Postoma pavšalirana.
117.	V Ljubljani, dne 12. oktobra 1920.	Letnik II.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
đeielit© irlađ© sa Slovenijo.
Vsebina: Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba o svilarski službi in pospeševanju svilarstva. — Odločba, s katero se nekateri predmeti opraščajo uvozne carine. — llaredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, na katere podstavi se smejo prirejati shodi volilcev zaradi dogovora za volitve v ustavotvorno skupščino brez predhodne prijave. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani: Razglas o plačevanju
neposrednjih davkov. Izpremembe v osebju. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Raune objave.
Iz „Siažfjeaib. Nsvta fcralfßtiae Srba, Hrvata i Sleveaaea“.
številka 219 z dne 5. oktobra 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 16. julija 1920., s katero se dr. Karel Savnik, delegat finančnega ministra za Slovenijo, odlikuje z redom sv. Save . IV. vrste.
•Naredbe Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 15. septembra 1920., s katerimi se sprejemljejo ostavke, ki so jih podali na državno službo: Dušan Radivojević, začasni carinik III. razreda carinarnice v Ljubljani; Jovan Djukič in Djordje Stojanovič, carinika II. razreda carinarnice v Mariboru; Ivan Kore čič, začasni carinik III. razreda v Dolnji Lendavi.
Zapisnik o 60. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 25. avgusta 1919.
Številka 222 z dne 8. oktobra 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandraz dne 20. avgusta 1920., s katero se Djordje N e n a d o v i č, pisar I. razreda pri ljubljanskem odseku ministrstva za prehrano in obnovo dežel, imenuje za tajnika III. razreda pri ministrstvu za prehrano in obnovo dežel.
366.
V imenu Njegovega Veličanstva
I.?
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
-SL 1 @ k s a, n cl x», prestolonaslednik
na predlog Našega ministra za kmetijstvo in vode in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo rešili in predpisujemo
Uredbo o svilarski službi in pospeševanju svilarstva*
člen 1.
V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sme proizvajati in prodajati jajca sviloprejk samo oni, ki ima dovolilo ministrstva za kmetijstvo in vode.
Proizvajanje jajc sviloprejk je zavezano kontroli državnih svilarskih nadzirateljev.
Jajca sviloprejk za notranjo potrebo države se morajo proizvajati po Pasteurjevi stanični metodi.
Člen 2.
Uvažati jajca sviloprejk iz inozemstva in razpečavati jih med ljudstvo sme samo oni, ki dobi poprej dovolilo ministra za kmetijstvo in vode, in ob pogojih, ki jih predpiše minister za kmetijstvo in vode.
Člen 3.
Trgovina s sirovimi mešički v južni Srbiji je prosta. V severni Srbiji (meje pred letom 1912.),
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 174, izdanih dne 11. avgusta 1920.
na katero se razteza koncesija „Svilarskega društva v Beogradu“, veljajo določila koncesije; istotako za Hrvatsko in Slavonijo, za katero veljajo koncesije „Hrvatske poljedelske banke v Zagrebu“ -— dokler te koncesiji trajata.
V	Vojvodini in v drugih pokrajinah kupuje mešičke država, v kolikor se za posamezne pokrajine ne odredi drugače. O tem odloča minister za kmetijstvo in vode sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo.
Člen 4.
Jajca sviloprejk, potrebna za Vojvodino, proizvaja država v svoji režiji ali pa jih nabavlja iz inozemstva ali iz države.
V	južni Srbiji se prepušča proizvajanje jajc zasebnim proizvajalcem (semenarjem) ob podpori države, ki jim daje premije po unči proizvedenih jajc ob pogojih, ki jih predpiše minister za kmetijstvo in vode, ter odreja tudi druge olajšave.
Člen 5.
V	svilarskih krajinah in kjer je potrebno, ustanovi država murbove drevesnice, da bo mogla ljudstvu brezplačno razdajati sadike. Murbove drevesnice se lahko napravijo posebe ali pa poleg drugih drevesnic.
Privatnim osebam, ki bi osnovale pravilne murbove drevesnice, daje država posebne premije.
Člen 6.
Za izvrševanje svilarske službe ima država svoje organe:
A.	centralno svilarsko upravo, ki jo sestavljajo:
1.	) upravnik centralne svilarske uprave;
2.	) pomočnik upravnika centralne svilarske uprave;
3.	) drugo potrebno osebje;
B.	svilarske nadziratelje.
Področje in dolžnosti teh organov predpiše minister za kmetijstvo in vode s pravilnikom.
Člen 7.
Upravnik centralne svilaiske uprave in njegov pomočnik morata imeti vsaj štiri gimnazijske razrede in strokovno svilarsko izobrazbo.
Svilarski nadziratelj je moral dovršiti kmetijsko šolo in svilarski tečaj.
Od tega se izvzemajo oni, ki že, ko stopi ta uredba v veljavo, služijo za upravnika ali pomočnika centralne svilarske uprave m za svilarskega nad-ziratelja.
Upravnik in pomočnik centralne svilarske uprave sta ukazna uradnika. Njiju plača se deli na tri razrede: I. razred 4000, II. razred 3500, III. razred 3000 dinarjev.
Svilarski nadziratelji so ukazni uradniki; njih plača -se deli na štiri razrede: I. razred 3000, II. razred 2500, III. razred 2000, IV. razred 1500 dinarjev.
V	prvem času sme minister za kmetijstvo in vode svilarske nadziratelje postavljati z letnimi plačami in s svojim predpisom.
Te plače veljajo za one krajine, kjer plače državnih uslužbencev niso uravnane po plačilnih razredih.
Člen 8.
Da se pripravljajo proizvajalci jajc sviloprejk in svilarski nadziratelji, se osnujejo posebni svilarski tečaji — šole v krajih, kjer bodo pogoji za to. Ure-
ditev teh tečajev predpiše minister za kmetijstvo in vode s pravnnikom.
Člen 9.
Da bi se širilo med ljudstvom znanje o reji sviloprejk, se bodo za ljudstvo prirejali praktični tečaji iz svilarstva pri kmetijskih šolah, vzornih posestvih itd.
Za pouk v teh tečajih določa minister za kmetijstvo in vode učiteljem posebne honorarje.
Člen 1C.
Za znanstveno proučevanje svilarstva v državi in uvajanje znanstvenih novosti v prakso se osnuje svilarska vzorna postaja, katere podrobnejšo ureditev predpiše minister za kmetijstvo in vode s pravilnikom.
Člen 1.1.
Ta uredba stopi v veljavo onega dne, ko jo kralj podpiše in ko se razglasi v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V Beogradu, dne 30. julija 1920.
Aleksander s. r.
Minister za kmetijstvo in vode:
dr. V. Jankovič s. r.
Harefe osrednje vlade,
367.
Odločba,
a katero se nekateri predmeti opraščajo nvezne carine.*
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je sklenil v seji dne 22. septembra 1920.:
I.
Nastopni predmeti se opraščajo uvozne carine, ne glede na deželo, iz katere prihajajo, in na to, ali so za uvoz prepovedani ali ne, ako jih nepoored-o uvažajo državne ali samoupravne naprave in zavodi za svojo potrebo aU m-1 'rijci, obrtniki, kmetovalci in njih združbe za svojo potrebo ali za potrebo svojih članov:
1.	) parni kotli z vso pripremo za stalne in premične parne stroje;
2.	) vsi stroji in vsi motorji, ki se gibljejo s kakršnokoli silo, in njih deli;
3.	) transmisije, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, elektrode v teži nad 5 kg, električne cevi, kabli in drugi prevodniki za električne toke; aparati, priprave, kalupi in orodje za kakršnokoli vrsto industrije, kmetijstva in obrta;
4.	) sesaljke in mostne tehtnice;
5.	) vsa olja za mazanje in sredstva za konser-viranje kotlov, strojev, motorjev in orodja;
6.	) plinovo olje, nafta, bencin in vsa draga mineralna olja razen cerozina, ki se uporabljajo za izvajanje gibalne sile strojev in motorjev;
7.	) premog in črno oglje in briket.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 217, izdanih dne
2.	oktobra 1920.
Omenjeni uvozniki so glede uporabe uvoženih predmetov podrejeni carinskemu nadzorstvu po določilih, ki jih še predpiše minister za finance; za zlorabo uvoženih predmetov pa se kaznujejo po členu 163. carinskega zakona.
II.
Nastopni predmeti se opraščajo carine ob pogoju, navedenem v prejšnji točki, in samo, če teh predmetov ni v državi ali če jih ni v zadostni količini:
1.	) ves stavbinski material;
2.	) material za električne, vodovodne, plinske in tvomiške instalacije;
3.	) pomožni kemijski material in barve za predelovanje predmetov;
4.	) sirovine za podelovanje;
5.	) polizdelki, ki služijo za t e h n i č n o predelovanje predmetov, po prejšnjem odobrilu generalne direkcije carin.
III.
Brezpogojno se opraščajo uvozne carine:
1.	) vsi neluksusni čolni in neluksusni brodovi (ladje za prevažanje potnikov in blaga, pontoni, vlačilnice, bagri) vsake vrste;
2.	) tračnice (šine) premikala, vagoni, vagoneti in drezine za vse vrste železnic.
IV.
Po minimalni tarifi se ocarinjajo:
1.	) predmeti, navedeni v točki I., če jih uvažajo uvozniki, ki nimajo pravice, da bi bili oproščeni carine;
2.	) predmeti, navedeni v točki II., če jih uvažajo uvozniki, ki nimajo pravice, da bi bili oproščeni carine, in če teh predmetov ni v državi ali če jih ni v zadostni količini;
3.	) tiskarske črke in tiskarski material brez razlike;
4.	) kartonske, lesene ali pločevinaste škatle za ambalažo blaga;
5.	) steklenice za pivo in mineralno vodo;
6.	) vata, bombaževo predivo, bombaževi konci, newseelandski lan, vlakna kokosa, volnena prediva razen vezilne prejice;
7.	) vreče iz kakršnegakoli materiala, ki služijo za ambalažo in odpremo industrijskega blaga in kmetijskih proizvodov.
V.
Za vse predmete, omenjene v gorenjih točkah, se ne pobira nošnina, če uvozniki ob merjenju in oca-rinjanju uporabljajo nosače, ki jih plačajo sami.
VI.
Ta odločba stopi v veljavo dne 23. septembra 1920.
Zaradi pravilnega uporabljanja zgoraj navedene odločbe se daje carinarnicam nastopno pojasnilo:
K točki I. odločbe:
1.	) Industrije! in obrtniki morajo z deklaracijo vred predložiti potrdilo pristojne trgovske in obrtniške zbornice (v novih pokrajinah), industrijske, oziroma obrtne zbornice (v Srbiji), da so res indu-strijci, oziroma obrtniki, in da uvoženi predmeti služijo za potrebe njih industrijskih in obrtnih podjetij. Za kmetovalce izdajajo taka potrdila kmetijske zadruge, katerih član je uvoznik.
Ako so združbe same uvozniki, takih potrdil ni treba.
Za predmete, omenjene pod št. 5. in 6., je treba odobrila ministrstva za prehrano in obnovo dežel (C br. 23.179 z dne 7. novembra 1919. in C br. 3003 z dne 28. januarja 1920.).
Omenjena potrdila in odobrila pridržujejo carinarnice kot prilogo deklaraciji.
2.	) O uvoženih predmetih morajo uvozniki voditi knjige, iz katerih je razvidno, kje in za kaj so bili uporabljeni. Carinska oblastva so upravičena, uvozniki pa zavezani, odposlancem carinskih oblastev dopuščati vpogled v te knjige, in njih podatke zrav-navati z dejanskim stanjem. Če so se uvoženi predmeti uporabili ali se poizkušali uporabiti za kaj drugega, ne pa za to, zaradi česar so bili oproščeni, se uvede zoper odgovorne uvoznike carinsko-kazen-ska preiskava' in taka dejanja se kaznujejo po členu 163. carinskega zakona.
K točki II. odločbe:
1.) Okolnost, da uvoženih predmetov ni v državi ali da jih ni v zadostni količini, morajo uvozniki
ob ocarinjanju dokazati s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo. Taka potrdila je treba predlagati tudi za predmete, omenjene v št. 2., točke IV., odločbe. Ta potrdila pridržuje carinarnica kot prilogo deklaraciji.
2.) Za carine prosti uvoz predmetov, navedenih v št. 5., je treba poprejšnjega odobrila generalne direkcije carin. Potemtakem morajo uvozniki pred vsako uvozno ekspedicijo generalni direkciji carin po carinarnici, kjer naj se izvrši uvozna ocarinitev, predložiti prošnjo, v kateri naj točno opišejo polizdelke, navedejo njih količine, način njih tehnične predelave m gotovi fabrikat, ki se izdeluje iz teh polizdelkov.
Za kvalifikacijo stavbinskega materiala so merodajna pojasnila, izdana z razpisom C br. 310 z dne 3. januarja 1920.
K vsem točkam odločbe:
Potrdila ali odobrila, ki se predlagajo po izvršeni carinski ekspediciji zato, da bi se doseglo povračilo plačane carine, se ne jemljejo nikoli in od nobenega uvoznika v postopanje.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 23. septembra 1920.; C br. 61.602.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
368.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo,
na katere podstav? se smejo prirejati shodi volilcev zaradi dogovora za volitve v ustavotvorno skupščino brez predhodne prijave.
§ l.
Shodi volilcev, ki se vrše samo zaradi dogovorov za volitve v ustavotvorno skupščino, se smejo prirejati brez predhodne prijave pri pristojnem političnem oblastvu, ako se ne vrše pod milim neb. m.
§ 2.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Uradnem listu, in velja do končanih volitev v ustavotvorno skupščino.
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1920.
Đr. Brejc s. r., predsednik.
Jan s. r. Dr. Pitamic s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Sernec s. r. Dr. Verstovšek s. r. Dr. Žerjav s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenije.
Izpremembe v osebju.
Fran baron L a z a r i n i, bivši deželnovladni tajnik, je na ukaz ministra za notranje zadeve z dne 28. septembra 1920. sprejet v državno službo pri deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvu za notranje zadeve, v službeni lastnosti, ki jo je imel leta 1918.
Dr. Pitamic s. r.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo pravne praktikante drja. Viktorja Vovka, Frana Orožna, Josipa Baričeviča in Ernesta R o -z i n o, vse v Ljubljani, za avskultante.
Kavčnik s. r.
Gospod minister za narodno zdravje je imenoval : drja. Miroslava Škofa za okrožnega zdravnika v Rajhenburgu; drja. Karla H o 11 e g h o za okrožnega zdravnika v Kranjski gori; drja. Albina Češarka za oki'ožnega zdravnika v Novem mestu in drja. Vladimira Š o b a j i č a za provizornega
okrožnega zdravnika v Metliki. _	,,
Dr. Mayer s. r.
V področju gozdarskega oddelka deželne vlade za Slovenijo so bili z odlokom ministrstva za gozde in rudnike imenovani: računski revident Anton Kafol za računskega svetnika v VIII. činevnem razredu; za gozdarske asistente v X. činovnem razredu gozdarski inženjerski praktikanti Robert Hart-
man, inž. Alojzij R u s in inž. Franjo Miklavčič; za začasnega gozdarskega asistenta v X. činov-nem razredu gozdarski inženjerski praktikant Henrik R e j c.	,.
Rustia s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Št. A I 1601 ex 1920.
Razglas.
Gospod finančni minister sme po členu 96. finančnega zakona za leto 1920./1921. odrediti, da se morajo neposrednji davki za tekočo proračunsko dobo (1920./1921.) izjemoma plačati za vse davčno leto brez ozira na zapadlost davčnega predpisa tekom 14 dni, ko prejme davkoplačevalec plačilni poziv (nalog).
Na podstavi tega pooblastila je gospod finančni minister z odlokom z dne 6. septembra 1920., št. 13.790, zaukazal, naj se vsi še zaostali davki za leto 1920. izterjajo prisilno, če se prostovoljno ne plačajo tekom 14 dni, ko se ta odredba objavi v občini ali je davkoplačevalec prejel individualni opomin. Davke, še ne predpisane za tekoče leto, je v istem roku plačati po višini zadnjega predpisa.
Na davek na poslovni promet in na davek na vojne dobičke, za katerega veljajo roki, določeni v prilogi 5. finančnega zakona za leto 1920./1921., se ta odredba ne nanaša.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 30. septembra 1920.
Delegat: dr. šavnik s. r.
Izpremembe v osebju.
Z odlokom ministrstva za finance so bili pri ljubljanski tobačni tvornici imenovani: oficiali Janko Babnik, Franjo Golob in Franjo Aleš za kontrolorje v IX. činovnem razredu; asistenta Pavle Grčar in Cvetko J e 1 i č i č za oficiala v X. činovnem razredu; praktikanti Bernard L o j k, Fric P r a j n f a 1 k, Pavle Lintner in Viktor Logar za asistente v XI. činovnem razredu; poslovodje Josip L o j k, Henrik Z a 1 e s i j a k in Jakob Smole za manipulacijske oficiale (ad personam) v X. činovnem razredu.
Tobačnotvorniški zdravnik dr. Peter Košenina je pomaknjen v VIL činovni razred.
Bonač s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Cg III 335/20—1.	1490
Oklic.
Anton Mastnak, posestnik v Št. Jurija ob južni železnici št. 55, zastopan po drju. Kukovcu, odvetniku v Celju, je vložil zoper Franca Mastnaka, neznanega bivališča, in Janeza Mastnaka, rudarja, neznano kje na Nemškem, in druge tožbo zaradi vrnitve opeke in peska.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 0. oktobra 192 0. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče tožencev neznano, se jim postavlja za skrbnika gospod Jakob Mastnak, posestnik v Lokarju pri Št. Juriju ob južni železnici, ki jih bo zastopal na njih nevarnost in stroške, dokler se ne zglase sami ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek III., dne 1. oktobra 1920.
C II 349/20—1 in C II 350/20—1.	1497
Oklic.
Zoper Jerneja Gabra, čevljarja iz Žlebov, občina Medvode, čigar bivališče je neznano, sta podali pri okrajnem sodišču v Ljubljani tožbi: a) Marija Malenšek, omožena Maren, v Preski št. 12 zaradi plačila 4000 K s pripadki; b) nedoletna Frančiška Maren, zastopana po varihu Franu Marnu v Preski št. 12, zaradi priznanja očetovstva in plačevanja preživnine.
Na podstavi teh tožb se je določil narok za ustno razpravo na dan
15. oktobra 192 0. ob devetih v sobi št. 38.
V	obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnika gospod I. Stiene, davčni pristav v p. v Ljub ljani. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznamenovanih pravnih stvareh na njega nevarnost in stroške, dokler se Jernej Gaber ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okr. jno sodišče v Ljubljani, oddelek II., dne 4. oktobra 1920.
C 70/20—1.	H84
Oklio.
Zoper Pavlo Siršetovo, katere bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču na Vranskem Ivan Srebotnjak, posestnik v Dobertešji vasi, tožbo zaradi izbrisne dovolitve.
Na podstavi tožbe se je odredi! narok za ustno sporno razpravo na dan
2 0. oktobra 192 0. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1.
V	obrčmbo pravic Pavič Siršetove se postavlja za skrbnila gospod Jakob Vranič, posestnik v Prekopi. Ta skrbnik jo bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na nje nevarnost in stroške, dokler se Pavla Širše ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek L, dne 2. oktobra 1920.
A 287/19—5.	1477 3—1
Poklic neznanih dedičev,
Jožef Remi c, delavec iz Vologa, sodni okraj gornjegrajski, naposled v Port Washingtonu (Amerika), je ene 23. oktobra 1918. umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Zapustil je baje v Ameriki ženo in enega otroka, katerih ime in bivališče ni znano. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Ignacij Rup, posestnik v Gornjem gradu.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sedišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-iem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripa 'e zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L, dne 25. septembra 1920.
A I 370/20—14.	1473 3—1
Poklic neznanih dedičev.
Albina M e r h a r, žena železniškega sluge iz Ljubljane, Jenkova ulica št. 14, pristojna v Mokronog, poprej na Dunaju, je dne 19. februarja 1920. umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Anton Perjatelj, sodni oficial v p. v Ljubljani, Grajska planota št. 1.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L, dne 25. septembra 1920.
A 282/19—51.	1476
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Vsi tisti, ki jim gre kot upnikom terjatev do zapuščine Martina Krajnca, župnika na Sladki gori, umrlega dne 2. julija 1919. in zapustivšega pismeno oporoko z dne 6. marca 1919., naj pridejo zaradi napovedi svojih zahtev dne
5. novembra 1 92 0.
ob devetih k podpisanemu sodišču v sobo št. 16, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo. Sicer ne bi imeli upniki do te zapuščine, če bi zaradi Plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljnje pravice, razen v kolikor jim gre zastavna pravica.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek L, dne 26. septembra 1920.
T 233/20—2.	1488
Amortizacija.
Po prošnji Mihaela Danjlinka, vojaškega akcesista v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Knjižica češke industrialne banke v Ljubljani št. 702 z vlogo z dne 20. junija 1920. v znesku 10.453 K 73 v, glaseča so in vinkulirana na ime: Mihael Danylink.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tam roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 20. septembra 1920.
T 236/20—3.	1438
Amortizacija.
Po prošnji Antona KI emb as a, pristava južne železnice v Zagrebu, južni kolodvor, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Knjižica mestne hranilnice ljubljanske št. 65.496 z vlogo 1394 K 89 v, glaseča se na ime: Anton Klembas.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 20. septembra 1920.
T 235/20—3.	1439
Amortizacija.
Po prošnji Frauca Marolta, kurjača v p. v Ljubljani, Sv. Petra cesta st. 38, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, bi jo je prosilec baje izgubil: „Knjižica mestne hranilnice v Ljubljani št. 101.093 z vlogo 749 K 44 v, glaseča se na ime: Franc Marolt.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 20. septembra 1920.
T 219/20—4.	1486
Amortizacija,
Po prošnji Lucije Jeleničeve v Pulju, via Merario št. 40, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne knjižice, ki jo je prositeljica baje izgubila: „Knjižica Ljubljanske kreditne banke št. 6659 z vlogo 4814 K 60 v.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 22. septembra 1920.
T 265/20—1.	1487
Amortizacija.
Po prošnji Jadranske banke v Ljubljani se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih srečk, ki ju je prositeljica baje izgubila: „Theisz-Los Ser. št. 61 in ena ljubljanska srečka ser. 11.748.“ Imetnik teh srečk se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom enega leta, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da srečki nista več veljavni.
Deželno sodišče t Ljubljani, oddelek III.,
dne 25. septembra 1920.
TV 11/20-3.	1480
Amortizacija.
Po prošnji Pavla Odra, lovca na čretvežu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vložnih knjižic, ki sta baje zgoreli: „Vložni knjižici hranilnice za konjiški okraj št. 13.371 in 13.372 a po 218 K 61 v, glaseči se na ime: Johan, oziroma Marija Oder.“
Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižici nista več veljavni.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V.,
dne 24. septembra 1920.
T 146/20—5.	1452
Amortizacija.
Po prošnji Josipa Kirbiša, mesarja v Mariboru, Vetrinjska ulica, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih računov za intendanco dravske divizije v Ljubljani, saldiranih po prosilcu, in sicer: 1.) št. 2 za 9751 kg 300 g govedine z dne 10. septembra 1919. za 117.015 K 60 v; 2) št. 13 za 7988 kg 40 g govedine z dne 20. septembra 1919. za 95.860 K 80 v.
Imetnik teh računov se pozivlje, naj uveljavi svoje , ravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da računa nista več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 25. septembra 1920.
Nc I 183/20—2.	1472
Amortizacija.
Po prošnji „Obrtnega pcmožnega društva“, r. z. z o. z. v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne deležne knjižice, ki jo je to društvo baje izgubilo : „Deležna knjižica ,Zveze slovenskih acLug v Ljubljani1 št. 131 v vrednosti 200 K.“
Imetnik te knjižice se torej pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da deležna knjižica nima več moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 25. septembra 1920.
A I 612/20.	'	1507
Prostovoljca s&dca dražba
nepremiSafn.
Na prošnjo dedičev po Julijani Premkovi in ostalih solastnikov se je s sklepom okrajnega sodišča z dne 21. avgusta 1920., opr. št. A I 612/20—1, dovolila javna sodna dražba teh-le nepremičnin in premičnin:
1.	) hiše št. 2 v Gradišču z vrtom, vi. št. 5 kat. obč. Gradiškega predmestja, za izklicno ceno 300.437 kron;
2.	) hiše št. 1 Pred igriščem z dvoriščem in prizidkom ob sosednji hiši št. 3, vi. št. 39 kat. obč. Gradiškega predmestja, za izklicno ceno 110.350 K;
3.	) klavirja za izklicno ceno 3500 K.
Dražba se bo vršila dne
19. oktobra 192 0.
ob devetih na licu mesta, najprej v Gradišču št. 2 in nato Pred igriščem št. 1.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Upnikom, vknjiženim na teh posestvih, ostanejo njih zastavne pravice varovane ne glede na prodajno ceno.
Prodajalci si pridrže pravico, da v roku osmih dni potrdijo ali odklonijo ponudbe zdražiteljev.
Dražbeno izkupilo je plačati najkesneje v enem mesecu po potrditvi dražbe v roke sodnega komisarja.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem notarskem namestniku kot sodnem komisarju.
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1920.
Dr. Josip Krevl,
notarski namestnik, kot sodni komisar,
E 138/20-3.	1503
Dražbeni oklic.
Dne 19. novembra 1 920. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 prisilna dražba gozdne parcele št. 741 katastralne občine galicijske, cenilna vrednost 600 K, najmanjši ponudek 400 K.
Pravice, ki bi onemogočile to dražbo, se morajo naznaniti sodišču pri dražbenem naroku neposredno pred dražbo, drugače se z ozirom na nepremičnino na škodo dražbenega kupca ne morejo več uveljaviti.
Sicer pa se opozarjajo interesenti na dražbeni oklic, nabit na sodni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dobrli vasi, oddelek 11,, dne 1. oktobra 1920.
Firm. reg. 282/20, Kg. A II 55/1.	1330
Vpis javne trgovske družbe.
Vpisala se je danes v register firma:
Pinter & Weber
s sedežem vZagradušt.31, občina Cel j ska okolica,
posestnik v Colju; Artur Hochstädter, inženjer in podjetnik v Kimskih toplicah.
Pravico nameščanja imajo poslovodje.
sveta z dne 3. septembra 1920., št. 6770, mesto za učiteljico z običajnimi prejemki v stalno namestitev. Piavilno opremljene prošnje naj se vlože po
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje pošlo- predpisani službeni poti do vštetega dne
vodja Artur Hochstädter skupaj z drugim poslovodjo ali s prokuristom.
Okrožna kot trgovinsko sodišče v oddelek I.,
due 10. septembra 1920.
Celju.
Št. 1010/20.	1495
Objava.
Po zmislu § 7 odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr, LeopoM Boštjančič z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1920.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r.
10. novembra 192 0. Okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 5. oktobra 1920.
Št. 17.504.
Bazglas.
1516
Glavna ljubljanska carinarnica bo na podstavi člena 146. carinskega zakona dne 15. oktobra 1 9 2 0. ob desetih pred carinarnico prodajala enega konja, cenjenega na 2000 dinarjev.
Licitanti morajo položiti 10 % cenjene vrednosti kot kavcijo.
To se daje interesentom na znanje.
Iz pisarne glavne ljubljanske carinarnice, dne 11. oktobra 1920.
obratni predmet: izdelovanje slaščic, družbena obliku: javna trgovska družba, družabnika: Pavel Pintar, slaščičar in posestnik v Zagradu št. 31, in Aleksander Weber, trgovec istotam.
Pravico zastopati družbo ima vsak družabnik samostojno.
Podpis firme : Vsak družabnik podpisuje svoje ime.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek IL,
dno 21. avgusta 1920.
Firm. 795/20, Rg. A I 290/1.	1308
Vpis javne trgovske družbe.
V register se je vpisala danes firma: Klančnik & Kompara, tovarna pohištva v Mariboru, s sedežem v Mariboru.
Obratni predmet: Firma izvršuje mizarski obrt, postavlja tvornice za izgotavljanje izdelkov, spadajočih v to stroko, nakupuje gozde in žage, otvarja lastne zaloge izdelanega blaga ter prodaja To blago na debelo.
Družbena oblika : javna trgovska družba izza dne 1. januarja 1920.
Družabnika: Ivan Klančnik, mizarski mojster v Mariboru, Mejna ulica št. 6, in Rudolf Kompara, mizarski mojster v Mariboru, Volkmarjeva ulica št. 1.
Pravico zastopati družbo imata obadva družabnika samostalno.
Firma se podpisuje tako, da eden izmed družabnikov podpisuje njeno besedilo.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Maribora, oddelek I.,
dna 23. avgusta 1920.
Firm. 691/20, Rg. A I 288/0.	1309
Vpis posamezne firme.
V register za posamezne firme se je vpisala ^rma:	Franc Korošec
s sedežem v Ljutomeru,
obratni predmet: pekarstvo in prodaja moke, imetnik: Franc Korošec, pek in trgovec z moko v Ljutomeru.
Datum vpisa: dne 20. avgusta 1920.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 23. avgusta 1920.
Firm. 291/20, Rg. C 40/1.	1417
Vpis družbe z omejeno zavezo.
V register se je vpisala danes družba:
Prva jugoslovanska tovarna za podpetnike in druge lesne izdelke v Rimskih toplicah, družba z omejeno zavezo, ali francosko :
Premiere fabriqce ycugosla ve des taions et des sort«s d’nstensiles de bois ä Rimske toplice, a. g. 1., ali nemško:
Erste südslavische Fabrik für Schuhabsätze und Holzwaren aller Art in Rimske toplice, Gesellschaft m. b. H., ali italijansko:
Prima jngoslava fabbiica per toche di scarpe e generi di tntti gli articoli in leguame a Rimske toplice,
societä a. g. 1.,
s sedežem v Rimskih toplicah.
Oficialno ime je slovensko.
Obratni predmet: Družba tvorniško izdeluje podpetnike in druge lesne izdelke vsake vrste, nabavlja potrebne materialije in stroje, postavlja poslopja, nakupuje zemljišča, ustanavlja skladišča, prodajališČa in podružnice, se udeležuje pri enakih podjetjih, trguje z lesom in lesnimi izdelki ter sploh opravlja vse posle, spadajoče v lesno stroko. Družbena pogodba z dne 23. avgusta 1920. Višina osnovne glavnice 350.0O0 K, ki je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Henrik Falter, graščak in indu-strijec v Jurkloštru; dr. Anton Božič, odvetnik in
Št. 1571.
Razglas o razgrnitvi nažrta o nadrobni razdeibi skupnega sveta posestnikov iz Črmošnjic in Maš-sljev.
Načrt o nadrobni razdeibi parcel, ležečih v kata-stralni občini črmošnjiški, ki so vpisane pod vi. št. 129 iste davčne občine, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., drž. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 13. oktobra 1920. do vštetega dne 26. oktobra 1920. v občinskem uradu v Črmošnjicah razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obniejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo dne 19. oktobra 1920. od štirinajstih do petnajstih (od dveh do treh popoldne) pojasnjeval pri županstva v Črtnošnjicah.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, to je od dne 13. oktobra 1920. do dne 11. novembra 1920., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 27. septembra 1920.
Krajni komisar za agrarske operacije:
dr, Vrtačnik s. r.
Št. 47.	1483
Razglas.
Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole s slovenskim, oziroma s slovenskim in nemškim, učnim jezikom se prično pri podpisani komisiji na državnem moškem učiteljišču v Mariboru v jesenskem roku 1920. dne
8.	novembra 1 92 0.
Pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnji naj se po šolskih vodstvih pravočasno predlože okrajnim šolskim svetom, da bodo najkesneje do dne 2 5. oktobra t. 1. v rokah izpraševalne komisije.
Izpraševalaa komisija za obče ljudske in za meščanske šole v Mariboru,
dne 3. oktobra 1920.
Št. 2139.	1498 3—1
Razpis katehetske službe.
Na osemrazredni mešani ljudski šoli v Mostah pri Ljubljani se razpisuje po odredbi višjega šolskega sveta z dne 9. septembra 1920., št. 4908, v stalno namestitev službeno mesto za veroučitelja.
Prosilci za omenjeno učno mesto morajo biti usposobljeni za pouk verouka na ljudskih in meščanskih šolah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu do vštetega dne
10. novembra 192 0.
Okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 5. oktobra 1920.
Št. 2139.	1499 3—1
Razpis službe.
Na štirirazfedni ljudski šoli pri Sv. Petru pri Ljubljani se razpisuje po odredbi višjega šolskega
Št. 17.505.	1517
Razglas.
Glavna ljubljanska carinarnica bo na podstavi člena 146. carinskega zakona dne 15. oktobra 1 9 2 0. ob desetih pred carinarnico prodajala enega konja, cenjenega na 1500 dinarjev.
Licitanti morajo položiti 10 % cenjene vrednosti kot kavcijo.
To se daje interesentom na znanje.
Iz pisarne glavne ljubljanske carinarnice, dne 11. oktobra 1920.
Št. 17.506.	1518
Razglas.
Glavna ljubljanska carinarnica bo na podstavi člena 146. carinskega zakona dne 15. oktobra 1 9 2 0. ob desetih pred carinarnico prodajala dva konja, cenjena na 5000 dinarjev.
Licitanti morajo položiti 10 % cenjene vrednosti kot kavcijo.
To se daje interesentom na znanje.
Iz pisarne glavne ljubljanske carinarnice, dne 11. oktobra 1920.
Razglas.	150&
Dvanajsto žrebanje 4%%nih zastavnih listov in 4/'>%r'ih komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke bo dne 20. t. m. Izžrebalo se bo nominalno K 45.900 4y2%nih zastavnih listov in nominalno K 71.900 41/j%nih komunalnih zadolžnic.
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1920.
Kranjska deželna banka.
Razns objave.
Št. 5327/3.	1479
Razglas družbe južne železnice.
Pogoji za uporabo brzih vlakov 3 in 4, oziroma 3/11/512 in 513/4 a, oziroma brzih vlakov št. 3, 4, 7 in 8 na progi od Dunaja do Maribora gl. kol.
Izza dne 1. oktobra 1920. se smejo na jugoslovanskih progah južne železnice uporabljati brzi vlaki 3, 3/11/512, 4 in 513/4 a samo na razdaljo 200 km. Ta omejitev ne velja za potnike, ki prihajajo, oziroma odhajajo, preko Logatca, Zagreba in Spiel-feld-Strassa. V Mariboru, gl. kol., se izdajajo pri vlaku št. 4 vozne karte samo za Dunaj; pri vlaku št. 8 se vezne karte ne izdajajo do postaj, ki so pred postajo Bruck a/Mur.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1920.
Razid društva.	1482
Društvo „Deutscher Lehrherrenbund“ v Mariboru se je na občnem zboru dne 26. avgusta 1920. prostovoljno razšlo, ker je imelo premalo članov.
V Mariboru, dne 2. oktobra 1920.
Predsednik društvenega odbora: Josip Baumeister s. r.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.