Poštnina pavšalirana.
št. 32.	V Ljubljani, dne 5. avgusta 1920.
Leto II.
Glasilo »Samostojne kmetijske stranke sa Slovenijo".
Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno.........K 25- —
polletno.........»13' —
Posamezna številka . . »I- —
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sami
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase . . . \. . . .KI' —
uradne razglase......»1-60
reklame.....• ...» 8' —
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti, dvorca).
Velik kmetski shod
bo dne 22. avgusta 1.1. ob treh popoldne
p?i Devici Mariji v Polju
na prostoru g. Iv. Benčlna, p. d. Avra.
Po taboru sprevod v Kašelj, kjer se vrši pri tov. Gradu ob vsakem vremenu velika vrtna veselica. Čisti dobiček dobi strankin tiskovni sklad. Pridite vsi zavedni kmetje, vse žene in vsa dekleta po možnosti v narodnih nošah !■
Primite tatu!
»Slovenska ljudska stranka" je izdala celo vrsto brošur (knjižic) iz strahu pred »Samostojno kmetijsko stranko". Med zadnjimi sta: ..Ziočin nad domovino" in „Velika nevarnost za vero". Na brošuri co »Primite tatu!" odgovorimo v kratkem s knjižico. V vseh brošurah, posebno v zadnji, se straši ljudstvo, da je naša stranka velika nevarnost za vero. Socialni demokrati, komunisti in liberalci niso veri nič nevarni, samo naša SKS. ji je nevarna. Klerikalni gospodje hočejo dokazati, da je glavni namen stranke vzeti ljudstvu vero. (Kaj naj imamo od tega?)
Na vse pisarijo te gospode ne bomo odgovarjali, ker vemo, da si1 ne da ničesar dopovedati. Tej gospodi je lei za to, da ima svojo SLS. in kmeta v ..Kmetski zvezi". Tam ima/ta gospoda, vso oblast, krnet mora le ubogati. Ta gospoda piše, da 'zna le ona razsojati, kaj jo prav, ker se je za to šolala. Kmet ni v to poklican, on se mora le pokoravati, češ pokorščina mora biti. Mi pa pravimo: Nočemo nikake slepe pokorščine do vlad, ki se same postavljajo nad ljudstvom. Pod habsburškim samodrštvom smo imeli dovolj slepe pokorščine, ki bi se brez vas ne bila mogla "1-rže-vati. Mi hočemo vlade in oblasti po ljudski volji, katero hočete \i z . oouii sredstvi zatreti ter vzpostaviti svojo lastno stanovsko voljo nad ljudstvom.
Povemo vam jasno in glasno: Mi kmetje smo si ustanovili svoio stranko iz gospodarske potrebe, torej gospodarska stranko. Ker pa ne: ločimo gospodarstva od politike, je stranka politična. Zatorej odklanjamo verski boj, katerega nam hočete za vsako eeno vsiliti. Verski boj so naši očetje bojevali pred tisoč leti, ko so sprejeli krščansko vero. Narod od takrat ni izgubil vere, zatorej nam nai treba; boja za njo, ker veiro! že imam,o. Ce pa hočete vi učiti novo vero, da sta. »Slovenska ljudska stranica" in vaša „Kmetska zveza" edino zveličavni — te vere pa mi nikdar ne bomo sprejeli. Če vam je res z,a stvar, za koristi naroda in vetre, pridite k nam, da. se kot ljudje in sinovi enega naroda pogovorimo! Želimo vedeti, kdo je „nemanič", ,domoljub" in ,,Izidor kmetic". Če ima res kaj dobre volje, mti bomo na vsa vprašanja točno odgovorili ter vse obdolžitve stvarno zavrnili. Le pišite nam, da določimo sestanek za razgovor! Če tega ne storite, potrdite to, kar mii pravimo in sodimo : Vi liočete zdražbo
in prepir med nami, samo da vzdržite posvetno oblagfc najd ljudstvom. Če vam je res za vero, bodite gospodje duhovni z nami in ne proti njam. Kaj hočete z verskim bojem v Jugoslaviji, kjer je tri in pol milijona katolikov ; in nad devet milijonov pravoslavnih kristjanov. Z verskim bojem uničujete le narod in državo.
Vodstvo „Samostojne kmetijske stranke".
Carina in izvoz.
Ker je naša država poljedelska, zato .ji pre-ostajajo za izvoz vsakovrstni pridelki. V Sloveniji pridejo v poštev za izvoz poleg živine, nepiitanih prašičev in lesa še vino, sadje, žganje, krompir, fižol in deloma zelenjava. Pri nas. so večji kraji, v katerih sta glavni kmetovalcev dohodek vino in sadja Vino, sadje,, sadni pridelki in žganje so pridelki, ki niso v sosednjih državah neobhodno potrebni za živež; zaradi tega bi morala država skrbeti z vsemi mogočimi olajšavami za njih izvoz. Toda godi se baš nasprotno. Izvozu se stavijo takšne ovire, da je izvoz sploh nemogoč, j Te ovire so carina in plačilaj potom devizne i centrale. Carina ustavlja ob meji blago, ki se kvari in provzroča visoko stojnino. Plačilo potom devizne centrale je tako počasno in še riskantno, d,a se nikomur ne ljubi blaga pošiljati. Vsled tega bodo že v tem letu občutno, ako ne uničevalno, ^prizadeti vinorejci, sadjerejci in pridelovalci krompirja za prodajo.
Naša stranka 'je ukrenila potrebno, da bi se carina na pridelke, ki jih je treba siliti v tuje države, kakor vino, sadje m žganje, popolnoma odpravila. Načeloma mi nismo za. popolno odpravo carine z namlenom, da, bi se prikrajšal državni dohodek. Vidimo pa,, da tu država nič nima, ker se ne izvaža. Kdo naj pošilja na tuje n. pr. sadje, ki bi čakalo mogoče cele tedne pri nerodnih in nesposobnih carinskih uradih na zacarinjenje, da mu med tem segnije? Država je dolžna urediti neoviran izvoz. Ta je mogoč potom, takse na odpremni postaji. Pri izročitvi blaga naj se taksa zaračuni in plača na postaji. Prodaja naj bo drugače prosta za jugoslovanski denar.
Vsekako bi morali biti ti i predmeti prosti carine, ako jih hočemo izvažati. Država naj dobi potem svoj delež jpri obdačenju posameznika po splošnem davku.
. .Mi kmetje, hi tvorimo državo in smo država, ne moremo razumeti, zakaj nam voditelji države provzročajo tako uničevalno škodo.
Da bi delali to namenoma, tega ne verjamemo. Kaj je temu torej krivo? Morda nevednost naših zastopnikov? Dr. Korošec nam je rekel v Beogradu, ko smo se pritožili zaradi carine na vino in sadje: »Zakaj pa, niste tega preje povedali? Sa j Srbi nam gredo na roko in bi tega ne storili." Torej dr. Korošec se je napravil nevednega. Ali je to mogoče verjeti?! On, dr. Korošec, sin Slovenskih goric, kjer sta vino in sadje glavni ali edini dohodek kmetovalca, tega ni vedel! On, naš poslanec, vodja takozvane ljudske stranke, zaščit-
nik »Kmetske zveze",- ni vedel, da je4aka odredba uničevalna za slovenskega kmeta-?!.». '; • "* ?
* fi)a bi t»ga'ne vedel, ne moremo verjeti. Vedel je že, saj je imel tisti čas pri sebi kmeta Roškar j a za poljedelskega ministra, toda brigal se ni nič za to. Njemu in vsem voditeljem njegove stranke je glavna skrb, kako bi preganjali, politične nasprotnike, nasprotna županstva, uradnike in orožnike ter kako bi priklenili ženske na svojo politiko in tako pripravili inkvizitorske volitve, s temi pa si zagotovili zopet absolutno oblast nad slovenskim narodom.
V tem obzorju je moral plavati tudi kmet Roškar, ne kot poljedelski minister, marveč kot hlapec drja. Korošca ter v službi njegove strankarske strahovlade. Iz hvaležnosti, da se ga je povzdignilo na tako visoko mesto, je moral le odslavljati in prestavljati uradnike, ki niso bili pristaši stranke Korošca in njega zaveznikov.
Čudim|o se Roškar ju, ker vemo, da je mrzil klerikalno politiko ter se nagibal na našo stran, da se je dal za nekaj tednov ministrovanja osmešiti od teh ljudi. Upamo, da bodo kmetje, ki še tiče pri lažikmetski zvezi, še pravočasno spoznali, kam spadajo in se pridružili svoji stanovski stranki- Le v stanovski organizaciji je naša rešitev. Združena moč kmetov vse Jugoslavije mora samostojno nastopiti in vzeti oblast v svoje roke tam, kjer se sklepajo zakoni, kjer se odloča usoda našega stanu.	Kmet.
Kvalificirani poslanci.
Vse stranke, ki so sedaj zastopane v vladi in v parlamentu, so sprejele v ustavni načrt in v načrt zakona o volitvah za ustavotvorno skupščino določilo, da mora biti na čelo vsake kandidatne liste postavljen kot kandidat kvalificiran volilni upravičenec. Prav tako bi moral biti zopet vsak četrti kandidat nia kandidatni listi kvalificiran mož.
Kdo pa so ti kvalificirani kandidati ? To so l judje z visokošolsko ali doktorsko izobrazbo.
Mislili smo, da bo Jugoslavija toliko demokratska, da bo uvedla stanovsko zastopstvo, t. j. da bo zastopal delavca delavec, meščana) meščan, kmeta, pa kmet. Toda zmotili smo se! Sedanji zastopniki ljudstva, ki delajo zakone za bodoče volitve, so seveda po večini sami doktorji in kot taki si hočejo enkrat za vselej zgraditi trden 'temelj za svojo moč tudi v bodočnosti. Ta temelj sli hočejo ustvariti z zakonom o kvalificiranih ali doktorskih mandatih.
V Sloveniji je med prebivalstvom nad 80 odstotkov kmetov. Kmet prav gotovo ne bo dobil temu številu odgovarjajočega zastopstva med poslanci. Doktorjev ni v državi niti pol odstotka prebivalstva in vendar bodo dobili morda petdesetkrat toliko .poslancev kot jim jih gre, kajti vsaka stranica bi moraloi kot prve napisati na kandidatno listo kvalificirane kandidate, volilci pa- bi jih morali volitiče bi jim bilo to prav ali ne, ker bi jim tako ukazoval zakon.
Ali ste si že preskrbeli delnico ,,Ekonoma"?
Kmetje, vedite, da »Kmetska zveza" ni vaša, ker ustanovili so jo gospodje za sebe!
Kje je tedaj svoboda? Kje je pravica o primernem: zastopstvu, ki ga zaliteva število prebivalstva. ?
Mi zahtevamo zato tak volilni zakon, Tci nas ne io silil, daivolirao ljudi, hi jih ne maramo. Mi hočemo to, da si svoje kandidate svobodno sami postavljamo, ne pa, da bi nam zakon predpisoval koga m o r a m o voliti. Ako naj bodo volitve svobodne, tedaj noet m o nič vedeti o besedi „nwrati"7
Oprostitve vojaške službe.
Vojno ministrstvo je izdalo dne 5. aprila 1920.
novo -naredbo za vojaško službo. Vojaška služba traja v naši državi pri pehoti (pešadiji) 18 mlo secev kot polna doba ali pa 12 mesecev kot skrajšana doba.
I. Popolna oprostitev vojaške službe pride v poštev :
1.)	Ako ima rekrut samo očeta (nič bratov), ki je že 60 let star, ni sposoben dlelo in plačuje najmanj 21 kron neposrednjih davkov (točki 3. in 4.).
2.)	Ako so v družini samo ženske, a moški pod 16. letom (točka 10.).
3.)	Ako ima rekrut ali samo enega starejšega brata, ki pa ni sposoben za delo in upravo posestva ter spada k nadložnim, od očeta, že 60 let starega (točka 17.).
II. Skrajšana doba, t. j. 12 mesecev, pride v poštev:
1.)	Ako ima novinec samo očeta (nič bratov), ki je izpod 60 let star (točka 1.).
2.)	Ako ima novinec siamo očeta, ki je 60 ali več let star, toda sposoben za delo in upravo imetja ter plačuje neposrednjega davka 21 kron ali več (točka 2.').
3.)	Ako je oče star 60 ali več let, brat pa 17 do 20 let (točka 5.).
4.)	Ako nima novinec očeta, pač pa mlajše brate kot je sam. V tem slučaju se novincu preloži nastop službe za eno ali dve leti,, nato pa služi 12 mlesecev (točka 7.).
5.)	Ako ima rekrut samo ženo in otroke ter je samohran ali samec, t. j. ako je podedoval kako posestvo, ki ga mora sam obdelovati in voditi' 'ter plačuje najmanj 21 kron neposrednjih davkov. Ako pa plačuje 20 kron ali manj neposrednjih davkov, se ga lahko popolnom(a oprosti. Ako pa ni ničesar podedoval, služi polno dobo (točka 11.).
6.)	Ako ima rekrut le starega očeta (doda), nad 60 let starega, ter očeta, najmanj 40 let starega, ki pa je služil polno dobo (točka 13.).
7.)	Ako imia rekrut le enega brata, ki je starejši kot 011 sam, je delazmožen ter plačuje najmanj 21 kron neposrednjega davka (točka 16.).
8.)	Ako je brat dela popolnoma nezmožen in ni služil v vojski (točka 18.).
V vseh slučajih, ki tukaj niso navedeni, mora rekrut služiti vso dobo (18 mesecev) ter je vsaka prošnja zaman. Kdor pa ima pravico za popolno oprostitev ali za skrajšano službo, naj vloži pravočasno kratko prošnjo na pristojno pukovsko okružno komando. Taka prošnja naj se glasi približno tiako: „Na podlagi naredbe vojnega ministrstva. z dne- 5. aprila 1920. prosim podpisani z ozirom na točko 10. iste naredbe za oprostitev vojaške službe. Iz prilog je razvidno, da spadam podpisani pod skupino 10. oproščencev."
Prošnjo je t.reba kolkovati s 4 kronami, vsako prilogo (družinski list, posestni list, davčno potrdilo itd.) pa z 2 kronama.
Med neposrednje davke spadajo: zemljiški, hišnorazredni in obrtni davek, najemnina, rerifc-nina, dohodnina in plačarina. Med take davke pa ne spadajo občinske in deželne doklade.
Dan 8. septembra (Marijin praznik) mora biti naš kmetski dan, naš praznik! Ta praznik bomo kmetje iz vse Slovenije praznovali na našem čarobnem Bledu, biseru slovenske zemjlje.
Ta dian naj pohiti vse na Bled, kjer bomo do-j>oldne prisostvovali službi božji na blejskem otoku, na katerega gledata strmi blejski grad in nemi „Babji zob". Po sv. opravilu bo tabor, konjska in vozovna dirka ter kmetska veselica z vaemi zar bavami.
Ta dian bodo vozili posebni vlaki s Štajerskega, s Koroškega, z Dolenjskega in iz Ljubljane. Natančnejše podatke bomo še priobčili.
Posebni vlaki.
Naše organizacije iz vss Slovenije pozivljemo, naj razglase takoj od vasi do vasi, da bomo dne 8. septembra praznovali kmetski praznik na Bledu. Takoj naj, tudi vpisujejo tiste, ki se prijavijo, da pridejo na Bled. Do dne 20. avgusta naj nam gotovo naznanijo število udeležnikov, da bomo vedeli ravnati se zaradi naročitve posebnih vlakov. Cene bodo najbrže znižane. O tem bomo še poročali.
Govorniki.
Naša stranka namerava prirediti v kratkem brezplačen govorniški tečaj. Vse, ki se čutijo sposobne, da bi mogli nastopati kot govorniki in učitelji ljudstva v vprašanju glede osamosvojitve in osvoboditve kmeta izpod jarma gosposkih strank, vabimo, da nam pošljejo čim prej svoje naslove in prijavo k udeležbi govorniškega, tečaja. V,se. stroške za časa tečaja kakor tudi potne stroške bo stranka povrnila.
Posebno pa vabimo invalide kmetskega
nazaj domov peljati. Kaj je vladi mar kmet. Ta je zvezan
zvezi
Korošec-Brej cevi v njih „Kmetski Če se gane in skuša raztrgati verigo njih zveze, je! že vsa duhovščina na delu, da ga z zlorabo križa, prižnice in spovednice goni, preganja ter zopet vklepa v verige tiste gosposke ,,Kmetska zveze". Slabega sadja tudi ne smeš kuhati ti, ubogi kmet, da bi prodal vsaj žganje. Žganje je strup, ki ga je zvezar Brejc prepovedal prodajati v Sloveniji. Da bo3, kmet ubogi, pokoren in poslušen, je pustil postaviti dr. Korošec na kuho žganja, namenjenega za prodajo, tako visoko takso, da žganja kmet ne more kuhati. Med tem ko ti, ubogi kmet, ne sineš kuhati slabega sadja za prodajo žganja in moraš pustiti to sadje zgniti, ker se ga za drugo ne da porabiti, pa je ta slavna vlada »Kmetske zveze" dovolila ustanoviti kar deset tovarn za proizvajanje špirita, ki ga bodo kuhali iz koruze in krompirja. Tako je! Krompir in koruza, kil naj bi služila, za. živež potrebnemu prebivalstvu, se smeta porabljati za špirit, pokvarjeno sadje pa ne. Iz tega špiriteK bodo smeli potem kapitalisti delati žganje, ki ga bodo_ vsega, ljudje popili. Tudi zdravo sadno žganje se ne sme ne podelati ne prodajati. Tako ae dela! Pa kaj ti, kmet,! Gospodu kapitalističnemu zidu se mora na roko, ker ima milijone. Milijone potrebuje gospoda za volitve. Kdor se ne bo strašil pekla, tega, naj pa pomaga denar zvezati v to gosposko ,,Kmetsko zvezo". Kmetje, ko preči tate
nas ga!
or-i
list, dajte ga zvezanemu sosedu! Črtajte ran
Poučite ga! Noben kmet, ki nas spozna, ne
ane zvezan v tej gosposki „Lažikraetski zvezi".
(Izpraznujemo, odhajamo...) Zai Radgono
- j smo sedaj nagloma izpraznili tudi Špilje, Sobo-
, . , , i	.. . , . injto, Sv. Duha na Ostrem vrhu itd. Vso'na ukaz
obrtnega stanu ter druge prijatelje kmeta, da se;nage zaveznic',e'
udeleže tega tečaj a.	-	| ra]a izvršiti takorekoč preko noči, da so našfljudje
antante. Izpraznitev ae je iud-
,T , . , , ,	„.,.	j rala izvršiti takor< ~
Natančnejše podatke bomo sporočili pismeno.! izpostavljeni nasilstvom nemških čet in nahnjska-Pri javno pismo dajte potrditi pri najbližji | nih Nemcev in ^čurjev. V zahvalo za toliko
na.si organizaciji!
Tajništvo SKS., Ljubijaiui, poštni predal
11.
Strankine vesti. Kmetski praznik.
Ob času glavnih kmetijskih del, zlasti ob košnji, žetvi in mlačvi mora kmet trdo delati vsak dan odi najranejšega jutra do pozne, črne noči, ne izvzemši niti nedelje. Izmučen je do skrajnosti. Zato je sam sebi dolžan, da se ob pravem času odpočije in se nekoliko razvedri, v prvi vrsti pa, da zahvali Boga za dobro letino in ga prosi1 blagoslova še za one pridelke, ki jih bo moral pospravljati jeseni.
tušem, je celo za
Dopisnikom! RSSfiS
etaSi, pa pošiljajo obenem enake dopise nam in »Domovini'. Tega mi ne maramo in ne moremo trpeti. Kdor je nad, bodi odločno naš in ne obenem pristal še druge politične stranke, ker s tem naši dobri stvari samo škoduje. Torej, kdor piše za kak drug list, naj nam ne pošilja enakih stvari!
Pokrajinske vesti.
(Dr. Korošec proti kmetom in za turške bogataše.) Pogajanja za novo vlado so se razbila, ker sta Protič in dr. Korošec naenkrat na-stopila.z zahtevo, naj se agrarna reforma pokoplje, naj se agrarno ministrstvo odpravi, naj se kmete, ki so prišli (največ v Bosni) vsled agrarne reforme do zemljišč bogatih veleposestnikov, s silo prežene s te zemlje, ki se mora vrniti boga-Še več! ,,Prijatelj"' kmetov dr. Korošec to, naj se mohamiedanskim veleposestnikom (begom) izplača iz državne blagajne okroo 360 milijonov kron na odškodnini.
((Vojaške obvezancc in njih starše) opozarjamo na naš današnji članek o oprostitvah.
(Pojasnilo.) V št. 82. „;Domovine" je bil priobčen iz Slov. Bistrice dopis, ki je bil poslan za naš list, a ker se oba lista tiskata v isti tiskarni, je dopis prišel pomotoma v „Domovino". Toliko v pojasnilo, ker naš zaupnik piše o „naši stranki" in ,,našem1 listu", da nas ne bodo zlobneži zopet dol žili zveze z liberalci.
(Kako skrbi in dela »Kmetska zveza" za kmeta.) Ob času slavne vlade Korošec-Brejčeve se je ustavil s carino izvoz vina, sadja, krompirja, zelenjadi in sočivja. Kaj to gospodi rnari, ona skrbi samo za sebe. Če se ne bo izvažalo, bo doma ceneje jedla in pila. Kmet naj pripelje vse svoje pridelke le na trge v Mariboru, Celju ali Ljubljani. Na debelo ne sme kmet nič prodati, ker drugače bi kak verižnik ne mogel ka j odtihotapiti v sosednjo lačno državo, čeprav bi s tem rešil kmeta, ki mu je pošten izvoz s carino zabranjen. Kmet naj le do poldneva na trgu na drobno gospodi prodaja svoje pridelke, ostanek naj pa vrže v Dravo, Savinjo ali Ljubljanico, če jih noče
poniževanje pa bi nas antanta še rada nahujskala v vojsko zoper Rusijo.
(Odklanjamo vojno, posebno proti Rusiji!)
Zadnje čase se pletejo v Beogradu čudne tajnosti. Francoski, angleški in rumunski odposlanci skušajo pridobiti našo državo za oboroženo pomoč Rumunom in Poljakom proti! Rusiji. Kdor nj pri nas podkupljen in prodan, se bo kaj takemu z vso odločnostjo zoperstaviL Naši „zavezniki" bi radi našo mlado državo zapletli za svoje gospodovalne namene v tako nesrečo, kakor je zadela pohlepno Poljsko. Nihče nas ne pridobi za novo vojno, najmanje pa še proti slovanski Rusiji, Iti nam ostane edino upanje za bodočnost.
(Občni zbor konjerejskega odseka Slovenske kmetijske družbe) je bil dne 31. julija t 1. v Ljubljani. Svoj čas so iz tega odseka izstopili naši pristaši generalni ravnatelj Gustav Pire, posestnik Fr. Zupančič in živinozdravnik Knaflič, ker delovanja odseka niso mogli odobravati. Na občnem zboru dne 31. julija pa je bil naš tovariš in član načelstva naše stranke Fr. Zupančič enoglasno izvoljen za predsednika konjerejskega odseka, živinozdravnik Knaflič za podpredsednika, živinozdravnik Tepina pa za tajnika. Generalni ravnatelj Pire je že pred občnim zborom! odklonil vsako izvolitev. Z izvolitvijo naših pristašev je tedaj konjerejski odsek res postal samostojen. Da to klerikalce silno grize, je jasno! Kon jerejskemu odseku želimo pod vodstvom samostojnih voditeljev kar največ uspeha in jih pozivljemo na naj-izvrstnejše delovanje ter smo prepričani, da bomo uspehe tudi prav kmalu doživeli.
(Naši trgi.) Kmet ne sme do desetih na debelo prodajati svojih pridelkov ne v Ljubljani, ne v Mariboru, ampak jih mora le na drobno sam deliti gospodi; seveda jih ne sme tehtati, temveč meriti ali pa delati kupčke. To je res modierao! Kakor pred stoletji,, ko ni bilo tehtnic. Tu se vidi. kako se briga gospoda za kmeta. Kmet naj pripelje na trg kakih 50 kg sadja ali kaj drugega z vozom, s seboj naj vzame dve osebi, potem naj odpel j a konja in ga varuje. Ena oseba mora deliti po eno jabolko, en krompir, eno kumaro, en paradižnik in tako naprej ter obenem računati, druga zbirati novce. Nato naj bo zraven še ena oseba, ki naj pazi na blago in odganja otročad, ki si kar sama jemlje z voza, kar ji je po godu. Tomi dve, tri ali še več oseb naj privede kmet s seboj na trg, kjer naj se muči z razprodajo pol dne, doma pa naj pušča nujno delo. To ,so dobički in moderna uredba naše gospode, ki se postavlja sama, da vodi in skrbi za kmeta.
Pridobivajte nove naročnike in naročnice našemu listu!
Kmetje, vsf v ,,Samostojno kmetijsko stranko", ki so jo ustanovili kmetje za sefos!
(Obsodbe verižnikov in navijalceV.) Proti-ve-Jižniški urad v Ljubljani je v prejšnjem mesecu obsodil ,150 oseb zaradi navijanja cen pri ?ladkorju, obleki, kruhu itd.
(„Slovenec" in „Dontoljub".) Dva resnico Ijubna (narobe seveda) lista, ki jih tiskajo v Katoliški tiskarni, sta se zopet začela z vso, samo klerikalcem lastno umazanostjo zaletavati v našo ftranko in naše pristaše. Najraje gledata in kujeta lažnive načrte za pranje klerikalnih mogotcev — zamorcev. Naša briga zaradi volitev na občilih zborih kmetijskih podružnic jima je tudi strašno na poti. Kajne, ne gre vam v glavo, cla bi se mi smeli brigati za to, kar je nase! Toda praskajte se in cvilite, kolikor hočete, mi gremo svojo pot, ki mora prinesti politični polom vsem klerikalnim demagogom, katerih se vsak pošten človek danes sramuje. Z vztrajnim delom si gradimo mogočno stavbo naše kmečke samostojnosti in vas je tega strah. Vam pa delo ne gre izpod rok. Edino, kar še imate, je vaš strupeni jezik.
(Več Slovencev iz ujetništva v Sibiriji in Turkestanu) je prispelo dne 22. m. m. s transr portom v Trbiž.
(Društvo slov. absolventov kmetijskih šol
v Ljubljani.) Na občnem zboru, ki se je vršil 29. p. m. so bili izvoljeni v naeelstvo: Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih, kot načelnik, Oton Pevc, mlekarski inšpektor v Ljubljani, podnačefhikom, Anton Čotar blagajnikom in Vinko Metlikovič tajnikom. — Društvo ima svoj sedež v Ljubljani, Pod turnoin št. 5. — V bodočnosti se bodo vršili občni zbori načeloma na kmetijskih šolali ali vzornih posestvih. Začasno se delo društva osredotoči na pridobivanje novih članov. Društvo misli v to svrho prirediti poučni izlet na Štajersko in Koroško na kmetijske šole; vsled tega naj se oni, ki se izleta udeleže, čim prej prijavijo društvu. Vsi absolventi kmetijskih šol in gospodarskih tečajev ter absolventke gospodinjskih šol in tečajev so dolžni vstopiti v društvo kot izvršujoči člani, a razumnejši kmetski posestniki in posest-nice kot podporni člani, čim se številoi članov zviša vsaj na 2000, bode društvo začelo z izdajanjem lastnega glasila.
(Iz Krke na Dolenjskem) nam poročajo, da ,.zvezarji", že sedaj nemirni in razdraženi, brenče zaradi bodočih občinskih volitev. Vpregli sq kon-surn, ki pa dražje prodaja kot trgovci, vpregli pa so tudi posvečene prostore v cerkvi. Za praznik sv. Petra in Pavla je prišel pridigovat neki frančiškan iz Novega mesta. Ta je pozival žene-tretje-rednice k nepokorščini proti možem, ceš, ako je mož „samostojnež" ter voli nasprotno stranko^ mora se mu žena izneveriti ter voliti po „krščan-skili načelih". (Mar imamo samostojni kmetje turška ali lutrovska načela? Take hujskanje s prižnic bi najbrže rade kaj podobnega dosegle.) Za ,,zvezarje" se posebno peha deželni cestar, zato pa skrajno zanemarja svojo „službo". Masti čez Krko je tako zanemarjen, da je nevaren za ljudi, še bolj pa za živino. Kdo plačuje cestarje, ali voditelji „Kmetske zveze" ali mi kmetje?
(Pri Sv. Petru pri Novem mestu) župnikuje g. Pr. Vovko, kateremu je naš „ Kmetijski list" nevarno obležal v želodcu. Nedavno je s prižnice ves razburjen kričal, da je „Kmetijski list" strupen časopis. Torej ga je vsekakor moral dobiti v želodec, ker drugače strup ne škoduje.
(Nov premogovnik.) Blizu St. Jurija ob juž. železnici sta kupila Fr. Kenda in Jos. Ilaška že načete premogovne rudnike, kjer so se sedaj dobile močne žile najboljšega premoga, kakršen se rabi za brzovlake.
(Kdo izkorišča delavce?) Kmetje smo letos plačevali žanjice po 50 K na dan poleg hrane. Stolni župni urad v Mariboru pa je plačeval dosedaj svojemu zvonarju za štirikratno zvonenje na dan 128 K, toda ne dnevno ali tedensko, temveč na — leto. Ker z vsemi štirimi zvonovi ni mogel sam zvoniti, moral je od tega še plačevati pomagača. Ko je sedaj zvonar prosil za zvišanje plače, so ga spodili. Za take reveže se naj zavzame ,,Kmetska zveza", namesto da hujska kmetske delavce in viničarje.
(Še ena Žebotova ,,častna" afera.) Neki Bau-mau v Št. Uju je izročil uredniku Zebotu hranilno knjižico za 30.000 K, da mu denar dvigne in prinese. Ker pa le ni bilo blizu Zebotia z denarjem, ga je Bauman tožil. Pri odvetniku sta se poravnala tako, da bo Zebot baje denar vračal v malih obrokih. Zelo zagonetno 1
Ustanovni občni zbor „Ekonoma"
bo okoli 29. avgusta.
Natančnejše podatke o občnem zboru in njega dnevni red objavimo v prihodnji številki. Delnice po 200 kron (vsakdo jih lahko vzame tudi po več) se lahko še vplačujejo. Ne zamudite te prilike!
(Mariborsko tržno nadzorstvo.) Kakor je iz naslednjih slučajev razvidno, hočejo od naše klerikalne vlade nastavljeni organi tržnopregledoval-nega urada v Mariboru kmetom kakor tudi meščanom zelo na roko iti. Pretočeno soboto je prinesla na glavni trg neka kmetica mlada p iščeta na prodaj. Takoj sta prišla k njej dva kupca in eden izmed teh obljubi par kron več, nego je kmetica zahtevala. Kmetica je prodala piščeta seveda onemu, ki ji je več obljubil. Omenjena gospoda pa sta ubogo kmetico aretirala ter jej piščeta zaplenila zaradi verižen j a. Kmetica se je rotila, kričala na vse grlo, da ne bo nikoli več na trg kaj prinesla. — Drugi dogodek je še čudovitejši. Neka kmetica je prodajala na trgu lepe zgodnje debele oešplje (-slive), pp 10 kosov za 1K. Naenkrat se pojavita dva organa tržno-nadzornega urada, zaplenita kmetici vse slive ter jo tirata na verižniški urad, zatrjujoč, da druge prodajalke prodajajo 12 sliv za 1 K. Kljub temu, da je prizadeta kmetica trdila, da so njene slive boljše kvalitete, ji to ni prav nič pomagalo. — Tretji slučaj: Neki trgovec je imel v skladišču 10 kg sladkorja, in sicer ob času, ko je bilo v Mariboru (za drag denar) sladkorja odveč, ker si ga kmetsko ljudstvo itak ni moglo kupiti. In živilskopregledovalni organi so tudi temu trgovcu zaplenili tistih 10 kg sladkorja, ki si ga je kupil za svojo lastno potrebo. Vsi zagrešenci tu navedenih slučajev so bili tirani na verižniški urad, kjer se jih je kaznovalo s popoplno izgubo zaplenjenega blaga, denarno globo in vrhutega še z večdnevnim zaporom. Slišal sem že mnogokrat pregovor o verižnikih in njih zasledovalcih, ki se glasi: majhnega (malenkostnega) verižnika se obesi, velikega pa (ki dela z milijoni) se oprosti.
V	teh podatkih' je jasno'"dovolj, xda se preganja kmeta zaradi par piščet. in 1.0 sliv, medtem ko smejo drugi namesto 20 kar 200 svinj čez mejo pošiljati. Pri takih verižnikih na debelo se pač sem in tje telefonira tako'dolgo, dokler se ne pomnoži številka 20 na 200. Kmet, ki garaš in se trudiš, da preživljaš sebe in vse druge, 'tebe se aretira zaradi 10 sliv, medtem ko se prekupcu V>ri 50 do 100 %, dobička lepo skozi prste gleda. Taki so pri jatelji kmeta!
(Bogata dedščina.) V Ameriki je_ umrl Fr. Šorgo iz občine Milne v Dalmaciji, Iti je zapustil svoji občini 300 milijonov kron. Ker šteje občina le kakih 300 rodbin, bi prišlo na vsako hišo 1 milijon kron.
(Izdani in prodani.) Antantna plebiscitna komisija hoče menda našo Koroško za vsako ceno prodati Nemcem, sicer bi ne bila privolila v toliko krivico, kakršna se hoče zadati z odpravo takozvane demarkacijske črte na Koroškem. Kakor je znano, se bo na Koroškem v dveh mese-cil izvršilo ljudsko glasovanje, ali hoče ljudstvo pripadati k Jugoslaviji ali k Avstriji. Brez glasovanja dobimo le majhen del južne Koroške, kolikor je odseka črta z vrhom Pece južno pod Pliberkom do Drave, torej takozvano Mežiško dolino s Sp. Dravogradom, Guštanjem, Preval j i itd. Od te črte do Celovca in Vrbskega jezera je glasovalna cona A. Celovec z ozemljem na severu, v kolikor tu še prebivajo Slovenci, tvori glasovalno cono B. Med obema conama smo imeli dosedaj takozvano deniarkacijsko črto, t. j. od naših orožnikov, vojakov in finančne straže zavarovano mejo, da niso mogli hoditi Nemci med nas hujskat, agitirat in ropat. Sedaj bo plebiscitna komisija Angležev, Francozov in Italijanov kljub našim odločnim protestom, odpravila demarkacijsko črto ter s tem odprla Nemcem pot v naše ozemlje. S tem bomo dobili Slovenci smrtni udarec. Odpadla bo carinska meja, Nemci bodo preplavali naše kraje ter izvozili živila v svojo lačno cono, nam pa bodo pustili svoj ničvredni papirnati denar.
V	zahvalo bodo hujskali naše ljudstvo proti naši državi ter agitirali za Avstrijo. Gotovo bodo tudi ropali in nalašč provzročali nemire, da ho antanta dobila povod zasesti naše kraje na Koroškem z italijanskim vojaštvom. Kako bo potem izpadlo
ljudsko glasovanje, si lahko mislimo. In za take krivične nam zaveznike bi se naj Jugoslavija še morda vojskovala!
(Nemško zverinstvo.) Nemška agitacija na Koroškem je segla po najskrajnejših sredstvih sedaj, ko že vidi svojo pogubo. Življenje domačih koroških Slovencev ni več varno. V nedeljo dne 25. julija se je vračalo okrog 200 udeležencev shoda v Velikovcu z vlakom od Dravograda na Labud. Ko se pripelje vlak do najnevarnejšega mesta tik ob Dravi, opazi strojevodja oviro na tiru, ki bi povzročila strašno nesrečo in smrt 200 ljudi v valovih Drave. To so storili labuški ,;Volkswehrovci". Opozarjamo vsa prizadeta civilna in vojaška oblastva, naj nam zagotove varnost življenja. Popuščanje, kakor dosedaj, je zločin. Zahtevamo, da Labud takoj zasedejo zopet naše čete. Zahtevamo takojšnjo najstrožjo preiskavo in kazen. Konstatujemo, da se godijo take bestijalnosti že sedaj, ko demarkacijska črta še ni' odprta.
Kmetijski kongres v Beogradu.
Kar smo ob začetku našega gibanja proroko-vali, to se je zgodilo. Dvignil se je varani in zapostavljeni kmet vse države Jugoslavije, ki hoče svoja prava. Beseda je postala dejstvo! V dnevih od 30. julija do 3. avgusta so zborovali kmetje samostojnih političnih kmetijskih organizacij Srbov, Hrvatov in Slovencev na kmetijskem kongresu v Beogradu. Kongres je sklicala nova srbska kmetijska stranka „Savez Zemljoradnika" (Zveza zemljedelcev). Poleg srbske kmetijske stranke so bile zastopane po svojih odposlancih te-le kmetijske organizacije: slovenska ^Samostojna kmetijska stranka", hrvaški „Seljački savez", bosanska „Težačka Sloga" in dalmatinska „Seljačka Sloga". Poleg zastopnikov posameznih strank je bilo zastopanih na kongresu 000 odposlancev kmetov srbskih strankinih organizacij. Razprave so se vršile o celi vrsti državo urejajočih vprašanj v kmetijskem zmislu ter o načrtu glede ustanovitve enotne kmetijke organizacije za vso državo Jugoslavijo. Zborovanja so potekala popolnoma v redu. Nastopila je cela vrsta kmetskih govornikov, posebno iz Srbije. Navdušenje je bilo nepopisno. Tisti, ki zaničujejo kmeta ter govore o njega ner sposobnosti za upravo političnih poslov, bi s< tan lahko prepričali, da varajo v podcenjevanju kmeta samo samega sebe. Beograjski kmetijski kongres je postavil trden temelj mogočni kmetski organizaciji vse države Jugoslavije, preko katere se države ne bo moglo vladati.
Tako torej ! V dnevih, ko v Sloveniji vladajoča stranka slepi javnost s svojo navidezno vsemogočnostjo, se ustvarja kmetova moč, ki bo strmoglavila oblast vladajoče gospode.
Opomba uredništva: To poročilo smo prejeli tik ob zaključku današnjega lista. Podrobnejše poročilo o kongresu bomo priobčili prihodnjič.
Politične vesti.
(Ministrska kriza traja dalje.) Vse je že
dobro kazalo, da se doseže sporazum med strankami za sestavo nove vlade, toda zadnji petek sta prišla Protič in Korošec s tako trmastimi predlogi, da so se pogajanja razbila. Vse kaže, da sta Protič in dr. Korošec tista, ki ne marata močne, edinstvene države.
(Jugoslavija osleparjena.) Prvotno je bilo določeno, da dobi naša država šesti del vojne odškodnine, ki jo bo plačala Nemčija. Sedaj pa so si zavezniki razdelili odškodnino med seboj tako, da naši državi ne pripade niti en odstotek, a Italija, ki je bila v celi vojni tepena, dobi 10 odstotkov in še vse bivše avstro-ogrsko bradovje. Hvaležnosti svet ne pozna, najmanj pa antanta.
(Italijanska strahovlada) v zasedenem ozemlju, posebno v Dalmaciji, je očitno izzivanje na vojsko, toda naš čas za obračun še ni prišel, a pride gotovo za Italijane še prezgodaj. Italijani dova-žajo v zasedeno ozemlje neprestano vojaštvo in municijo, ropajo in-rušijo našo lastnino, zapirajo in trpinčijo naše ljudi. Noben Jugoslovan ni več varen življenja in imetja.
(Proti vojni z Rusijo.) Kakor pri naši vladi, skuša antanta tudi čehoslovaško pridobiti za pomoč Poljakom proti Rusiji. Zaradi tega so sklicali socialistični delavci nedavno velik shod v Prago, zahtevali, naj se sklene z Rusijo mir ter odločno svarili pred vsakršnim sodelovanjem proti Ru-
Somišljeniki, ne pozabite na tiskovni sklad naše stranke!
4
„ Jugoslovanska matica" je naše prvo in najvažnejše obrambno društvo.
siji. Delavstvo je priseglo, da bo preprečilo vsak prevoz orožja in streliva preko Čehoslovaške za armade, ki se bojujejo z Rusijo.
(Vedne spletke Italijanov.) Italijani na vse načine spletkarijo pri antanti, da bi se Črna gora odtrgala od naše države ter postala samostojna. Zadnje čase so naliujskali Italijani divje Albance, da so napadli Črno goro. Napadalci so imeli italijanske topove in puške. Prišlo je do hudih bojev z našo vojsko.
(Vojna skladišča v Benetkah pogorela.) Izmed najstarejših arzenalov na svetu je bilo skladišče italijanske vojne mornarnice v Benetkah. Pred tednom je nastal v arzenalu požar in med strašnimi razstrelbami so vsa poslopja zgorela. Škodo cenijo na 20 milijonov lir. Kakor božja kazen za požige v Trstu.
(Med Italijo in Avstrijo) se vrše trgovska pogajanja, da bi Nemci svoje potrebščine uvažali in blago izvažali preko Tr3ta, za kar jim ponuja Italija izredne ugodnosti.
(Nemci na Severnem Češkem) so pričeli pravcati protidržavni punt, da bi se odtrgali od Češke. Podpore dobivajo iz Nemčije.
(Prisilno državno posojilo) na Poljskem je sprejeto ter bo doneslo kakih 15 milijard kron. Posledica nepremišljene vojske!
(Rusko-poljska pogajanja) za premirje in mir so se sicer pričela, toda. ruska armada vkljub temu prodira naprej, poljske čete pa se umikajo brez odpora v popolnem neredu.
(Grško-turška vojna.) Grlci so zavzeli sloveče in važno turško mesto Jedrenje (Odrin). V zavzeto mesto je prišel grški kralj.
Po ravni poti — kam?
Skoro težko se zdi človeku, kadar sliši ali bere besedi „svetovna vojna", a vendar se ti tako pogosto ponavljata in še ni upanja, da bi to nehalo. Saj pa tudi ni čudno, ako pomislimo, kaj vse smo vsled svetovne vojne pretrpeli,- kaj vse se je izpremenilo, prenovilo, predelalo, podrlo in zgradilo. Preobrnit, ki ga čuti tako vsak posameznik, kakor vsi narodi in ves svet, je nekaj velikanskega, danes še nepreglednega. Države, narodi, stanovi, organizacije, stranke itd., vso je na delu pri novih zgradbah. Eni potrti, izmozgani, izmučeni; drugi ošabni, bogati in prevzetni. Vendar pa uvidevajo vsi potrebo , da si začrtajo nova pota. Celo bogatini, različni dobavitelji in špekulant je na delu čutijo potrebo organizacije in iščejo nove smernice. Vse se organizira, vse tekmuje in beži v ospredje, da jili ne prekosi tok časa, kajti veak posameznik ve in čuti, da je prav sedaj najboljši in najprimernejši čas za nove zgradbe, za ■ vzpostavitev novih, boljših ciljev. Ravno svetovna vojna je bila ona sila, ki je odprla marsikomu oči in mu dala poguma za nova pota, nova dela. Mi vsi smo učenci svetovne učiteljice,,vojne", le žal, da ni ta vplivala na vse samo dobro, marveč tudi slabo, kar se še danes na vseh koncih in krajih kaže in čuti. Treba je, da gremo na delo, treba pa tudi, da stojimo na straži, da se pravočasno vduši, kar bi bilo človeštvu v škodo.
Kam? Kakor že omenjeno, države, narodi, stanovi, vse se organizira, vse tekmuje, le obrtni stan naj čaka in odlaša \ Obrtniki! .Ob 12. uri vas klice „Obrtna organizacija za Slovenijo", da se vzdramite, da vržete s sebe stare „tornistre" ter da si nadenete času in razmeram potreben stanov-skopolitičen nahrbtnik, s katerim boste lažje in hitreje dosegli svoj cilj. Povsod širom naše domovine, kjer še niso ustanovljena „Obrtna društva", skrbite da jih nemudoma ustanovite! Sestavite takoj pripravljalne odbore z začasnim predsednikom ter izporočite svoje delo načelništvu „0brtne organizacije' za Slovenijo" v Novem mestu, ki vam bo dajalo kot doslej rade volje nadaljnja pojasnila in nadaljnje nasvete ter vzorce pravil glede ustanovitve za obrtni stan prepotreb-nih obrtnih društev.
Vsi, ki ste bili zbrani na obrtnem shodu v Borovljah, pojasnite svojim tovarišem potrebo močne organizacije po začrtani poti. Vsi tisti pa, ki niste imeli prilike, da bi se izleta udeležili vsled „dvojne mere" državnih železnic in ministrstva za promet, vprašajte svoje tovariše, kam se vara je treba obrniti, da ne boste tavali kot izgubljene ovce in da bodo volki nosili svoje velike
malha! Tovariši! Ne pozabite za vas zelo važnih besedi: „Čas je zlato, kujte železo, dokler je vroče!"
Obrtniške vesti.
(Obrtno društvo za Novo mesto in okolieo)
priredi dne 22. avgusta veliko vrtno veselico v Noveni mestu na vrtu g. Mullerjeve, in sicer na korist svojemu, na železnici ponesrečenemu članu. | Vsa sosednja bratska društva se tem potom vabijo in prosijo, da v slučaju kake druge prireditve gorenj o dobrodelno veselico po možnosti upoštevajo. „Odpri srce, odpri roke!"
(V Velikih Laščah) je bil v nedeljo popol-l dne zelo dobro obiskan obrtni shod. Govorniki ! „ Obrtne organizacije za Slovenijo" in tovariši iz i Velikih Lašč s-o s prav jedrnatimi besedami pojasnili današnje stališče obrtnikov z ozirom na preteklost in posebno na prihodnjost, ter dali navodila, kako zamore obrtnik tudi z duhom časa napredovati in zagotoviti svojemu stanu boljšo bodočnost, Ob živahnem navdušenju se je soglasno sprejel predlog glede ustanovitve obrtnega društva za Velike Lašče in okolico, nato so se sprejela in odobrila društvena pravila ter se takoj izvolil odbor. Zavednost obrtnikov iz Velikih Lašč in okolice se razvidi ravno v tem, da je takoj pristopilo k društvu 37 obrtnikov, obenem, pa aid.i k prepotrebni posmrtni družbi omenjenega društva. Le naprej po začrtani poti !
(Obrtniki Sodražice in okolice) nameravajo ustanoviti za svoj okraj obrtno društvo. S tozadevnimi pripravami se je že pričelo, na kar vse obrtnike v Sodražici in njeni okolici opozarjamo ter jih vabimo, da se prepotrebnega dela čim preje oprimejo. Obrtniki na dan!
(Industrijska sol za obrtnike.) Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani dobi 10 vagonov industrijske soli. Obrtniki naj prijavijo svoje potrebe uradu do dne 10. t. m.
Gospodarstvo m gospodinjstvo.
(Agrarni klub v Beogradu) je sklenil in na vlado naslovil naslednjo resolucijo: 1.) Agrarni klub konstatira, da se naši najvažnejši pridelovalni panogi t. j. kmetijstvu od strani države ne posveča, niti najnujnejša pažnja, zaradi česar v najbližji bodočnosti preti nevarnost, da se z zaustavljanjem njegovega progresa umrtvi celo-kupni naš razvoj. 2.) Ker je tudi v zemlje del stvu eena pridelkov osnova in najvažnejša pobuda za nadaljnje delo, smatra Agrarni klub v rešitvi izvoznega vprašanja in prodaje kmetijskih pridelkov najvažnejše mere za pospeševanje kmetijskega proizvajanja in zato zahteva svobodno, z ničimer ovirano prodajo in izvoz kmetijskih pridelkov. 3.) Poleg cene vplivajo na izboljšanje in okrepitev proizvodnje še vrste raznih okolnosti, na katere more ponajveč- vplivati državna agrarna politika. — Agrarni klub zahteva zato od vlade: da se naše kmetijstvo v vsej njegovi obsežnosti temeljito prouči ter da se energično in takoj vse. potrebno ukrene za okrepitev in pocenitev kmetijskega pridelovanja. — O p o m b a u r e d n i š t v a: Tudi mi smo istega mnenja, se resoluciji pridružujemo in pozivi jemo vlado, naj vse potrebno stori in čim najbolj podpre in pospeši kmetijsko pridelovanje, ki je v naši državi prvi in najglavnejši vir vsega.
(Ministrstvo poljoprivrede i Voda v Beogradu) je vsled odloka z dne 23. junija t. 1., št. 10.492, znižalo izvozno carino za zgodnje sadje na 2 (dva) dinarja od 100 kg.
(Nova izvozna carina) je določena sledeče (plačila le v dinarjih) : za i00 kg pšenice 50, za ječmen, rš in oves 40, za koruzo, zdravo 20, za slabo 10, za moko 40, za koruzno moko 18, za sočivje 20, za krompir 5, za zaklano govedo 250, za živo 1500 od komada, za zaklane svinje 400, za žive 600, za konje do 350 kg žive teže 1000, preko 350 kg pa 2500, -za svinjsko meso 250 od 100 kg, za med 100, za volno 2000, za konoplje 5—20, za lan 200, za kože 2000, za oglje 100, za staro železo 100, zeleno sočivje in povrtnino 2, zrelo 10, gobe sveže in suhe 10, sveže sadje 2, oljno seme (mak, žir, solnčnice, bučnice itd.) 500, seno, slama in detelja 2, hmelj 10, gosi in purani po C od komada, druga perutnina 3, slanina, mast in suho svinjsko meso 250 za 100 kg, divjačina 300, jajca 200, čebele 20, vosek 500, loj 1000, dlaka 200, žima in ščetine 1000, diva 3, hrastov les 16, okrogli les 8, 10 in "12 (po kakovosti), lesno oglje 10, vino in pivo 5, sir, mehki
100, trdi 200, lesna volna 2, opeka 1. Brez carine se sme izvažati: mineralna voda, sita in rešeta.
(Skrivanje sladkorja.) Protiverižniški urad v Ljubljani je napravil pri nekaterih trgovcih preiskave, ker je sladkor nenadoma izginil. Zaplenjene so bile večje zaloge. Vso zalogo sladkorja v Ljubljani cenijo na deset vagonov.
(Koliko bo znašal letos naš izvoz?) Na zadružnem kongresu v Zagrebu je nedavno povedal dr. Frangeš, da bo imela naša. država letos za izvoz en milijon metrskih stotov pšenice, lVz milijona ječmena, 800.000 ovsa, 7 milijonov koruze in en milijon metrskih stotov krompirja. Ako računamo pšenico po 000 K (za 100 kg), ječmen po 500 Iv, oves po 350 K, koruzo po 400 K in krompir po 100 K, dobimo skupno 4.V2 milijarde kron za izvoz. Ministri bodo že skrbeli z izvoznicami, da dobi pridelovalec čim manj.
(Vojno posojilo v Jugoslaviji) se bo žigosalo se ta mesec. To se izvrši zato, da se dožene visokost vsot, ki so bile pri nas podpisane in da se prepreči vtihotapljenje takega posojila, ki je bilo podpisano onostran naših današnjih državnih mej.
(Cene mesu in živine.) Iz Celja poročajo, da je meso po 24 in 26 K, dočim plačujejo mesarji kmetom živino le po 10 do 12 K. Podobna krivica je menda tudi drugod.
(Mednarodno društvo za ekonomijo in kmetijsko zakonodajstvo) se je v Parizu ustanovilo z namenom, da proučuje gospodarstvo in kmetijsko zakonodajstvo, brani obče kmetijske interese, upostavlja mednarodne prijateljske zveze med kmetovalci, zbira podatke o kmetijstvu in dela propagando za obnovo zemlje. Člani so ali častni ali utemeljitelji ali podporni, redni in vlagatelji. Častni el.mi p.ot.iuejo tisti, ki sr. si stekli velikih zaslug za kmetijstvo, utemeljitelji pa tisti, ki so si pridobili po svojem zaslužnem delovanju priznanje društva. Podporni člani plačujejo letno najmanj 20 frankov, redni najmanj 5 frankov in vlagatelji po 2 franke članarine. V posameznih deželah se ustanove pod nadzorstvom glavne uprave pododbori. Društvo izdaja list: Olavni pregled ekonomije i poljeprivrednog zakonodavstva, služben organ „Medjunarodnog druživa a ckonomiju i poljeprivredno zakonodavstva", ki izhaja četrtletno in se pošilja brezplačno častnim, podpornim in rednim članom. Prošnje za vsprejem v društvo, katerim je priložiti kratek popis predživljenja (curriculum vitae) prosilca!, je naslavljati na: M. le Secretaire general de la S odete Internationale d' Economie et de Legislation Ilurales, 7, rue de Wallons, Pariš (XIII).
(Kakih 12.000 vagonov suhih sliv) bo imela letos naša država za izvoz.
(Cene železu) v Nemčiji so> se znižalo za 500 mark pri toni, a bodo do jeseni še bolj padle.
(Rumunska žitna letina) je sicer ugodna, toda ker je bilo skoraj polovico sveta manj ob-sejanega kot lani, zato bo tako pšenico kot rž porabila le za domače potrebe.
(Izvoz kronskih bankovcev) v Avstrijo je naše ministrstvo popolnoma prepovedalo. Le ujetniki in pregnanci smejo vzeti s seboj največ za 2000 K bankovcev.
(Avstrijski kronski drobiž) po 1 in 2 K se potegne v najkrajšem času iz prometa.
(Pozor na rumunske bankovce!) Tudi pri nas so se kupovali rumunski leji, ki pa so znatno padli na vrednosti. Sedaj je rumunska vlada sklenila, da potegne iz prometa za 91/* milijarde lejev. ter jih nadomesti z novimi bankovci.
(Cene za žito) na Madžarskem so uradno določene na 500 K za pšenico in po 400 K za ječmen (metrski stot).
(Trgovska pogajanja) s Čehoslovaško se vrše v Beogradu. Čehi zahtevajo 15.000 vagonov pšenice in 15.000 vagonov koruze, za to pa ponujajo 2500 vagonov sladkorja, 1000 vagonov koksa in 1500 vagonov premoga.
Škropljenje grozdja proti boleznim.
Vsak vinogradnik dobro ve, da ne napada peronospora ali palež (rja) samo trtnega listja, temveč tudi grozdje. Posebno pospešuje razvoj peronospore na grozdju mokro vreme v času cvetenja in po njem. Posamezne jagode rjave ali po-črne in se posušijo; če pa napade bolezen grozdne peclje, počrne celi deli grozdov. Zato je gotovo vsakemu umljivo, da ne smemo škropiti z galično-apneno zmesjo samo listja, temveč tudi grozdje in to tem temeljitejše, čim bolj je vreme razvoju
Spoštujmo vse stanove, a ljubimo iz vsega srca svojega!
bolezni prikladno. Najbolje je, da po vsakem škropljenju grozdje šel posebej poškropimo. Dokler je grozdje mlado,, se škropilna zmes (škropivo) jagod še rada prime. Izraščene jagode pa sfe pre-vlečejo z neko mastno, voščeno plastjo (moko), katere se; nobena tekočina, tako tudi Škropivo(, rado ne prime. Če je treba škropiti že bolj izrar •ščeno grozdje, je to tedaj zelo težavno. Znani izumitelj trtnih škropilnic, Francoz Vermorel, je izkusil, da se škropivo tudi mastnih grozdnih jagod rado prime, ako mu ko j za apnom primješamo na hektoliter (100 litrov) še 50 gr (pet dek) sirnine. Ako nimamo sirnine (skute, 'sdrčka) na razpolago, poslužimo se lahko posnetega mleka, ki ga primešamo vsakemu hektolitru škropiva poldrag liter. Mleko, kakor že znano, škropivo obenem konservira (ohranjuje). Medtem ko se navadna galienoapnena škropilna zmes v enem dnevu že pokvari, postane po primesi mleka stanovitne] ša in obdrži najmanj en teden svojo učinkovitost Pridatek mleka škropivu je tedlaj iz dveh vzrokov priporočljiv. —Podpisani sem to sredstvo sam izkusil, vsled! česar ga vinogradnikom toplo priporočam, j> Skalicky v Novem mestu.
Uvoz amerikanskih strojev.
Zadružna zveza v Celju nam je poslala to-le
okrožnico:
Velike tvomice kmetijskih sitrojev v Severni Ameriki Waltier Wood Ca, Oliver Cldlled Plon E. Works, Minneapolis Steel & Machinery Co. in American Seeding Machine Co., hočejo seznaniti kmetovalce naše kraljevine z gospodarskimi stroji vsake vrste, kakršni se rabijo v Severni Ameriki. Dočim je v Evropi besnela vojna in se je proizvajanje kmetijskih strojev malodane ustavilo, je Severna Amerika delala s polno paro naprej in dosegla v izdelovanju kmetijskih strojev tako dovršenost, da nadkriljuje glede mnogih strojev tovarniške izdelke vseh drugih narodov. Med temi stroji je mnogo popolnih novosti, ki pri nas še niso znane, n. pr.: motorni stroji za manjša posestva, ki popolnoma nadomeščajo danes drago vprego, moderni mlatilni stroji, stroji za cepljenje kcruzne slame itd. Spredaj omenjene tvornice hočejo te in vse druge kmetijske stroje dati brezplačno na poizkušnjo takim kmetijskim zadrugam, društvom in poedincem, kateri jih hočejo resno preizkusiti in njih uspeh strokovnjaški ugotoviti.
Ker je Zadružna zveza kot članica Glavnega zadružnega saveza v Beogradu prevzela nalogo, da v svojem področju posreduje med interesenti in amerikanskimi tovarnarji, zato prosi vse svoje članice kakor tudi druge kmetijske korporacije, druga društva in drage poedince, da ji naznanijo Čim preje, katere stroje bi želeli za poizkušnjo. Stroške dopreme iz Zagreba, kjer vodi Glavni savez vso akcijo po Ilrvatsko-slavonskem gospodarskem društvu, nosi adresat, v slučaju vrnitve pa nosi stroške odpošiljatelj. Prev.zemalec stroja niirfa druge obveznosti nego to, da stroj vestno preizkuša, ga ohrani v dobrem stanju in naznani najkesneje v enem mesecu uspeh preizkušnje Zadružni zvezi v Celju. Na željo interesentov jih obišče po možnosti tudi inženjer ali monter; na vsak način pa bo obiskoval monter zadruge in društva. Ti obiski se bodo za preizkuševalce izvršili brezplačno.
Stranke, katere bodo želele stroje obdržati, jih bodo dobile po originalni nabavni ceni. Da ne bo sitnosti pri popravilih, se uredi v Zagrebu velika popravljalnica. Pripomniti je le še, da morejo spredaj omenjene tvrdka dobaviti vse vrste kmetijskih strojev, na primer za oranje, sejanje, košnjo, mlatev, mletev, pripravljenje krme, vinogradništvo, sadjarstvo, mlekarstvo itd.
Ker je pri nas silno pomanjkanje kmetijskih strojev, bi bilo želeti, da bi našla ta okrožnica, veliko odziva.
Bogatejši posestniki! Jftfii
naše delo, zdrnženo s hrvatskimi in srbskimi kmeti, delo ? varstvo zasebnega imetja. Zato nas podpirajte in ne glejte nas z zadovoljstvom od daleč! Naše delo je težko. Organizacija se ne nstvari sama, ampak zanjo je traba mnogo dela is denarnih žrtev. Zdramite 39 torej ia prispevajte za SKS.! Dajte raje sedaj nekaj, kakor pa kesneje vse in še življenje po vrha 1
Način zamejičenja posestnih mej.
(Josip Verbič, višji geometer y Ljubljani.)
Posestne meje se zaznamenujejo v naravi na različne načine in to z ozirom na geološki sestav zemske površine, dobavo potrebne snovi za zame-jičenje ter vrednost dotičnega zemljišča.
V nastopnih odstavkih bodi pojasnjeno, kako lahko zamejičimo svojo lastnino.
1.) Zamejičenje se izvrši z uporabo obdelanih kamnov, ki imajo obliko, kakor jo kažejo te-le tri slike.
novitnejši, naj-L Ja	enostavnejši in
JF' &	n' zna^ so
______jT | Jp	ve skale, seve-
'\t rfi/iJlf	da, kjer so take
i	na Pravem pro-
— štoru narazpo-' T	~	lago ; v te se
vkleše znamenje v obliki križa, ki se ga pre-pleska z rdečo oljnato barvo. Glej poleg stoječi sliki! Tako se zamejičuje ob gozdnih parcelah na ska-lovitem svetu. Mejni znaki se stavijo v vsako točko posestne meje, povsod, kjer se meja lomi, oziroma kjer krene v drugo smer. (Točke a, b, c, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m na naslednji sliki.)
Dva sosednja mejna znaka zaznamenujeta tedaj v naravi ravno črto, ki nastane, ako zvežemo dva sosednja mejna znaka.
Ako je pa ravna črta v naravi zelo dolga ali ako sta končna mejna znaka zaradi oblike zemske površine nevidna, se vstavijo navadno še tako-zvani „vmesni mejni znaki" v svrho jasnosti ravne mejne črte. (Točka A ob mejni črti m—f na pred-stoječi sliki.)
Mejne kamne ali mejnike stavimo običajno tako, da določa mejnikova sredina pravo mejno točko.
Nekateri zemljiški posestniki pa stavijo mejne kamne docela na svoj svet tako, da določa ploš-nata stran mejnika FMIjHft pravo mejno točko. jSlf ll V tem primeru se |jrWwf i rabijo edinole kamni gPjigi take oblike kot jo kažeta poleg stoječi sliki. Na teh kamnih so ponavadi tudi vklesane začetne črke imena zemljiškega posestnika.
Ta pravkar opisani način zamejičenja ni priporočljiv, ker je vsekakor enostavnejše, če tvori sredina mejnika pravo mejno točko; tudi je ta način že bolj udomačen med ljudstvom. V tem primeru se porazdele tudi stroški zamejičenja po medsebojnem dogovoru na vse udeležence.
Ker pa z nadzemskimi mejnimi znaki nikakor ni popolnoma zagotovljena lastninska mejna črta, bodisi vsled zlobne ali neprevidne odstranitve teh znakov, je vsekakor priporočljivo, zavarovati mejno črto po možnosti tudi podzemsko.
V nekaterih krajih je navada, da se v izkopano jamo polože najprtej trije kamenčki, tako-zvane priče, na katere se postavi mejni kamen in nato jama zasuje tako, da gleda mejnikova glava iz zemlje. Namen teh prič je prozoren. Ako bi mejnik izginil, tedaj se more po pričah, po treh kamenčkih, ki se v domnevani točki še nahajajo v jami, z gotovostjo sklepati na pravi prostor, kjer je svoj čas stal mejnik. Misel sama na sebi je dobra, a kamenčkov se nahaja vedno obilo pod površino, osobito, ker se navadno tudi mejni kamen ob straneh zavaruje in utrdi z malimi kamni, tako da se nikdar ne more z gotovostjo
Prerez.
Ti mejni kamni se uspešno uporabljajo pri vsakovrstnih zemljiščih, izvzemši pri takih na močvirnatem svetu, kj er se kamen zaradi pre-obile mokrote v teku nekaj let ali povesi, ali zvrne, ali pa še celo pogrezne v zemljo.
2.)	V novejšem času se uporabljajo tudi mejniki iz cementa, oziroma betona, v prav takih oblikah, kakor jih kažejo predstoječe slike. Ti mejniki pa niso tako trpežni, kakor kameniti, ker jim mraz v obili meri škoduje, vsled česar se
razkrušijo ; sicer imajo prednost pred kameni-timi, ker so cenejši.
3.)	Kjer ni obdelanih kamnov na razpolago, se uporabljajo tudi navadni neobdelani kamni, v katere se čestokrat vkleše znamenje v obliki križa; to znamenje se prepleska z rdečo oljna-to barvo (miniumom), da ostane bolj vidno.
4.) Na močvirnatem svetu se uspešno uporabljajo leseni šurioglati ali okrogli koli iz hrasto-vine (dolgi kakih 80 cm in na vrhu s premerom kakih 10 cm), ki so na spodnjem koncu ošpičeni
in ožgani, oziroma impregnirani, v to svrho, da se dalj časa ohranijo.
5.) Ob parcelah, ležečih na zelo močvirnatem svetu, se navadno urežejo jarki za odtekajočo se vodo; stavitev posebnih mejnih znakov v take jarke je nemogoča. V tem primeru se ureže jarek tako, da tvori njegova sredina vedno pravo mejno črto.
------>!*-------------------------------<—--
6.) V mestih so posestne meje večinoma označene z železno ograjo, kije vdelana na betonsko ali kamenito podstavo.
Knjiga in časopis sta najboljša prijatelja kmeta in obrtnika.
Obrtniki, ustanovite si povsod, kjer se pokaže potreba, obrtno društvo
sklepati, da so bili ravno ti kamenčki ob priliki zamejičenja položeni kot priče v jamo.
Priporočati je tedaj, da se tako podzemsko zavarovanje izvrši s tvarino, ki se navadno ne nahaja na prostoru, kjer se stavi mejnike; v to svrho se uspešno uporabljajo žlindra, kosi opeke, črepinje loncev ali otekla i. dr.
Naslednja slika nam kaže način takega zame-jičenja.
Po vsestranskem preudarku in vočigled prej izraženih okolnosti je v svrho pravilnega zame-jičenja gozdnih parcel priporočati nastopno:
Mejni znaki naj se stavijo v vsako točko, kjer se mejna črta lomi, to se pravi, kjer krene od ravne črte v drugo smer; ako je mejna črta ravna in zelo dolga, pa tudi vmes v razdalji kakih 30 m.
Na skalovitem svetu naj se med posameznimi mejniki izseka vse drevje in grmičevje v širokosti 1 do 2 m, oziroma napravi naj se takozvana preska ali preseka. (Na Notranjskem se imenuje to tira.) Iztrebljenje presek v mladih gozdovih in goščah se naj vsakih pet let obnovi.
Na neskalovitem svetu je zamejičenje naj-stanovitnejše, če se med dvema sosednjima mejnima znakoma v vsej razdalji izreže prekop ali jarek v širini 25 cm in v globini 20 cm tako, da zaznamenuje sredina izrezanega jarka vedno pravo mejno črto ter nedvoumno izkazuje lastnino dreves in zemljišča, oziroma stelje.
mejnik
Ob gozdnih parcelah je zamejičenje mejne črte največje važnosti, ker tu ne gre samo za točno določitev obsega zemljišča v naravi kot takega, ampak tudi za lastnino na teh zemljiščih stoječih dreves. Temu posvečujejo naši zemljiški posestniki premalo pažnje. Vsaj je večinoma povod lastninskim pravdam o motenju posestva v gozdu, dvomljiva lastnina posameznih dreves.
Nekateri posestniki zaznamenujejo ob mejni črti rastoča drevesa glede njih pripadnosti na ta način, da zasekajo v drevesa na strani, kjer so obrnjena proti mejni črti, znak lise ali križa.
mali kamni v svrho utrdbe prave mejni-kove lege
opeka
kot podzemsko zavarovanje
Na kraškem svetu in tam, kjer se mejni znaki vsled peščene in kamenite površine zemlje ne morejo staviti, se pa ograde parcele s suhim zidom iz samih kamnom, izkopanih pri izpremenitvi kraškega sveta v njive ali travnike.
Tako ograjene parcele, ki se imenujejo ograde ali ograje, se vidijo posebno mnogoštevilno na Notranjskem.
Glede zamejičenja zemljišč proti cestam, potom, potokom in jarkom se ne more navesti točnih navodil. Mejni znaki se v teh primerih ne morejo staviti v skrajne točke parcel, ker bi ovirali rabo poti ali pa tek vode. Tu ne preostaja pač ničesar drugega, kakor mejne znake staviti na mejno črto dveh sosednjih parcel v primerni razdalji (1 do 2 m) od pota, jarka ali vodne struge.
Zelo priporočljivo je, da se na travniških parcelah ob vodnih strugah kot mejne znake zasadi vrbe, ki se lepo zarastejo in izkazuje sredina njih debla vedno pravilno prave mejne točke.
Končno bodi omenjeno, da se vesten in razumen zemljiški posestnik vsaj enkrat na leto na licu mesta prepriča, ako se stavljeni mejni znaki nahajajo še na določenem mestu, s tem, da pazljivo obhodi vse svoje mejne črte in morebitne nedostatke odpravi.
Taka znamenja niso zanesljiva, ker se lahko ponarede, poleg tega pa tudi vsled izsekavanja gozda stanovitna niso.
Znamenja na drevju določajo pač za silo lastnino ob mejni črti rastočih dreves, ne zadoščajo pa za točno označenje mejne črte v naravi glede užitka stelje (žetve praproti ali resja, grabljenja listja itd).
Mnogokrat se zaznamenuje mejna črta ob gozdnih parcelah tako, da se izkopljejo jame, v katere se pa ne postavi mejnikov.
Tudi te jame niso zanesljive, ker se lahko ponarede na ta način, da se v okolici obstoječe jame izkoplje nova jama, bodisi vsled neprevidnosti ali zlobnosti. V nekaj letih ni mogoče več dognati, katera jama je prava
Mnogokrat se zloži kamenje, kjer ga je v obilici, v primerni razdalji v kupe, takozvane groblje. V sredino takih grobelj se zlasti ob graščinskih gozdnih zemljiščih vlagajo mejni kamni.
Ženitna ponudba.
Kmetski sin, Slovenec, star 28 let, izobražen t poljedelstvu, želi tem potom v svrho ženitve znanja s kmetBko deklico ali mlajšo vdovo prijaznega obnašanja, ki ima posestvo. Ponudbe s sliko, ki se vrne, prosim poslati na naslov : Mirui dom, poštnoležeče Rogaška Slatina, Štajersko. — Popolna tajnost zajamčena.
Vabilo na I. redni občni sbor
Ponudbe sprejema Franc Lov še, mesar v Ljubljani.
Stiskalnico za seno,
dobro ohranjeno, proda Franc Šnštaršič v Zapužah, pošta št. Vid r.ad Ljubljano.
Va npfldai so »lamoreznloa, mla-Hd JU U Ud j tllnloa, vrtllo (sepelj) in drovprežni voz (tajsel). Poizve se v Zgornji Šiški štev. 7.
sprejmem v trajno delo ob dobri plači. Prav tako sprejmem vajence ob prosti hrani, prostem stanovanju in perilu. — Fran j o E e p i č, sodarski mojster ▼ Ljubljani, Kole-zijska ulica štev. 18 (Trnovo).
ki bo dne 16. avgusta ob osmih zjutraj v I) r a v 1 j a h št. 13 v prostorih gosp. Alojzija Kunovarja s tem-le dnevnim redom: 1.) Poročilo načelništva ; 2.) poročilo blagajnika; 3. l izprememba točke 33. pravil v svrho revizije ; 4.) slučajnosti. »afielnlitvo.
Ustanovljeno 1803.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 —> Podražnica v Murski Soboti
obrestuje hranilne vloge in	ffc /	brez odbitka rentnega davka,
vloge na tekoči račun s čistimi	&& /	Ustanovljen septembra 1919.
Prometa v prvih treh mesecih	/fk	Neposredno pod državnim
nad 10,000.000 kron.	* / V	nadzorstvom.
is kavčuka in kovin,
^/die f} v Pečati. Klideji za tisk.
Šablone. Vzvddne tiskalnice. -««-3« Modeli za predtiskanje perila.
Datum-štampilje ilastnega izdelka.
ANTON GEENE
graveur
Ljubljana, Dvorni trg štev. 1.
deske in drug les
plačamo po najvišji dnevni ceni. Vagone preskrbimo sami.
Ponudbe z najnižjo ceno pod „Banaška veletrgovina" na Anončnl zavod Drago Beaeljak v Ljubljani, Gaskarjevo nabrežje št. 5.
Somišljeniki, ozirajte se vedno na oglase, ki jih prinaša naš list!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, """T*?ttllca
Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajeva, Celovcu, gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; ekspozitura v Ptu;u.
DelniSka glavnica z rezervnimi zakladi okrog 50,090.909 kron. — Srzojavni naslov: Banka, Ljubljana.
Sprejema vloge na knjižice In teko« raiun Telefon Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu obrestovanju.	St. 261.	valut in dovoljuje vsakovrstne kredite.