
k jn 1 mene, pokazal na da eJal z votlim glasom, ^tior iz trebuha: bji jI ah bodete odšli — ? it "čudoma! Ali pa vas
» 2god^nosti zapreti!"
a. Uo »e je nekaj poseb-
iti, je s.n sem utegnil odgo-»Hgijj! opil Winnetou z dve-Uje korakoraa k njemu, mršavo postavo ,n ln levi ob kolkih, ga V 0 nesel v mrežnico ter VJ« Poudarkom dejal: k naj. '^rat naj mirno tule
1	Hji^, eaJ<a» da se domenili ^ njegova bela se-
t, "lOloi *
^aiA; govorijo mo-
fivzb Spada k otrokom> % ^ °drastlih mož!
da se pomeniva s
"a če um'in Poslušati bo mo-
S kd 9če ali ne. In če na-
Vre« črez prag, le
^t Q, 1 Tule stoji moj be-
'Winn Shatterhand in jaz
'^ije °u- Poglavar Apa-
rO>eLr°V0 ime znano tu"
Q	M.
i ^S '
\o f6 bil° Winnetouovo
"ie	v Uresu —t
■' ^ že 6 zadnje besede, H* 0glasila aleaidova so-S sv^ nila vsa iznena-
Z- U Poglavar Apa-Indijanec -! Ah-! Ali je
Set0u Je res on —?"
'ii0(j Je bil preponosen,
S je fu°ril- Naredil se je' k^e ni slišal. X Q ta sem odgovoril jaz.
Je, senora. In vkljub \ ^stnostim in poseb-Vam na naju morebi-Nli Preveč, bodete pač J\'ov 0liti' da ostaneva vašim sopro-^ pa tvegate, da vas
etou iz sobe in ven kakor je položil
'J-T ^o - v mrežnico." iJ ^ tlesknila v roke. ,Sbj Kak doživljaj -!
6s i b' nesel na ulico "} zavidal Po"
Jf	senora! Na
lik ulinesti' — ali Pa ga
C^liCi V tem je' veste'
'nNvaS in si ogledujte da ga lahko po-
^Po J cam> tako vam H.r°čam! če pa zinete sfi slttm° besedo, si lahko SQSvVt?ega poglavarja v bližini."
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini na 1069 E. 78. St. Cena samo $3,000. Pokličite MUlberry 8638. Za podrobnosti se oglasite na 697 E. 127. St.	(64)
zaleglo je.
Prižgala si je cigareto in se udobno razpoložila v mrežnici z obrazom človeka, ki se pripravlja recimo v cirkusu, da si ogleda svetovnega prvaka.
Tudi na aleaida in na hacien-dera je Winnetouovo ime globoko vplivalo. Gospod alcaide prav nič ni zameril, da ga je poglavar Apačev tako krepko posadil nazaj v mrežnico, in tudi ha-ciendero je že menda dovolj čul o Winnetouu, da je bil veselo presenčen. Čisto pozabila sta oba, da sta naju mislila pravzaprav vreči črez prag. Le mimogrede naj omenim, da je bil Old Shatterhand vsem trem dičnim Mehikancem enostavno ničla, niti zmenili se niso za njega.
In prav nič se nisem čudil, da je Winnetouovo ime zaslovelo celo do Uresa.
Apači namreč ne živijo samo v Zedinjenih državah ob Rio Pecosu, ampak tudi v Mehiki, celo do Chihuahue in do Cahahuile jih je najti. In vsi ti mali in veliki rodovi plemena Apačev so priznavali Winnetoua za svojega vrhovnega poglavarja, ob-iskaval jih je, njegovo ime in njegova junaštva so zaslovela daleč črez meje Zedinjenih držav po Mehiki. In ne samo med rdečimi, tudi med belimi. Da, sloves Winnetouovega imena je bil med belimi celo večji ko med Indijanci in posebno nežni svet se je, tako sem opazil, zelo zanimal za njega. Pa je bil tudi res izredno zanimiv in lep človek in zgodbe, ki so se pletle okoli njegove prve in edine ljubezni do lepe Ribanne, so obdajale njegovo ime z romantično slavo.
Seveda sem bil zelo zadovoljen, da je Winnetou povzročil popoln preobrat v obnašanju di-čne družbice. In nemudoma sem preobrat tudi temeljito izrabil.
"Smatrali ste moja vprašanja za zelo nepotrebna in menda tudi za vsiljiva, don Timoteo —. Ampak za mene so izredno važna in kmalu se bodete prepričali, da so izredno važna tudi za vas.
Predvsem mi izvolite nekaj pojasniti! Yume so vam razdjali in požgali haciendo ter vam vse pobrali in odvzeli. Gotovo so izpraznili tudi vaše žepe?"
"Seveda!"
"Tudi Meltonove?"
"Se razume!"
"In Melton, pravite, vam je izplačal kupnino za haciendo s samimi pristnimi, pravimi zlatniki —?"
"Da!" je odgovoril ponosno.
"Pa ste pravkar dejali, da so tudi Meltonu izpraznili žepe —! Odkod pa je vzel na mah toliko denarja —?"
Osupel in presenečen me je gledal.
"Da —! Odkod je vzel — na mah — toliko zlatnikov —?"
"Vprašajte se rajši, zakaj so prav njemu Indijanci pustili denar, vsem drugim pa so ga vzeli!"
Vzrojil je.
"Vsi vragi —! Na to pa res nisem mislil —! Zakaj ga neki njemu niso vzeli —?
Ampak — ali mislite, da ga je vobče imel pri sebi —?"
"Da! On ali pa Wellerja. Saj ste pravili, da vam ga je izplačal, koj ko so vas izpustili Indijanci —. Ali je zlatnike vzel iz žepa?"
"Da da! Iz žepa jih je vzel!"
"Vidite! Torej jih je imel tudi v žepu shranjene. Dva tisoč zlatih pesosov pa se ne da skriti indijanskim bistri močem in če jih kje najdejo, si jih gotovo prisvojijo. Kajti tolika vsota je za Indijanca bogastvo, ki se mu ne bo izlahka odrekel, pa če bi bil tudi premožen poglavar. Ne glede na to, da vzame Indijanec sploh vse, kar najde pri premaganem sovražniku, pa najsi je bel ali rdeč.
(Dalje prihodnjič.)
vode. Z enim samim orjaškim zaletom so bili na ploščadi. Na pol poti do čeri so se nabuhnili in zazehali. Ko so treščili ob čer in se odbili, je bilo čuti neznano rjovenje. Potlej so uplahnili. Razpustili so se v zeleno in belo tvar in hiteli nazaj. Natekali so se z gladine morja in spet odtekali nanjo kakor s sopečih prs lakotnega velikana.
Plima je dosegla svoj višek in nastal je premolk. Zdaj so se valovi skoraj neslišno zaletavali v čer in se zlagoma penili nazaj. V morski dragi med klečema je voda plivkala krčevito kakor v stresaj očem se kozarcu. Stena čeri je bila črna, zamoče-na s slano vodo. Voda je mezela s ploščadi v potočkih, ki so se v nenadni tišini zdeli glasni.
Tišina pa je minila. Morje je udarilo nazaj. Upadlo je tako naglo kakor mehur, kadar poči. Potlej se je od prve do druge kleči vzdignilo v vbokel jez povprek zaliva med obema klečema, kjer je bilo po dnu videti sluzasto rastlinje skozi tanko plast vode, ki je oslala, da pokrije goloto morja pred grozečim valom.
Trenutek je bil val negiben, lep, stra.šan, neizmeren. Spredaj je bil spodaj grapast, vegast in obrunkast od belih pen, ki so bile razmetane kakoitskalni drobir okoli pravkar postavljene piramide. Vrh tega se je od enega do drugega konca vse sprednje strani vil temnomoder pas, ki se je v lepi vi jugi spuščal navznoter. Za tem je bil širši pas, zelen in belo naškropljen. Val se je v vrhu skočil navzvten, zavit kakor vrat razjezenega la-buda. Upognjeni vrh je bil se-ženj visok. Bil je prosevno zelen, z mlečno belim robom. Zadaj so ga opirali vodeni prevali, od katerih je imel vsak po več tisoč ton vode.
Val je vršal in se primikal. Skraja počasi. Ta velikanska kopa vode se je na vso svojo daljo bližala hkrati, ne da bi ji kdo le gladko površje količkaj zava-lovalo. Iz vrha vala, pa so od vzhodne strani v zahodno bruhale pene in lile nav^ad na pleča morja, ki je v gorah pritiskalo za valom in ga pehalo k čeri. Orjaška čer se je zdela majhna pred to premikajočo'se trdnjavo iz modre in zelene in bele vode.
Potlej je zatulilo. Val se je ves spel in zaletel kvišku. Greben se mu je odbil in ven so bu-hnili curki vode, zakrivljeni navzdol ko kremplji. Bilo je, kakor da je val pripognil svojo glavo, ko se je zadrevil naprej, da naskoči čer. En sam trenutek in val in čer sta se izgubila v metežu bele vode, ki je režala, sikala in renčala. Vsa čer je izginila v beli vodi in megli pen,
—-- ------ ^
V Wmhinytmu je bila aretirana Mrs. Elizabeth Billing iz Chicaga voditeljica organizacije "Ameriških mater," hi sa prišle v Washington, da protestirajo proti predlogi za pomoč Angliji. Aretirana je bila radi nespodobnega vedenja pred uradom senator j a Glass-a.
*---*
Be really SMART...
COMFORTABLE
j j
DAVE'S SHOE STORE
716 E. 152nd St.
GL 1766
"WE FIT BY X-RAY"
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
Anton Dolgan
Delo dobi
Fant ali dekle dobi delo v groceriji, imeti mora že nekaj izkušnje vtem delu. Vprašajte v United Food Store
8225 Noble ltd., Cleveland His.
-;(04)
! II s « i
^mM kmmm.
D'Alton Corky Coleman Montreal, Canada. Senior Vice-President, Canadian Pacific Railway Company Nbwcomb Carlton, New York, N. Y. Chairman of the Board Western Union Telegraph Company Lbroy A. Lincoln, New York, N. Y. President, Metropolitan Life Insurance Company Harry w. Croft, Greenwich, Conn. Retired, formerly Chairman of the Board Harbison-Walker Refractories Company Thomas H. Bbck, New York, N. Y.
President, The Crowell-Collier Publishing Company
Walter Ewing Hope, New York, N. Y. Member, Milbank, Tweed and Hope Attorneys at Law
Samuel W. Fordyce, St. Louis, Mo.
Member, Fordyce, White, Mayne, Williams and Hartmao, Attorneys at Law George McAneny, New York, N. Y. Chairman of the Board Title Guarantee and Trust Company Robert V. Fleming, Washington, D. C. President and Chairman of the Board Riggs National Bank Frederic W. Ecker, New York, N. Y. Vice-President
Metropolitan Life Insurance Company Winthrop W. Aldrich. New York, N. Y. Chairman of the Board Chase National Bank of New York William W. Crocker, San Francisco, Calif. President
Crocker First National Bank of San Francisco
Amory Houghton, Corning, N. Y.
President, Corning Glass works Louis S. St. Laurent, Quebec, Canada 1 Member, St. Laurent, Gagne, Devlin & Taschereau, Attorneys at Law Ernest E. Norris, Washington, D. C.
President, Southern Railway System Thomas H. McInnerney, New York, N. Y.
President, National Dairy Products Corp. Philip D. Reed, New York, N. Y. Chairman of the Board General Electric Company Juan T. Trippe, New York, N. Y.
President, Pan-American Airways System Webster B. Todd, New York, N. Y. President, Todd and Brown, Inc., Builder*
Frederick H. Ecker, New York, N. Y. Chairman of the Board Metropolitan Life Insurance Company •Mitchell D. Follansbee, Chicago, III. Member, Follansbee, Shorey and Schupp Attorneys at Law Joseph P. Day, New York, N. Y.
President, Joseph P. Day, Inc., Real Estate Langdon P. Marvin, New York, N. Y. Member, Emmet, Marvin and Martin Attorneys at Law William L. De Bost, New York, N. Y.
President, Union Dime Savings Bank Jeremiah Milbank, New York, N. Y.
Milbank & Co. •Died Jan. 26.1941
Slika, kaže uradno poslopje Metropolitan Life Insurance Company v New Yorku. Glavni uradi družbe so tudi v San Francisco In v Ottawa, Kanada. Poleg tega pa je še 1100 okrajnih uradov In podružnic po vseh Združenih državah in Kanadi za udobnost lastnikov polic.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAfcCH 18, 1941
Kaj spominjal sem se, kako presrčno sem te ljubil tiste čase, kosem bil tvoj zaročenec —.
Nečesa pa se v mislih ni upal dotekniti. Ali je Erlend kaj povedal Kristini? — Da, Simon si je mislil, da bo nekoč to izvedela iz njegovih lastnih ust — nikdar nisem pozabil, da sem te ljubil, ko sva bila mlada. Alco pa že ve in je to slišala od svojega moža — ne, potem ji tega ne more več povedati —.
Samo njej bi hotel to povedati — nekoč, mnogo pozneje. Ako pomisli na tisto uro, ko je sam vse to izdal — ako pomisli, kako je Erlend zagledal tisto, kar je mislil, da se skriva prav na dnu njegovega srca —. Pa tudi Ramborg ve — čeprav ne more razumeti, kako je to ugenila —.
Njegova lastna žena — in Kri. stinin mož — obadva vesta —.
Simon je zavpil, divje in kakor bi ga dušilo, se naglo obrnil na drugo stran —.
— Bog naj mu pomaga! Zdaj on sam leži tukaj, razmrovar-jen in gol, silo trpeč, krvaveč od trpinčenja in tresoč se od sramu —.
mem, moral si misliti, da se je izneveril tvojemu očetu in z njim vred vsi drugi gospodje, ki so pritisnili svoje pečate pod ti. sto pisanje za mladega gospoda Haakona, ki bi ga bil fhoral tvoj oče odnesti na Dansko —"
Deček je gledal v tla in molčal. Erlend je rekel:
"Na nekaj pa nemara nisi pomislil, Simon, ko si odhajal k bratu. Drago sem moral plačati varnost za Gyrda in druge moje tovariše — vse svoje imetje sem dal za to, samo ne slovesa moža, ki je zvest svoji besedi in prisegi. Zdaj pa Gyrd Dar-re gotovo misli, da niti tega slovesa nisem več ohranil —"
Skozi vrata je previdno pogledala kmetica, srečala Simonov vroči, suhi, ostro se bliskajoči pogled s postelje: "Ali niste nič spali? — Pravkar je jahal Erlend Nikulausson mimo, trije so bili — gotovo sta bila dva sinova z njim." Simon je zamrmral nekaj v odgovor, jezno in ne-razuml j ivo.
Naj ga le nekoliko prehitijo. Sicer pa bo moral tudi sam kmalu misliti na pot proti domu—.
— Komaj je stopil v izbo in odložil vrhnjo obleko, mu je Andres snel kučmo in si jo nataknil na glavo. Ko je otrok oko-balil klop in pojezdil k stricu na Dyfrin, mu je velika kučma drsela sem in tja^ zdaj mu je zlezla naprej na nosek zdaj nazaj na njegove lepe svetle kodre —. A ne pomaga dosti, ako se trudi misliti na take stvari — sam Bog ve, kdaj neki bo mali zdaj obiskal strica na Dyfrinu —.
In namesto tega so ga naskočili spomini na drugega sina — na Halfridino dete, Erlinga. Ni se preveč pogosto zgodilo, da bi mislil nanj. Modrikasto bledo otroško trupelce — tiste dni, ko je Erling živel, ga je komaj videl — moral je biti pri umirajoči materi. Ako bi bil otrok ostal pri življenju ali če bi bil živel delj kot mati — bi bil Simon obdržal Mandvik. Tedaj bi si bil gotovo poiskal tam doli drugo ženo. In bi le semtertja prihajal sem gori v dolino, da bi pogledal, kako je na njegovem dvoru. Kristine bi. tedaj nemara — ne pozabil — speljala ga je v tako čuden ples, da bi tega ne mogel. Hudiča vendar — moški bo vendar smel imeti to za nenavadno prigodo, da je svojo nevesto, dekle iz odličnega rodu, krščansko in lepo vzgojeno, moral spraviti iz takšne sramotne hiše in iz postelje nekega tujega moškega. Ampak tam doli bi se mu je ne bilo treba spominjati na način, ki ga muči in mu greni vse veselje nad dobrinami, ki mu jih sicer nudi življenje —.
Erling — zdaj bi mu bilo štirinajst zim. Ko pa bo Andres dorasel v moža, bo sam star in zdelan —.
Oh, da, Halfrid — pri meni se ti ni kdo ve kaj dobro godilo. Moja usoda pač ni tako nezaslu-žena —.
Erlend Nikulausson bi bil svojo lahkomiselnost skoraj plača1 z življenjem. In Kristina bi ži
vela zdaj kot vdova na Jorund-gaardu —.
In sam bi morda tarnal, da je poročen. Ni je tako nespametne reči, ki je ne bi zdaj sam sebi prisodil.
Veter se je polegel, toda še zmerom so naletavali veliki mokri kosmi spomladanskega snega, ko je Simon odjezdil iz prenočišča. In zdaj'' so spet pričenjali žvrgoleti in gostoleti ptiči v gozdovih, snežnemu metežu navkljub.
Kakor se praska v koži zaradi nagle kretnje spet razpoči, ga je zaskelel begoten spomin — nedavno je med njegovo ><veli-konočno gostijo stala gruča gostov zunaj prej hišo in se pražila na opoldanskem soncu. Visoko gori nad njimi je na brezi sedela taščica in pela v topli sinji zrak. Geirmun^l je*prišepal okrog vogla, se privlekel k njim ob svoji palici, opiraje se z eno roko na ramo svojega najstarejšega sina. Ozrl se je kvišku, obstal in pričel oponašati ptiča. Tudi deček je našobil ustnice in zažvižgal. Znala sta posnemati skoraj vse ptičje glasove. Kristina je stala malce v stran, sredi drugih žena. Tako lepo se je smehljala, ko je poslušala.
Ko se je bližal čas sončnega zahoda, so se oblaki na zapadu nekoliko razredčili, vsi zlati valovi mimo belih gorskih grebenov, kot siva megla polnili soteske in kotline. Reka se je svetila medlo kot medenina — prosta ledu in vsa temna je hrumela okrog skal v strugi, na vsaki skali pa je ležala bela blazinica svežega snega..
Ni šlo hitro naprej s trudnimi konji in na slabi poti. Noč je bila mlečno bela v svetlobi polne lune, ki je pogledavala izmed podečih se megla in oblakov, ko je Simon pri reki Uli jezdil po bregu navzdol. Ko je dospel čez most na ravno, z borovci poraslo dno doilne, po katerem je peljala zimska pot, sta začela konja hitreje teči — vedela sta, da se bližata hlevu. Simon je trepljal svoje kljuse po kadečem se mokrem vratu. Kljub vsemu je bil vesel, da bo ta ježa kmalu končana. Ramborg nemara že davno spi.
Tam, kjer pot nenadoma zavije iz gozda, je stala majhna koča. Bil je že čisto blizu, ko je opazil, da stoji pred vrati nekaj mož na konjih. Slišal je, kako je Erlend zaklical:
"Torej velja, takoj po nedelji prideš — ali lahko povem svoji ženi? —"
Simon jim je zaklical nekaj v pozdrav. Preveč bi zbodlo v oči ako se ne bi ustavil in jezdil dalje v njihovi družbi, Sigurdu pa je naročil, naj jaha naprej. Nato se jim je približal. Bila sta Naakkve in Gaute. Erlend je stopil skozi hišna vrata.
Pozdravili so se še enkrat — oni trije nekoliko prisiljeno. Videl jim je lahko v lice, vendar ne preveč razločno v mračni svetlobi —■ Simonu se je zdelo, da imajo mirne, v pričakovanju napete in hkrati nejevoljne obraze. Zato je takoj rekel:
"Z Dyfrina prihajam, svak."
"Da slišal sem, da si odjahal na jug." Erlend je položil roko na sedelni glavič in gledal v tla. "Hitro si jahal," je pristavil, kot bi bilo molčanje postalo mučno.
"Ne, le počakajta malo," je rekel Simon mladima dvema, ki sta hotela jahati naprej. "Tudi vidva morata slišati. Pečat, ki si ga videl na listini, Gaute, je - bil pečat mojega brata. Razu-
Osramočen je Simon pobesil glavo. Na to ni bil pomislil.
"Zakaj mi nisi tega rekel, Erlend, ko sem pravil, da pojdem na Dyfrin —"
"Saj si moral sam videti, kako sem bil divji in besen, ni mi bilo mogoče ne misliti ne svetovati, ko se'm odjahal s tvojega dvora —"
"Tudi jaz nisem bil čisto pri
pameti, Erlend —"
"že res, ampak jaz sem mislil, da se boš na dolgem potu utegnil spametovati. Končno te pa ravno jaz nisem mogel prositi, da nikar ne sprašuj brata, ne da bi pri tem izdal stvari, o katerih sem sveto obljubil molčati —"
Simon je nekaj časa molčal— najprej se mu je zdelo, da ima oni prav. Potem pa se mu je zjasnilo — ne, zdaj pa Erlend nikakor nima prav. Mar naj bi dopustil, da bi Kristina in njeni sinovi še nadalje tako slabo mislili o njem. Nekoliko razburjeno je to vprašal.
"Niti besedice nisem črhnil o vsem tem, sorodnik, ne materi ne bratom," je rekel Gaute in obrnil svoj lepi svetli obraz k stricu.
"No, navsezadnje so pa le zvtedeli," je trmasto odgovoril Simon. "Mislimi, |da smo po vsem, kar se je bilo tistega dne pri meni pripetilo, morali to zadevo razjasniti. Ne razumem pa, da se je tvoj oče tako malo na-
dejal česa takega — saj si še danes skoroda otrok, moj Gaute, toliko bolj pa si bil to takrat, ko ti je bila — ta skrivnost — zaupana."
"To sem pa menda že smel misliti, da morem zaupati svojemu lastnemu sinu," je razdraženo odvrnil Erlend. "In ko sem moral pismo spraviti na varno, nisem mogel nič prebirati, šlo je za to, ali ga dam Gauteju, ali pa ga bo zajel upravnik —"
Simonu se je zdelo, da je šokda besed o tej stvari. Ni se pa mogel vzdržati, da ne bi rekel:
"Ko sem izprevidel, kaj je fant štiri leta mislil o meni, nisem bil kdo ve kaj vesel. Zmeraj sem te rad imel, Gaute."
Deček je pognal konja nekaj korakov naprej, iztegnil, roko — in Simon je videl, da mu je obraz potemnel, kot bi ga bila zalila rdečica:
"Oprostite mi, Simon!" Simon je stisnil otroku roko. Včasih je bil Gaute tako podoben svojemu dedu Lavransu, da je bilo Simonu kar čudno pri sr.
cu. Im^l je mekoliko navzven zakrivljene noge, bil je majhne postave, toda bil je izvrsten jezdec in na konju je bil videti najlepši mladenič, kakršnega se je kdaj veselilo očetovsko srce.
Zdaj so vsi štirje jezdili po dolini navzgor, spredaj fanta, in ko jih tadva nista mogla več slišati, je Simon pričel:
"Saj me boš razumel, Erlend
—	po mojem mnenju mi ne moreš po pravici očitati, ker sem obiskal brata in ga prosil, naj mi pove resnico o tej stvari. Vem pa, da sta se ti in Kristina upravičeno jezila name. Kajti takoj zatem, ko so se raznesle — iskal je besed — te čudne novice — kar je Gaute rekel o mojem pečatu — ne morem tajiti, da sem mislil — vem, da sta bila tudi vidva prepričana, da sem mislil
—	prav tisto, o čemer bi mi prav za prav že sama pamet morala povedati, dst je nezmiselno. Priznati moram torej, da si po pravici hud name —" je ponovil še enkrat.
Konja sta čofotala po žoličas-
tem snegu. Precej časa ^
teklo, preden je Erlend*
ril, in glas mu je tedaj
čisto prijazno in krotko;
"Saj pa res ne vem, M
bil mogel drugega wis"'
dlani je ležalo —" ,
"Oh, ne, lahko bi bil v«
je to nemogoče," ga Je®
prekinil Simon. Malo z*
vprašal:
"Ali si mislil, da
kaj znanega o tej stvari
mi brati, in da sem ti z»rl
skušal pomagati?"
"Ne!" je začudeno &
lend. "Jasno mi je bil°<, t nine moreš vedeti. Jaz
koli nič povedal, to s®"
In da se tvoja dva bra»
sta zablebetala, na to
zanesem, sem si misli'-
ho zasmejal. Nato se J®
"Dobro sem vedel, da s'
ril zaradi najinega tas.
ker si dober človek —
Simon je jezdil ne% lje, ne da bi kaj rekel v "Gotovo si bil besen. > mislim?" je vprašal c0 časa.	'M
Zavarovalnica za življenje na delu!
~ E PO SVOJI NARAVI je Zavarovalnica za	$609,000,000 izplačil lastnikom polic in dedičem	postrežbo upravičenim lastnikom polic, raziska-
jf Življenje delovna, podjetna sila—živa sila	je velik rekord za družbo.	vanjem, z zdravstveno in varnostno knjižico in
v hišah milj ono v ljudi, ki so deležni njenih do-	Denar Metropolitan Družbe, naložen za dobro-	oglaševanjem je Metropolitan Družba zopet mno-
brot.	bit lastnikom polic, igra veliko vlogo v gospodar-	go prispevala k boljšemu zdravju v Ameriki.
Lansko leto je Metropolitan Družba obiska-	ski zgradbi dežele. Ta denar je pomagal finan-	Umrljivost med lastniki polic Metropolitan Dru-
la marsikatero hišo v času družinske krize, kajti	cirati vladno delovanje, je pomagal industriji in	žbe je bila zopet zelo nizka, umrljivost med last-
izplačanih je bilo nad $182,000,000 na račun smrt-	ljudem pri delu, da so zgradili javna in zasebna	niki industrijskih polic pa je bila približno ista
nih slučajev več tisoč lastnikom polic Metropolitan	poslopja ter je pomagal farmerjem, da so si na-	kot leta 1939 in rekordna za to skupino.
Družbe. Dividende, potekle zavarovalnine, letna	bavili farme in jih držali v pravem stanju. Toda Metropolitan je vzajemna zavarovalna dru-
izplačila, odškodnine za poškodbe, bolezni in ne-	nizka obrestna mera je vplivala na dohodke	žba. To pomeni, da je imetje družbe namenjeno-
zgode ter druge zahteve, ki so bile izplačane ali	družbe in dosledno tudi na dividende lastnikov	lastnikom polic in jiedičem. Vrednost tega ime-
pa kreditirane lastnikom delnic tekom leta, so	polic.	tja bo slednjič izplačana njim v njihov prid . . .
znašale nad $426,000,000. Skupna vsota okoli	S svojim dobrodelnim delovanjem, z bolniško	in samo za nje.
Poročilo o poslovanju leta, • končanega 31. decembra, 1940. (V soglasju z letmln poročilom, ki je bilo predloženo NewyorSkemu Državnemu Zavarovalnemu Uradu.)
IMOVINA, KI JAMČI IZPOLNITEV OBVEZNOSTI	OBVEZNOSTI DO LASTNIKOV POLIC, DEDIČEV IN DRUGIH
Vladine Jamščine........... $1,147,603,320.93 Postavno določene Rezerve za Police............$4,665,558,926.00
Ameriška vlada......$1,063,435,444.96	Vsota z obrestmi in bodočimi premijami bo zajamčila
Kanadska vlada...... 84,167,875.97	izplačilo polic.
Drugi Bontli............ 1,947,840,273.51 Dividende Lastnikom Polic................112,417,253.00
Ameriški državni ln občinski . . 98,597,960.88	Položene na stran za izplačila tekom leta 1941.
Kanadski okrajni in občinski . . 104,071,903.62	„ v v	.,.„. .„„ „„
železniški 556 382 872 40	Rezerve za Bodoča Plačila na Dodatne Pogodbe . . j.	139,378,189.86
Javne potrebščine . . . . . 709,433,300.58	y Zalogi za Terjatve....................23,183,629.31
Industrijski in razni . . i . . 479,354,236.03	Vključno nezavršene terjatve zaradi pomanjkanja do-
Delnice ..........................86,359,622.68 kazov in preračunana vsota nejavljenih terjatev.
Razen $47,952.13 so vse prednostne in Zajamčene.	Druge Zavarovalninske Obveznosti ......	44,729,420.90
Posojila na Posestva....................937,226,443.47	Vključno rezerve za nezgode in zdravstveno zavarova-
parme ........ 82,104,425.08	nje, dividende puščene Družbi, vnaprej plačane za-
Druga lastnina . . . . . 855,122,018.39	varovalpine, itd.
Posojila na Police .	................504,549,131.45 Razne Obveznosti . ■ • ■ • • ■ • • •	32,284,133.01
Obveznosti, ki niso zgoraj vključene, kot za zapadle
Lastovana Zemljišča....................430,945,055.68	davke.
Vključno zemljišče za družbino vporabo in hišni projekti.	gKupNE OBEZNO'STI t........$5,017,55!,552.08
Gotovina..........................150,740,516.25	1
Poseben Sklad........................16,370,000.00 i
Neizplačane in odložene premije .............90,232,179.03 Prebitek ..........................323,870,084.24
Služi za varnost, kot zaslomba proti izdatkom, ki jih Zapadle in zaostale obresti, itd................62,295,093.32	ni mogoge predvideti.
SKUPAJ ........... $5,357,791,636.32	SKUPAJ ........... $5,357,791,636.32
OPOMBA—Imovina v znesku $238,207,054.59 v gornjem Izkazu je naložena pri raznih javnih uradih po postavnih predpisih ali postavni olilustl. Kanadsko poslovanje, ki je navedeno v tem Izkazu, je poroftano na podlagi enake izmenjave.
Metropolitan Life Insurance Company
Frederick H. Ecker, Chairman of the Board	(a mutual company)
. 1 Madison Avenue, New York, N. Y.
LEROY A. Lincoln, President
Sigrid Undset:
| KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
R	*
1	TTT-JFCRTŽ