398 ■ Proteus 84/8 • April 2022 399Medicina • Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) • Kristalografija tne učinkovine diklofenak. Njegova naloga sta zmanjšanje intenzitete s pilokarpinom povzročene mioze in dobra vidna ostrina pri gledanju na vse razdalje. V študijo je bilo vključenih 910 prostovolj- cev, ki so bili stari od štirideset do šestdeset let in so navajali težave s presbiopijo. Iz- sledki so pokazali, da se učinki kapljic poja- vijo po približno petnajstih minutah in tra- jajo do šest ur, zato bi jih bilo treba jemati le dvakrat dnevno. Po uporabi so opažali približno sedemdesetodstotno izboljšanje bližinskega vida (po lestvici Jaeger so lah- ko prebrali vsaj eno številko manjšo pisavo), ob tem pa se je ohranila tudi vidna ostrina na daljavo. Ob ozki zenici je četrtina testi- rancev opažala nekoliko slabši vid v mraku, ki po dvanajstmesečni rabi zdravila ni več predstavljal moteče težave. Občasno so na- vajali zmerne glavobole po aplikaciji kapljic, ki pa se po prvem tednu uporabe niso več pojavljali. Spodbudna novica je, da resnejših stranskih učinkov v študiji niso zabeležili (Benozzi, 2020). Fiziološki procesi staranja očesa neizbežno povzročijo starostno slabovidnost. Po več stoletjih vsakodnevne rabe bralnih očal pi- lokarpinske kapljice obetajo, da postanejo učinkoviti in neinvazivni način odpravljanja te pogoste nadloge starejših. Opisano od- kritje je spodbudilo val številnih študij, ki preučujejo raznolike farmakološke pristope k starovidnosti, zato je v prihodnosti mogo- če pričakovati širšo ponudbo in dostopnost alternativnih načinov lajšanja presbiopije. Morda pa bodo bralna očala že kmalu po- stala stvar preteklosti? Spletni viri: Barbero, S., 2014: An ancient explanation of presbyopia based on binocular vision. URL: https://pubmed.ncbi. nlm.nih.gov/23773258/. Benozzi, G., in sodelavci, 2020: Presbyopia Treatment With Eye Drops: An Eight Year Retrospective Study. URL: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32832231/. Gilmartin, B., 1995: The aetiology of presbyopia: a summary of the role of lenticular and extralenticular structures. URL: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/8524570/. Kaufman, P. L., 1982: The development of presbyopia in primates. URL: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/6964274/. Kieval, J. Z., 2013: Presbyopia: A Historical and Theoretical Perspective. URL: https://millennialeye. com/articles/2013-oct-nov/presbyopia-a-historical-and- theoretical-perspective/. Presbyopia (Wikipedia). URL: https://en.wikipedia.org/ wiki/Presbyopia. Zahvala Za spodbudo ter ustvarjalne in vsebinske usmeritve pri pisanju prispevka se iskreno zahvaljujem mentorici prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec, dr. med. Kremen v kristalni obliki je na ozemlju Slovenije pogost, o čemer priča veliko število novoodkritih nahajališč v zadnjih t reh deset let jih. Več ina k remenov ih kristalov je zdvojčena, pri čemer v naših nahaja l išč ih prevladuje dvojčenje po brazilskem zakonu. V nasprotju s temi so japonski dvojčki bistveno redkejši. Doslej jih na našem ozemlju še nismo našli. Ker pa so možni le tam, kjer je kremen že brazilsko zdvojčen, smo tudi pri nas že dalj časa pričakovali najdbo japonskih dvojčkov kremena. Leta 2021 je Franc Stare končno pri Crngrobu našel primerek, na katerem sta bila priraščena dva kristala kremena, ki sta zdvojčena po brazilskem in hkrati še po japonskem zakonu. V drugem delu članka opisujemo to pri nas prvo najdbo v vseh podrobnostih. Oblike japonskih dvojčkov Kristalni dvojčki nastanejo zato, ker je to v danem trenutku z energetskega stališča ugodno. Dvojčenje lahko povzročijo pri- merna kristalna struktura, vgradnja tujih atomov vzdolž dvojčičnih ravnin ali pa pri- sotnost substanc, ki znižajo energijsko pre- grado dvojčenja, v kristalno strukturo pa se ne vgradijo. Dvojčki praviloma nukleirajo na podlagi, s katere potem rastejo v pro- stor vzdolž ravnine dvojčenja, ki je bolj ali manj pravokotno nanjo (nukleiranje je stro- kovni izraz, ki opisuje nastanek kristala iz kristalizacijskega jedra oziroma nukleu- sa). Zato dvojček najhitreje raste vzdolž te ravnine, poleg tega pa bistveno hitreje kot nezdvojčeni kristali. Dvojčki so zaradi tega podaljšani in sploščeni, če jih primerjamo z nezdvojčenimi kristali na istem primerku, predvsem pa so od njih večji. Japonsko zdvojčeni kremen iz Crngroba To nahajališče in njegove minerale smo večkrat in podrobno opisali (Žorž, Rečnik, 1999; Herlec in sod., 2006; Rečnik in sod., 2007), zato tega na tem mestu ne bomo po- Nina Špegel je zdravnica. Leta 2020 je zaključila študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že med študijem je odkrila zanimanje za okulistiko, trenutno pa je zaposlena na Očesni kliniki v Ljubljani. V prostem času se rada rekreira v naravi, zanima pa jo tudi učenje tujih jezikov. Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) Mirjan Žorž, Franc Stare Risba 7: Oblike japonskih dvojčkov. Risba A prikazuje prizmatski dvojček z izrazitim vpadnim kotom med obema kriloma. Na risbi B je sploščen dvojček, ki nastane s hitro rastjo vzdolž (112) ravnine dvojčenja, kar povzroči zmanjšanje vpadnega kota. Čim hitrejša je rast dvojčka vzdolž dvojčične ravnine, tem bolj je kristal podaljšan in sploščen v tej smeri, pri čemer se vpadni kot manjša (C), dokler povsem ne izgine (D). Hkrati se podaljšujeta romboedrska robova, ki sta vzporedna z ravnino dvojčenja. Črte na prizemskih ploskvah nastanejo med rastjo kristala kot posledica menjavanja ploskev romboedrov in prizem, zato so vzporedne z robom med njimi. 400 ■ Proteus 84/8 • April 2022 401Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) • KristalografijaKristalografija • Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) Slika 1: Japonski dvojček z lepo razvitima kriloma, med katerima je velik vpadni kot. Kristal je izrazito sploščen. Na podlagi so brazilsko zdvojčeni kristali prizmatske oblike. V tem primeru imajo kristali posebno obliko, ki je poznana pod pojmom Muzo habitus (Muzo je kraj v Kolumbiji. V njegovi bližini so nahajališča kremenovih kristalov, ki imajo značilno ošiljeno obliko. Tako obliko kremena zato označujemo s strokovnim izrazom Muzo habitus). Menjavanje ploskev romboedrov in prizem je tako izrazito stopničasto, da se kristali ožijo proti svojim terminacijam, zato izgubijo prizmatski videz (Rykart, 1989). Terminacija je strokovni izraz, ki ga v kristalografiji uporabljajo za vrh, konico ali zaključek posameznega kristala. Rudnik Mundo Nuevo v provinci Santiago de Chuco v Peruju. 51 milimetrov x 49 milimetrov. Vsi primerki iz tujih nahajališč so iz zbirke Mirjana Žorža. Vse fotografije: Igor Dolinar. Slika 2: Vpadni kot med kriloma tega japonskega dvojčka je manj razvit, zato krili nista več izraziti. Na obeh je že opaziti dva vzporedna romboedrska robova. Dvojček je priraščen na podlago zaokroženih kristalov galenita, črnega sfalerita in pirita. Rudnik 9. Septemvri v Madanu v Bolgariji. Razpon kril je 12 milimetrov. Slika 3: Značilnost japonskih dvojčkov je zobato zraščanje vzdolž ravnine dvojčenja, kar je na tem kristalu dobro vidno. To je posledica domenske strukture brazilsko zdvojčenih primarnih kristalov (domena je strokovni izraz, ki pomeni del kristala, ki se od sosednjih delov kristala razlikuje). Vpadni kot med kriloma je še zaznaven, zato pa je vzporednost romboedrskih robov obeh kril že zelo izrazita. Na terminaciji desnega krila sta vidni ploskvi levega trapezoedra in bipiramide, sicer pa so na kristalu tudi ploskve desnih trapezoedrov. Brumado v Bahii v Braziliji. 38 milimetrov x 31 milimetrov. 400 ■ Proteus 84/8 • April 2022 401Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) • KristalografijaKristalografija • Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) Slika 1: Japonski dvojček z lepo razvitima kriloma, med katerima je velik vpadni kot. Kristal je izrazito sploščen. Na podlagi so brazilsko zdvojčeni kristali prizmatske oblike. V tem primeru imajo kristali posebno obliko, ki je poznana pod pojmom Muzo habitus (Muzo je kraj v Kolumbiji. V njegovi bližini so nahajališča kremenovih kristalov, ki imajo značilno ošiljeno obliko. Tako obliko kremena zato označujemo s strokovnim izrazom Muzo habitus). Menjavanje ploskev romboedrov in prizem je tako izrazito stopničasto, da se kristali ožijo proti svojim terminacijam, zato izgubijo prizmatski videz (Rykart, 1989). Terminacija je strokovni izraz, ki ga v kristalografiji uporabljajo za vrh, konico ali zaključek posameznega kristala. Rudnik Mundo Nuevo v provinci Santiago de Chuco v Peruju. 51 milimetrov x 49 milimetrov. Vsi primerki iz tujih nahajališč so iz zbirke Mirjana Žorža. Vse fotografije: Igor Dolinar. Slika 2: Vpadni kot med kriloma tega japonskega dvojčka je manj razvit, zato krili nista več izraziti. Na obeh je že opaziti dva vzporedna romboedrska robova. Dvojček je priraščen na podlago zaokroženih kristalov galenita, črnega sfalerita in pirita. Rudnik 9. Septemvri v Madanu v Bolgariji. Razpon kril je 12 milimetrov. Slika 3: Značilnost japonskih dvojčkov je zobato zraščanje vzdolž ravnine dvojčenja, kar je na tem kristalu dobro vidno. To je posledica domenske strukture brazilsko zdvojčenih primarnih kristalov (domena je strokovni izraz, ki pomeni del kristala, ki se od sosednjih delov kristala razlikuje). Vpadni kot med kriloma je še zaznaven, zato pa je vzporednost romboedrskih robov obeh kril že zelo izrazita. Na terminaciji desnega krila sta vidni ploskvi levega trapezoedra in bipiramide, sicer pa so na kristalu tudi ploskve desnih trapezoedrov. Brumado v Bahii v Braziliji. 38 milimetrov x 31 milimetrov. 402 ■ Proteus 84/8 • April 2022 403Kristalografija • Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) • Kristalografija navljali. Poudarimo le, da je to nahajališče kremenovih kristalov v bituminoznem vo- tlikavem triasnem dolomitu, ki se pojavljajo v dveh značilnih oblikah. Prvo predstavljajo brezbarvni prozorni prizmatski kristali, ki so bili nekoč priraščeni kot skorje ali pa po- samezno na podlagi romboedrskih kristalov dolomita. Kristali so dolgi do tri centimetre, njihov premer pa meri do pet milimetrov. So brazilsko zdvojčeni, kar prepoznamo po dvojčičnih lamelah na njihovih prizemskih ploskvah. Nekateri imajo razvite tudi plo- skve bipiramide s{111}. Drugo obliko pred- stavljajo pretežno sivkasti biterminirani kri- stali pentljaste oblike, ki zrastejo do več kot osem centimetrov v dolžino. Ti imajo vidne vključke bitumna, kar je sicer značilno za tovrstna nahajališča. Tudi na njihovih plo- skvah so lamele, ki pa nimajo oblike črke V, pač pa tvorijo mrežasto strukturo, kar priča o tem, da so kristali dvojno interpenetrirani (Žorž, 2004) (dvojno interpenetrirani pomeni, da so istočasno preraščeni po dveh različnih zakonih dvojčenja). Analiza homogenizacije plinsko-tekočinskih vključkov v crngrob- skih kristalih je pokazala, da so kristalili pri Slika 4: Hitra rast vzdolž dvojčične ravnine se kaže v izraziti podaljšanosti dvojčka in dolgih vzporednih romboedrskih robovih na krilih. Vpadnega kota med kriloma skoraj ni več. Neznano nahajališče na Madagaskarju. 27 milimetrov x 18 milimetrov. Slika 5: Popolnoma razvit preraščeni japonski dvojček z značilno sploščeno obliko. Zaradi tektonskih premikov se je odlomil s stene razpoke, nato pa dokončal svojo rast na podlagi kremenovih kristalov. Rudnik 9. Septemvri v Madanu v Bolgariji. Velikost dvojčka: 17 milimetrov x 13 milimetrov. Slika 6: Na posnetku je večkratni japonski dvojček. Središčni kristal je zdvojčen na levem in desnem prizemskem robu. Vpadni kot med njim in obema pridvojčenima kristaloma je velik. Ker je osrednji kristal zdvojčen na dveh robovih, ni sploščen, druga dva kristala pa sta. Glej tudi risbo 4B v tretji številki Proteusa na strani 130. Kristali se ožajo proti svojim terminacijam, zato imajo Muzo habitus. Na primerku sta še dva japonska dvojčka: eden je pod levim, drugi pa pod desnim krilom. Rudnik Mundo Nuevo v provinci Santiago de Chuco v Peruju. 46 milimetrov x 35 milimetrov. 402 ■ Proteus 84/8 • April 2022 403Kristalografija • Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) • Kristalografija navljali. Poudarimo le, da je to nahajališče kremenovih kristalov v bituminoznem vo- tlikavem triasnem dolomitu, ki se pojavljajo v dveh značilnih oblikah. Prvo predstavljajo brezbarvni prozorni prizmatski kristali, ki so bili nekoč priraščeni kot skorje ali pa po- samezno na podlagi romboedrskih kristalov dolomita. Kristali so dolgi do tri centimetre, njihov premer pa meri do pet milimetrov. So brazilsko zdvojčeni, kar prepoznamo po dvojčičnih lamelah na njihovih prizemskih ploskvah. Nekateri imajo razvite tudi plo- skve bipiramide s{111}. Drugo obliko pred- stavljajo pretežno sivkasti biterminirani kri- stali pentljaste oblike, ki zrastejo do več kot osem centimetrov v dolžino. Ti imajo vidne vključke bitumna, kar je sicer značilno za tovrstna nahajališča. Tudi na njihovih plo- skvah so lamele, ki pa nimajo oblike črke V, pač pa tvorijo mrežasto strukturo, kar priča o tem, da so kristali dvojno interpenetrirani (Žorž, 2004) (dvojno interpenetrirani pomeni, da so istočasno preraščeni po dveh različnih zakonih dvojčenja). Analiza homogenizacije plinsko-tekočinskih vključkov v crngrob- skih kristalih je pokazala, da so kristalili pri Slika 4: Hitra rast vzdolž dvojčične ravnine se kaže v izraziti podaljšanosti dvojčka in dolgih vzporednih romboedrskih robovih na krilih. Vpadnega kota med kriloma skoraj ni več. Neznano nahajališče na Madagaskarju. 27 milimetrov x 18 milimetrov. Slika 5: Popolnoma razvit preraščeni japonski dvojček z značilno sploščeno obliko. Zaradi tektonskih premikov se je odlomil s stene razpoke, nato pa dokončal svojo rast na podlagi kremenovih kristalov. Rudnik 9. Septemvri v Madanu v Bolgariji. Velikost dvojčka: 17 milimetrov x 13 milimetrov. Slika 6: Na posnetku je večkratni japonski dvojček. Središčni kristal je zdvojčen na levem in desnem prizemskem robu. Vpadni kot med njim in obema pridvojčenima kristaloma je velik. Ker je osrednji kristal zdvojčen na dveh robovih, ni sploščen, druga dva kristala pa sta. Glej tudi risbo 4B v tretji številki Proteusa na strani 130. Kristali se ožajo proti svojim terminacijam, zato imajo Muzo habitus. Na primerku sta še dva japonska dvojčka: eden je pod levim, drugi pa pod desnim krilom. Rudnik Mundo Nuevo v provinci Santiago de Chuco v Peruju. 46 milimetrov x 35 milimetrov. 404 ■ Proteus 84/8 • April 2022 405Kristalografija • Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) • Kristalografija temperaturah od 80 do 300 stopinj Celzija (Herlec in sod., 2006), kar se ujema z oko- liščinami nastanka kremena tipa Bambauer (Rykart, 1989). Primerek, ki ga je našel Franc Stare, je kremenova skorja, ki ima na spodnji strani romboedrske odtise. Ti so ostali po razkroju dolomitovih kristalov, ki so prvi izkristalizi- rali po obodu votline v dolomitni kamnini. Iz skorje izrašča množica prozornih krista- lov kremena, ki niso daljši od štirih milime- trov. Preko njih pa so preraščeni brezbarvni enostavni kristali adularja, ki niso večji od dveh milimetrov. Na primerku sta priraščena dva japonsko zdvojčena kristala, ki sta opazno drugačna in večja od osta l ih. Prv i, k i meri 6 milimetrov čez obe krili in je 1,2 milimetra debel, ima lepo razviti terminaciji in majhen vpadni kot. Na tem dvojčku sta razviti dve ploskvi bipiramide s. Lepo razvite so Slika 7: Dva japonska dvojčka sta priraščena na skorji kremenovih kristalov. Bolje razviti dvojček je v levem zgornjem, drugi pa v spodnjem desnem delu slike.  Oba se dobro ločita od ostalih kremenovih kristalov zaradi svoje sploščene oblike in velikosti. Dvojček spodaj desno je nekoliko slabše razvit, ker se je držal drugih kristalov. Drobni rumenkasti kristali adularja obraščajo kremenove kristale. Velikost izreza je 18 milimetrov x 18 milimetrov. Najdba in zbirka: Franc Stare. Slika 8: Bolje ohranjeni japonski dvojček (levo zgoraj na sliki 7) na skorji kremenovih kristalov. Lepo vidni sta spodnja (bazalna) konica dvojčka in dvojčični šiv vzdolž ravnine dvojčenja, ki poteka od konice proti terminaciji, kjer je razvit majhen vpadni kot. Na obeh krilih so vidne vzporedne črte, ki so posledica menjavanja ploskev prizme in romboedrov. Tik ob dvojčičnem šivu na levem krilu pa so vidne tanke linije, ki so vzporedne s tem šivom. To so dvojčične lamele, ki so nekoliko manj izrazite na desnem krilu. Glej risbo 8. Bele meglice v notranjosti dvojčka so drobni sferični agregati tankih igličastih kristalov za zdaj še neznanega minerala. Dvojček meri 6 milimetrov čez obe krili, debel pa je 1,2 milimetra. Zbirka: Franc Stare. Risba 8: Leva risba prikazuje prednjo stran kremenovega japonskega dvojčka s slike 8. Dvojčične lamele so prikazane z modrimi črtami. Na tej strani dvojčka so vrhovi lamel v obliki črke v obrnjeni proč od dvojčične ravnine. Na desni risbi je prikazana nasprotno stran istega dvojčka. Na tej strani so vrhovi lamel obrnjeni v nasprotno smer, to je proti dvojčični ravnini, kar se povsem ujema z dejstvom, da so japonski dvojčki kremena primarno zdvojčeni po brazilskem zakonu. 404 ■ Proteus 84/8 • April 2022 405Kristalografija • Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) • Kristalografija temperaturah od 80 do 300 stopinj Celzija (Herlec in sod., 2006), kar se ujema z oko- liščinami nastanka kremena tipa Bambauer (Rykart, 1989). Primerek, ki ga je našel Franc Stare, je kremenova skorja, ki ima na spodnji strani romboedrske odtise. Ti so ostali po razkroju dolomitovih kristalov, ki so prvi izkristalizi- rali po obodu votline v dolomitni kamnini. Iz skorje izrašča množica prozornih krista- lov kremena, ki niso daljši od štirih milime- trov. Preko njih pa so preraščeni brezbarvni enostavni kristali adularja, ki niso večji od dveh milimetrov. Na primerku sta priraščena dva japonsko zdvojčena kristala, ki sta opazno drugačna in večja od osta l ih. Prv i, k i meri 6 milimetrov čez obe krili in je 1,2 milimetra debel, ima lepo razviti terminaciji in majhen vpadni kot. Na tem dvojčku sta razviti dve ploskvi bipiramide s. Lepo razvite so Slika 7: Dva japonska dvojčka sta priraščena na skorji kremenovih kristalov. Bolje razviti dvojček je v levem zgornjem, drugi pa v spodnjem desnem delu slike.  Oba se dobro ločita od ostalih kremenovih kristalov zaradi svoje sploščene oblike in velikosti. Dvojček spodaj desno je nekoliko slabše razvit, ker se je držal drugih kristalov. Drobni rumenkasti kristali adularja obraščajo kremenove kristale. Velikost izreza je 18 milimetrov x 18 milimetrov. Najdba in zbirka: Franc Stare. Slika 8: Bolje ohranjeni japonski dvojček (levo zgoraj na sliki 7) na skorji kremenovih kristalov. Lepo vidni sta spodnja (bazalna) konica dvojčka in dvojčični šiv vzdolž ravnine dvojčenja, ki poteka od konice proti terminaciji, kjer je razvit majhen vpadni kot. Na obeh krilih so vidne vzporedne črte, ki so posledica menjavanja ploskev prizme in romboedrov. Tik ob dvojčičnem šivu na levem krilu pa so vidne tanke linije, ki so vzporedne s tem šivom. To so dvojčične lamele, ki so nekoliko manj izrazite na desnem krilu. Glej risbo 8. Bele meglice v notranjosti dvojčka so drobni sferični agregati tankih igličastih kristalov za zdaj še neznanega minerala. Dvojček meri 6 milimetrov čez obe krili, debel pa je 1,2 milimetra. Zbirka: Franc Stare. Risba 8: Leva risba prikazuje prednjo stran kremenovega japonskega dvojčka s slike 8. Dvojčične lamele so prikazane z modrimi črtami. Na tej strani dvojčka so vrhovi lamel v obliki črke v obrnjeni proč od dvojčične ravnine. Na desni risbi je prikazana nasprotno stran istega dvojčka. Na tej strani so vrhovi lamel obrnjeni v nasprotno smer, to je proti dvojčični ravnini, kar se povsem ujema z dejstvom, da so japonski dvojčki kremena primarno zdvojčeni po brazilskem zakonu. 406 ■ Proteus 84/8 • April 2022 407Opazujmo Sončeve pege • Naše neboKristalografija • Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) Naše nebo • Opazujmo Sončeve pege tudi dvojčične lamele v obliki in legah, ki nedvomno potrjujejo brazilsko dvojčenje. Drugi meri 4,5 milimetra x 1,3 milimetra. Ena od njegovih terminacij se je dotikala drugega kristala, zato ni v celoti razvita, kar je razlog, zakaj je bil sprva spregledan. Primerek z japonskima dvojčkoma je resda majhen, vendar pomemben, saj gre za prvo tako najdbo pri nas. Nadejamo se, da bomo tu ali v drugem podobnem nahajališču v prihodnosti našli še kakšnega. Literatura: Abreal, A., 2002: Le Macle de la Gardette. Journal of Pers. Mineralogist, 1: 53-68. Dana, J. D., Dana, E. S., Frondel, C., 1962: The System of Mineralogy, Volume III: Silica Minerals. John Wiley and Sons, INC. Herlec, U., Stare, F., Rečnik, A., Žorž, M., 2006: Nastanek in značilnosti kremenovih in drugih kristalov pri Crngrobu. V: Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia, Suppl. 3. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. Rečnik, A., Gradiša, M., Mirtič, B., 2007: Minerali pegmatitnih gnezd v dolini Velike Polskave na Pohorju. V monografiji: Rečnik, A.,: Nahajališča mineralov v Sloveniji, 312-330. Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan. Rečnik, A., Herlec, U., Stare F., 2007: Geneza in značilnosti nahajališča kremenovih kristalov pri Crngrobu. V: Rečnik, A.,: Nahajališča mineralov v Sloveniji, 40-50. Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan. Rykart, R., 1989: Quarz-Monographie. Thun: Ott Verlag. Weiss, C. S., 1829: Über die herzförmig gennanten Zwillings-Kristalle von Kalkspath und gewisse Analoge von Quarz. Abhandlungen der Königlichen Akademie der Wissenschaften, 77-87. Berlin. Žorž, M., Rečnik, A., 1999: Kremen in njegovi pojavi na Slovenskem. Begunje: Galerija Avsenik,. Žorž, M., 2002: The Symmetry System. Grosuplje. Žorž, M., 2004: Kremenovi dvojčki preraščanja. Proteus, 67 (2-3): 62-72. Žorž, M., 2019: The Symmetry System, 2nd edition. Grosuplje. Sončeve pege so opazovali že v pradavnini. Prvi jih je v svojem zvezdnem katalogu iz četrtega stoletja pred našim štetjem opisal kitajski astronom Gan De (rodil se je pri- bližno leta 400 pred našim štetjem in umrl približno leta 340 pred našim štetjem). Pra- va opazovanja Sončevih peg so se začela z odkritjem teleskopa v sedemnajstem stoletju našega štetja. Sredi devetnajstega stoletja je nemški astronom Samuel Heinrich Schwabe (1789-1875) opazil, da se število Sončevih peg spreminja periodično: po njegovih iz- računih število peg doseže svoj maksimum vsakih približno 11,6 let (danes vemo, da je ta Sončev cikel nekoliko spremenljiv,  traja od 9 do 12 let). Nekaj let kasneje je švicar- ski astronom Johann Rudolf Wolf (1816- 1893) predlagal enačbo, s katero izračunamo relativno število peg na Soncu. To število se imenuje Wolfovo število oziroma medna- rodno število Sončevih peg, ki ga upora- bljamo še danes. Wolf je rekonstruiral tudi zgodovino števila Sončevih peg vse do leta 1610 in še danes uporabljamo njegovo štetje Opazujmo Sončeve pege Mirko Kokole Sončevih ciklov, ki se začne s ciklom od le- ta 1755 do leta 1766. Opazovanja Sončevih peg so tako najdaljši sistematični časovni niz opazovanj v astronomiji. Sončeve pege so temne lise, ki jih vidimo na Sončevem površju. Sestavljene so iz sen- ce (umbre) in polsence (penumbre). Ko se pega pojavi, običajno nima polsence. Je le temna pika, ki ji pravimo pora. Pika se po- časi povečuje in s časom razvije tudi polsen- co. Sončeve pege po površju tudi potujejo in se lahko med seboj tudi združujejo. Sončeve pege po površju Sonca potujejo s hitrostjo nekaj sto metrov na sekundo. Velikokrat nastanejo tudi večje skupine peg. Pege so lahko zelo velike in dosežejo premer tudi 160.000 kilometrov. Tako velike so, da bi lahko v njih postavili celotno Zemljo ali pa celo nekaj Zemelj. Največje Sončeve pege in skupine peg lahko opazimo tudi s prostim očesom (s primerno zaščito seveda). Sončeve pege so vidna posledica zgostitve silnic magnetnega polja, ki izvira iz Son- čeve sredice. V senci je gostota magnetnega polja največja in silnice kažejo pravokotno na Sončevo površje, v polsenci pa so silnice pod kotom. Ker morajo biti magnetne silni- ce vedno sklenjene, lahko opazimo pege v parih: ena pega ima severni magnetni pol, druga pa južnega. Sončeve pege so na videz temne, ker je nji- hova površinska temperatura nižja od oko- liške. Temperatura Sončevega površja je približno 5.500 stopinj Celzija, temperatura Sončeve pege pa je od 2.700 do 4.200 sto- pinj Celzija. Njihova površinska temperatu- ra je nižja, ker velika gostota magnetnega polja zavira konvekcijo in tako prenos ener- gije iz notranjosti. Konvekcija je pojav giba- nja kapljevine. S konvekcijo se poleg snovi prenaša tudi toplota. Sonce ima pod vidnim površjem sloj, kjer se energija iz notranjosti prenaša s konvekcijo. Sončevo pego sestavljata senca in polsenca. Gostota magnetnega polja je v senci največja in tam silnice kažejo pravokotno na površje. Ker morajo biti silnice magnetnega polja sklenjene,  se ponavadi pege pojavljajo v parih. Silnice, ki izvirajo iz prve pege, v drugi ponikajo.