GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU naša i i::i! M «g» 1 11 IIP iüüüüü!: LETO II. JUNIJ 1975 15, Vili ŠTEVILKA 6 iM/n__________ Spomenik heroja Jožeta Lacka na Slovenskem trgu v Ptuju Ob 4. juliju — Dnevu borca, ko so že zaprta vrata osnovnih, srednjih, strokovnih in drugih šol, so starši, učenci, dijaki in študentje veseli doseženih uspehov in razvesiljivih spričeval. Istočasno so veseli učitelji in profesorji zadovoljstva mladine, sami pa tudi hvaležni mladini za cvetje in vse pozornosti ob dnevu zaključka pouka in delitve spričeval. Prav je povezati to prijetno razpoloženje odraslih in mladine s proslavljanjem 30-letnice osvoboditve in 4. julija — Dneva borca in z mislimi na upor in partizanski boj proti fašističnemu okupatorju v ptujski občini. Spominjamo se nosilcev upora, članov KPS v herojski slovenskogoriški Lackovi četi z Jožetom Lackom, Francem Osojni-kom, Francem Krambergerjem na čelu neustrašnih borcev bratov Rešev in drugih, ki se niso ustrašili boja in žrtev za zmago nad fašističnim okupatorjem, za osvoboditev in za novo socialistično Jugoslavijo. VSEM DELAVCEM V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT ISKRENO ČESTITAMO ZA OÄBSH BORCA TER JIM TUDI V PRIHODNJE ŽELIMO KAR NAJVEČ DELOVNIH USPEHOV! Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije AGROKOMBINAT LENART Priprava za žetev Agrokombinat Lenart, TOZD Poljedeljstvo — živinoreja Lenart, ima posejane pšenice v letu 1975 300 ha. Sorte pšenice, posejane v letošnjem letu so zlata dolina, Sava in libelula. Zaradi izredno slabe jeseni v letu 1974, ko ie v oktobru mesecu stalno deževalo in onemogočalo setev pšenice, smo večino pšenice posejali šele v mesecu novembru in nekaj tudi še decembra meseca. Zato ie bila posejana pšenica celo zimo zelo slaba, je pa bila ugodna zima za razvoj posevkov. Zato se je pšenica kljub temu dobro razrasla in se zgostila in predvidevamo večje hektarske donose kot smo prej pričakovali. Posebne sorte zlata dolina in Sava kažeta na lep pridelek. Seveda je težko- napovedati donos že danes, ker je odvisno še od vremena, ki bo odločalo in vplivalo do žetve. Predvidevamo nri sortah, ki so intenzivne, Sava in zlata dolina, hektarski donos okrog 5000 kg na ha, na parcelah, kjer je sklop rastlin optimalen. Na vseh parcelah še ni urejen vodni režim, kj nam onemogoča pravočasno pripravo zemlje za setev, ker še izvajamo hidromelioracije. Za žetev pšenice smo pripravljeni in mislimo, da ne bo večjih težav. V letošnjem letu smo dobili novi kombajn »Univenzal«, tako imamo sedaj tri kombajne, ki bodo zmogli pšenico pravočasno požeti. Tudi za odvoz je pripravljenih dovolj prikolic in bodo kombajni lahko nemoteno delali. Ivan Thaler AGROKOMBINAT MARIBOR Pridelek žita 1975 Kako težek, krvav in uspešen je bil boj organizacij OF, partizanskih enot, delo aktivistov OF in oboroženih partizanov v ptujski občini ob opori na zavedno prebivalstvo v vnestu in na podeželju, govorijo spomini na »PTUJ V BOJU ZA LEPŠE DNI«, zbrani v brošuri iz 1930. leta, ob 15-letnici osvoboditve iz fašističnega zatiranja. Te spomine je napisala Vida Rojic, izdal pa odbor Zveze borcev NOV. Ob letošnji 30-letnici osvoboditve in tudi ob letošnjem 4. juliju se spominjamo težke, uspešne bojne šole članov KP, OF in partizanov, junakov in zmag, pa tudi neštetih žrtev v boju za osvoboditev po Jugoslaviji, v boju za novo življenje v svobodi, v novi socialistični Jugoslaviji. Veseli nad uspehi v šoli so nesli učenci v šolo iz hvaležnosti za vse napore zanje cvetje. Vesela mladina in odrasli odnašamo ob 4. juliju in bomo odnesli ob letošnjih slovesnostih za 30-letnico osvoboditve iz hvaležnosti borcem na grobnice in grobove, pred spominske plošče, spomenike in znamenja vence in cvetje. Padli so v boju za osvoboditev, da bi naše sedanje in mlajše svobodne generacije mirno in svobodno živele. Ob 4. juliju dobivamo tudi odrasli oceno svoje zrelosti po naporih za ohranitev miru, za napredek naše domovine, za prijateljske stike z drugimi narodi po svetu in veselje nad uspehi nas spodbuja k nadaljnjemu uspešnemu delu. Vsako točno napovedovanje vnaprej je težavno. Skoraj še en mesec pred polno zrelostjo, oziroma kombajniranjem žita, ugotavljamo, da bo pridelek žit v primerjavi s pridelkom v preteklem letu manjši in to predvsem zaradi znanih okoliščin v jeseni ob setvi. Tedaj se zemljišča niso mogla v redu pripraviti, zemlja ni bila ugodno-sklenjena, setev je bila mnogokrat v premokra, na kraju žetve že v mrzla, zmrznjena tla. Kasna setev v mesecu novembru. Ta dejstva tudi ugodna zima za oz im in e ni mogla v celoti popraviti in tako so posevki neizenačeni; ponekod se poznajo še kolesnice od jesenske obdelave, zamočvirjena mesta so prazna ali je na njihovih mestih posevek redkejši, rastline so se sicer tukaj močno obrastle, vendar je pridelek na bileh tretjega in nadaljnih redov razrasti dosti manjši. Zrnje bo tu drobnejše, manj kleno. Tudi na mestih, kjer je bil glavni transport sveže koruze, potem umetnega gnojila in večkratno obračanje obdelovalnih agregatov, bo nižalo poprečni pridelek. Tu so rastline slabše razvite, ni pravega sklopa. Posevki pšenice, sejani po 15. novembru, so redkejši in jih tudi močno nitratiranje zgodaj spomladi ni moglo v celoti popraviti. Rezultanta neugodne premokre jeseni in ugodne mile zime ter primerne hladne spomladi in našega dela bo dal pridelek, ki bo za cca 20 % manjši od lani in se bo vrtel okoli 40 q/ha, kar je nekaj nad večletnim poprečjem za pšenico na Agrokombinatu Maribor. (Nadaljevanje na 2. strani) PREUSMERJANJE KMETIJ Ob bazenu in kanalu HC SD2 ♦♦■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ŽIVILSKA INDUSTRIJA PETOVIA PTUJ 15. TOZD KK PTUJ Z gradnjo nove hidroelektrarne, ki bo kanalskega tipa, bo za kmetijstvo izgubljenih precej obdelovalnih površin. Večina teh zemljišč leži na območju KK Ptuj obrata Kooperacija, proizvodnega okoliša Markovci, saj so najbolj prizadeti kmetje iz vasi Zabovci, Markovci in Nove vasi, nekaj manj pa v Bukovcih in Stonjcih ter drugih obdravskih vaseh na območju proizvodnega okoliša Gorišnica. ZEMLJA IN HIŠE NA TRASI HC SD2 Posebno težko je za kmete v Zabovcih in Markovcih, ker le-ti izgubijo največ zemlje. Za gradnjo bazena izgubijo zabovčani vse travnike in pašnike, ki so jih imeli v Štur-movcu. V drugih vaseh, razen v Markovcih, kjer tudi izgubijo kmetje del travnikov, pa so za gradnjo hidroelektrarne odkupili le njive. Nekaj kmetij je močno prizadetih, saj bodo izgubile več kakor polovico vseh zemljišč, kar bo bistveno vplivalo na njihovo bodoče proizvodnjo. Za gradnjo elektrarne je bilo potrebno odstraniti tudi 15 hiš, od katerih pa so bili le štirje lastniki, ki so se poleg službe še ukvarjali s kmetijsko proizvodnjo; njim so Dravske elektrarne priskrbele ustrezno zamenjavo. V času gradnje bo potrebnih še več površin za samo gradnjo. Poseben problem je v Markovcih, kjer so začasno premostili strugo Drave. Struga je verjetno premalo dimenzi- AGROKOMBINAT MARIBOR Pridelek žita 1975 (Nadaljevanje s 1. strani) Pri rži smo si letos zastavili skupaj z Lekom načrt dela po katerem bi prišli do večjih ha pridelkov rožičkov s tem, da se prouči vsa agrotehnika, vplivi škropiv in gnojenj ter njihovi optimalni roke porabe. Letošnji izgledi kažejo na zadovoljiv pridelek po oceni Leka. Tudi pri nas sejanih jarinah lahko pričakujemo nadpoprečne pridelke, saj so vsi posevki lepi, izenačeni, s pravim sklopom, posebno pri jarem ječmenu. Za žetev se že pripravljajo kombajni, prikolice, dokončuje se lastno postrojenje za sušenje in skladiščenje zrnja. Tako letos ne bo težav. Problem je le pri nabavi novih kombajnov za katere ostaja vprašanje, če bodo do roka izdobavijeni. Orthaber Ludvik onirana, saj si je Drava v Šturmovcu že prekopala dodatno strugo, kar onemogoča spravilo sena. To je letos še posebej otežkočeno, saj brod, s katerim so kmetje vozili seno, zaradi prevelike vode ne vozi in so vezani na prevoz skozi Ptuj in Videm. MOŽNOSTI ZA BODOČO U-SMERITEV KMETIJ Izguba kmetijskih zemljišč bo močno vplivala na bodočo usmeritev kmetij. Do sedaj smo na tem območju usmerjali kmetije predvsem v intenzivno živinorejsko in to pretežno govedorejsko proizvodnjo in to v proizvodnjo govejih pitancev in mleka. Na tem območju je bilo do sedaj preusmerjenih, oz. začeto je s preusmeritvami na 48 kmetijah. Skoraj polovica teh kmetij pa je z izgradnjo hidroelektrarne močno prizadeta, ker izgubi precej kmetijskih zemljišč, kar se bo v proizvodnji na teh kmetijah tudi močno poznalo. Najtežje bo za časa gradnje, ko bo otežkočen dostop do travnikov in njiv. Po zaključku del na bazenu in dovodnem kanalu bo mogoče površine v Šturmovcu, ki bodo ostale intenzivno izkoriščati, saj bo prek jezu omogočen reden dostop. Na tem delu zemljišč bi tudi naredili s pomočjo kmetijske zemljiške skupnosti hi-dro-in agromelioracije ter zlo-žbo zemljišč. Nekaj teh površin bo mogoče uporabljati Na referendumu 9. junija 1975 se je 190-članski kolektiv Živilske industrije Petovie Ptuj izrekel za pripojitev h Kmetijskemu kombinatu Ptuj. Glasovalo je 86,4 % zaposlenih pri Petovii, ki bo petnajsta TOZD v kombinatu: V volilni imenik je bilo vpisanih 190 oseb (bolniki in dopustniki so všteti). Glasovalo je 179 oseb, veljavnih glasovnic je bilo 178; za pripojitev je glasovalo 164 volivcev, proti je glasovalo 14 volivcev; za pripojitev Živilske industrije Petovie h Kmetijskemu kombinatu je toraj glasovalo 86,4 %, glasovanja pa se je udeležilo 92 % volivcev. Do 6. ure zjutraj je glasovalo že nad 50 % volivcev, ob 8,30 pa je glasovanje bilo končano. Ob koncu referenduma so Petovio obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine iz Ptuja ter Kmetijskega kombinata Ptuj in so jim čestitali k tako pomembni gospodarski odločitvi. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦ tudi kot njive. Za druge kmetije, ki so v preusmeritvi, pa ne bodo imele več travnikov, priporočamo intenzivnejšo rabo njiv, na katerih bodo uvedli v kolobar več travnodetelj-nih mešanic in silažne koruze Na ta način bomo lahko na teh kmetijah obdržali vsaj približno tak stalež kot je bil v programu predviden. Kljub vsem težavam pa se odpirajo z gradnjo dovodnega kanala čez Ptujsko polje velike možnosti za proizvodnjo vrtnin. NJIVE IN UMETNO NAMAKANJE Dravske elektrarne predvidevajo možnost namakanja iz dovodnega kanala, ki bo speljan med njivami. Posebne možnosti za proizvodnjo vrtnin se odpirajo sedaj, ko je priključena h kombinatu tudi Živilska industrija Petovia, ki za svojo dejavnost potrebuje Hektarski donosi in žetev Dajanje prognoz o hektarskih donosih v tem času pred žetvijo je nehvaležno. Večkrat smo bili priča razočaranj takih napovedi. Vedno se pričakuje najboljše, saj končno tudi za to pridelujemo in vlagamo precejšnja materialna sredstva in osebno delo. Plan jesenske setve pri KK Ptuj — TOZD Kmetijstvo pri pšenici in rži (cca 1000 ha) smo dosegli, čeprav so bile prilike ob setvi v jeseni 1974 zelo kritične. Spomnimo se samo pod kako težkimi pogoji smo spravljali koruzo, katere zemljišča bi nam naj bila pravočasno pripravljena za setev pšenice. Optimalni čas setve (do 20. 10.) je bil že za nami, pa je do tega dne bilo posejano 30 % pšenice. Če smo hoteli zasejati večje površine, smo šli v zavestni riziko takšne proizvodnje in posejali drugih 70 % površin do 23. 11. 1974. Narava pri spravilu pridelkov in pri setvi v jeseni je nagajala, nato je nepričakovano nastopilo ugodno vreme za vznik in razraščanje posevkov daleč v 'koledarsko zimo. Narava pač vse popravi. Tako so bili posevki spomladi nepričakovano lepo obraščeni, zdravi in zadovoljivega sklopa. Vse dosedaj so se žita dobro razvijala, posebno na težjih tleh, le da so tu in tam vsled močnejšega deževja v maju in juniju nekaj polegla, kar velja še posebno za rž. Zaradi večje vlažnosti pa so se začeli v nekaterih posevkih močneie bohotiti pleveli (sra-koperec), zadnje dni pa so se še pojavile bolezni, kot je plesen in fuzarium. In kakšne pridelke pričakujemo kmetijski proizvajalci? Po sedanjih ocenah bo letina pšenice približno na lanskoletni ravni. Tudi pri drugih žitih (jari ječmen in rž) pričakujemo srednje dobre donose. Za žetev imamo pripravljeno 9 kombajnov, ki bodo ob lepem vremenu lahko poželi vsa žita v optimalnem času, če nam ne bo seveda nagajalo slabo vreme. Tudi vsi eminentni kmetijski strokovnjaki v državi so glede dajanj prognoz o letošnjih donosih zelo previdni in se držijo pravila: še malo potrpljenja in počakajmo, da bodo pridelki pod streho. M. Zemljič precejšnje količine vrtnin in je do sedaj skoraj v celoti vezana na proizvajalce v sosednji republiki. Ravno vrtnine za predelavo imajo na tem območju vse pogoje in to skoraj vse tiste, ki jih potrebuje Petovia. Pred leti smo že pričeli na tem območju uvajati proizvodnjo vrtnin na industrijski način in na večjih površinah. Takrat smo pričeli s proizvodnjo kumaric za vlaganje, čebule, korenčka, pese, fižola in zelja. Zaradi suše in neurejenega odkupa pa smo morali večjo organizirano proizvodnjo vrtnin in zelja opustiti. VRTNINE ZA PREDELAVO Z možnostjo namakanja z obeh strani kanala, s trdnimi pogodbami in realnimi cenami, bo mogoče to proizvodnjo ponovno uvesti. Precej kooperantov, ki bodo izgubili zemljo, si bo lahko s pridelovanjem vrtnin močno povečalo dohodek in to lahko celo tako, da bo večji od sedanjega. Največ možnosti bodo imeli tisti kooperanti z manj zemlje in z dovolj delovne sile za to proizvodnjo. Več možnosti za uvedbo vrtnin bodo imeli kooperanti iz Markovec, Nove vasi in Bukovec. Program proizvodnje na tem območju bo treba prilagoditi potrebam Živilske industrije. Obrat Kooperacija pri KK Ptuj predvideva ustanovitev skupnosti za nabavo namakalnih naprav, ki jih bo tudi s pomočjo HKS kreditiral. Konrad JANŽEKOVIČ VABIMO VAS — DOPISUJTE ZA »NAŠO POT«! Več dopisov, več informacij, več zanimivosti, več zadovoljnih bralcev! ANALIZA TRŽIŠČA IN MOŽNOSTI PLASMAJA Razvoj ptujskega kletarstva in prodaja vin Prodajni prostor za štajerska vina iz naše kleti je bil vrsto let omejen. Več činitel-jev je vplivalo na to: — potrošnja štajerskih vin po vojni je bila skromna zaradi nizke proizvodnje in visokih cen, — okus potrošnikov se je menjal predvsem na območju Ljubljane in Gorenjske sploh, ker je bilo to področje med vojno oskrbovano izključno s primorskimi vini, — končno pa naše kletarstvo v slovenskem prostoru ni imele tradicije, niti večjih količin, s katerimi bi nastopalo na tržišču. Na takšno stanje je vplivala predvsem razdrobljenost kletarstva. V tem obdobju so v Ptuju obstajala tri tovrstna podjetja z manjšimi kapacitetami. ZDRUŽEVANJE PTUJSKEGA KLETARSTVA Po združitvi kletarstva v enotno organizacijo je bil napravljen velik korak naprej. Obnova vinogradov v družbenem sektorju je uspešno napredovala. Obstoječe kletne kapacitete so bile boljše izkoriščene, obnovilo pa se je tekom let več vinske embalaže (sodov ležakov). S takim ravnanjem se je ptujsko kletarstvo razvilo v močnejšega tržnega proizvajalca. Nastopile so potrebe po novem tržišču. IZVOZ ŠTAJERSKIH VIN Mei prvimi se je pojavilo ptujsko kletarstvo na mednarodnem tržišču. Interes za kvalitetna štajerska vina je rastel na tem tržišču iz leta v leto. To je ustrezalo našim razmeram, saj smo dosegli boljše cene kot na domačem tržišču,kjer je bil življenjski standard razmeroma nizek in s tem tudi plasman kvalitetnih vin. Poznejša leta so prinesla na tem področju močne premike. PRIDOBIVANJE DOMAČEGA TRŽIŠČA Inozemsko tržišče je postajalo manj interesantno, kupce za našo vino je bilo treba iskati doma. V tem času je bilo naše področje oskrbovano z manj kvalitetnimi, vendar cenenimi južnimi vini. Naš prodajni prostor so dobesedno zasuli z raznimi prodajalnami, skladišči in podobno. Nastopil je konkurenčni boj in ponovno pridobivanje domačega tržišča. S porastom kupne moči je rastel tudi interes za kvalitetnimi vini. VEČJI INTERES PO KVALITETNIH VINIH Vrniti je bilo treba prvotni sloves štajerskemu vinu, ki ga je delno pokvarila preveli- ka ihta za izvozom, predvsem pa konkurenca, ki je izkoristila našo odsotnost na domačem tržišču. ZAŠČITNA ZNAMKA SLOVENSKIH VIN IN PORAST PRODAJE KVALITETNIH VIN Leta 1969 smo se med prvimi v Sloveniji pojavili na tržišču z zaščitno znamko slovenskih vin. Namen značke bi naj bil kot že rečeno povrniti potrošnikom zaupanje v pristnost in provenienco štajerskih vin. Napori, ki so bili vloženi v to, niso bili zaman. Interes potrošnikov za štajerska vina je iz leta v leto rastel. O tem zgovorno pričajo podatki o znamko slovenskih vin po letih: — leta 1969 je bilo prodanih 322.900 1 vina leta 1970 leta 1971 leta 1972 leta 1973 leta 1974 337.800 1 vina 372.300 1 vina 460.600 1 vina 531.7001 vina 1,053.0001 vina pod zaščitno znamko. Uspeh torej ni izostal. Naš prodajni prostor se je širil. Širila se je tudi obnova vinogradov v družbenem in privatnem sektorju. S tem v zvezi so nastajali novi in novi problemi v kletarstvu. KLETNE IN SKLADIŠČNE KAPACITETE — OZKO GRLO Potrebe po večjih količinah sortnega vina kot je Rimljan in tipov vina kot sta Haložan in Pater kletar, so bile vedno večje. Primanjkovalo je večje embalaže za tipiziranje. Skladiščni prostori so postali ozko grlo, kletne kapacitete pa premajhne, predvsem ob močnih letinah. Vse to je pogojevalo, da tržišča nismo zalagali tako kot bi želeli, predvsem pa zaradi omejenih kapacitet nismo bili v stanju odpirati novega trga. PROBLEMI PRI ODPIRANJU NOVIH TRŽIŠČ Nevzdržno se je pojaviti na tržišču z artiklom, ki je bil dobro sprejet in pozneje to tržišče neredno in nemoteno zalagati. To potrebo in zahtevo je jasno postavila trgovska in gostinska mreža. Primorani smo bili ostati na ožjem področju Slovenije in Hrvatske. KLETNE KAPACITETE Dosedanje kletne kapacitete 300 vagonov komaj zadoščajo za redno oskrbo področja štajerske, Koroške, Pomurja, Medjimurja in dela Podravine. INTEGRACIJA PROIZVODNJE, PREDELAVE IN TRGOVINE S predvideno integracijo proizvodnje, predelave in trgovine v mariborski regiji, se bodo še povečale potrebe po kvalitetnih vinih. Združena trgovina in gostinstvo bosta plasirala samo v mariborski regiji preko 2 milijona litrov vina letno. Velik del tega je bil doslej oskrbovan z manj kvalitetnim^ južnim vinom, kar bo z integracijo odpadlo. Povezovanje proizvodno predelovalnih in trgovskih SOZD-ov med regijami (Maribor, Celje in Pomurje) pa bo te potrebe še povečalo. Odpirajo se nam torej realne možnosti po večjem plasmanu kvalitetnih vin na ožjem prodajnem prostoru. PRODAJA RDEČIH KVALITETNIH VIN Koristimo pa tudi obstoječe rezerve pri prodaji rdečih vin, ki jih gotovi krog potrošnikov redno zahteva. V ta namen smo obnovilli večje količine vinogradov z rdečimi sortami, ki bodo že naslednje leto na tržišču pod imenom »Ptujsko rdeče vino.« Interes po kvalitetnih štajerskih vinih se ni povečal samo na ožjem slovenskem prostoru, temveč tudi na področju sosednje republike Hrvatske. Z dograditvijo avtoceste Ptuj—Macelj—Zagreb se nam na tem področju odpirajo nove možnosti. VEČANJE PRODAJNEGA PROSTORA V NASLEDNJIH LETIH Zagreb z okolico do Karlovca in del Bosanske Krajine do Banja Luke, kot eno največjih in lokacijsko zelo ugodno tržišče, nam daje v bodoče neslutene možnosti. Večtisoč vagonska potrošnja na tem področju nam nudi možnost plasmana predvsem kvalitetnih štajerskih vin, ki jih to področje samo ne daje. Za tako pridobivanje novega tržišča pa nismo primerno opremljeni, prav tako pa nam ne zadoščajo obstoječe kletne kapacitete, ki so trenutno cca 300 vagonov. RAZŠIRITEV KLETNIH IN OSTALIH PROIZVOVDNIH KAPACITET Z ozirom na velike možnosti prodaje v našem ožjem in širšem prodajnem prostoru in z ozirom na povečano obnovo vinogradov, predvsem v privatnem sektorju, smo primorani povečati naše kletne skladiščne in druge kapacitete na nadaljnjih 260 vagonov. Le tako bomo v stanju pridobiti omenjena prodajna področja kot stalne konzumente naših kvalitetnih vin. Leta 1978. predvidevamo letno prodajo 550 vagonov ali 5,590.000 litrov vina na našem ožjem in širšem prodajnem prostoru. RAZMERJE ODPRTEGA IN VSTEKLENIČENEGA VINA V PRODAJI Omembe vredno je povedati tudi dejstvo, da je od leta 1965 naprej zabeležen močan porast prodaje vstekleničene-ga vina na račun odprtega (v sodih). Modernizacija trgovskih in gostinskih lokalov, večja kupna moč ?n konec koncev tudi slovenski zakon o vinu, so v teh letih pripomogli, da je prodaja vina v steklenicah porasla od leta 1965 od 35 % na 90 %., v korist vstekleničenega vina koncem 1974. To pomeni, da bomo do konca leta 1976 prodajali vino izključno v steklenicah. To narekuje nadaljnje širitve polnilnih kapacitet, saj bo leta 1978. potrebno vstekleni-čiti in prodati 550 vagonov ali 5,500.000 steklenic vina. Iz opisanega je razvidno, da je načrtovana izgradnja oz. po-načrtovana izgradnja oz. povečava kleti, polnilnice in skladišč utemeljena in neodložljiva investicija, ki je živ-Ijenskega pomena za nadaljnji razvoj TOZD kletarstva »Slovenske gorice« v sklopu Kmetijskega kombinata Ptuj. Vinko Dren ODMEVI Agrokombinat Maribor ODGOVOR NA ČLANEK »SOZD KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT — POSLOVANJE V LETU 1974«, OBJAVLJEN V PREJŠNJI ŠTEVILKI »NAŠE POTI«. V članku »SOZD KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT — Poslovanje posameznih delovnih organizacij, so med drugim navedeni podatki o višini izplačanih dnevnic in terenskih dodatkov v letu 1974. Podatek o višini omenjenih stroškov za Agrokombinat Maribor ni točen. V članku je na-vedna številka 1,177.000 din, dejansko pa je bilo izplačanih dnev- Agrokombinat Maribor Agrokombinat Lenart TMI Košaki Maribor KK Ptuj Skupaj: nie in terenskega dodatka le za 463.133,70 din. Do pomote je prišlo zaradi nevsklajenosti kontnih planov posameznih temeljnih organizacij Agrokombinata Maribor, ki pa je bila medtem že odpravljena. Primerjava o izplačanih dnevnicah in terenskih dodatkih za delovne organizacije SOZD KPK je torej naslednja: v 000 din % Št. ^ % zaposl. 463 28 945 30 490 172 10 240 8 717 198 12 514 16 335 835 50 1.434 46 582 1.668 100 3.133 100 532 Dnevnice in terenski dodatki so znašali v letu 1974 za Kmetijski kombinat Ptuj 0,2 % od porabljenih sredstev oz. 0,3 % materialnih stroškov, za Agrokombinat Maribor 0,4 % od porabljenih sredstev oz. 0,8 % materialnih stroškov, za Agrokombinat Lenart 0,2 % od porabljenih sredstev oz. 0,7 % materialnih stroškov, za TMI Košaki pa 0,1 % od porabljenih sredstev oz. 0,1 % materialnih stroškov. Raziike so: višina dnevnic in terenskega dodatka je odvisna od strukture proizvodnje, števila delavcev, ki so upravičeni do dnevnic in terenskega dodatka in še od marsičesa drugega. Prepričan sem, da nobena delovna or- ganizacija ni kršila določil samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki urejajo izplačila dnevnic in terenskega dodatka. Prav bi bilo, da bi podrobneje obravnavali bistvenejše postavke v strukturi stroškov posameznih delovnih organizacij. Za konec naj navedem indekse dnevnic in terenskega dodatka v primerjavi z letom 1973: Agrokombinat Lenart 141 Agrokombinat Maribor 153 TM! Košaki Maribor 182 KK Ptuj 198 Strinjam se s piscem članka o poslovanju SOZD KPK, da je potrebno štediti na vseh področjih ne glede na poslovni uspeh. Franc Sapač ZAČETEK GRADNJE HLADILNICE IN KLAVNICE V ZLATOLIČJU V zvezj s pričetkom gradnje prve faze mesne industrije v Zlatoličju nam je Martin Kovačič, vodja mesne industrije v izgradnji, povedal naslednje: »Izgradnja prve faze mesne industrije se je zavlekla za dober en mesec in pol, ker nam je Republiški sekretariat za finance podpisal pogodbo za sredstva na račun nerazvitega področja, šele 16. 6. 1975. Kljub tej zakasnitvi denarnih sredstev nam je uspelo definirati dokončni rok za pričetek gradnje prve faze mesne industrije 1. 7. 1975. Košaki TMI Maribor so pridobili gradbeno dovoljenje kot zadnji dokument za pričetek gradnje, kar potrjuje, da ima investitor zagotovljena finančna sredstva. V naslednji številki Naše poti bomo lahko bralcem prikazali svečano otvoritev pričetka gradnje in napisali kaj več o vrednosti investicije, o virih sredstev, o izvajalcu, so-izvajalcih in podobno.« Realizacija investicij Predračunska vrednost investicij iz leta 1975 znaša 3 milijarde 800 milijonov, od tega v obstoječe objekte, v klavnico, predelavo in trgovsko mrežo 8 milijonov, za novogradnjo mesne industrije pa 30 milijonov din. Po investicijskem programu bo pričetek koriščenja navedenih sredstev od meseca junija 1975 dalje. Investicije v obstoječe objekte so namenjene v modernizacijo obstoječih proizvodnih in prodajnih kapacitet. V prvem polletju po našem programu nismo koristili sred- stev namenjenih za investicije, ker smo pridobili vse vire sredstev v mesecu maju 1975. Po plane smo predvidevali, da bodo naložbe že v prvi polovici leta. Iz prej navedenih razlogov smo jih prestavili v drugo polovico leta. Nismo pa mogli realizirati investicij v obstoječe obrate, ker so nam denarne institucije (banke, republike in zvezne rezerve) obravnavale investicije kompletno in sicer izgradnjo prve faze nove mesne industrije in rekonstrukcijo obstoječih obratov. Martin Kovačič TOZD MERKUR BEOGRAD Interesne zajednice potreb i obaveza Nalazimo se u periodu kad su integraciona kretanja, kako po horizontalnoj, tako i vertikalnoj liniji u punom zamahu, i ista kretanja su opravdala tu svoju po-trebu, a u nekim granama pokazala se preka potreba za formiranje Interesnih zajednica, koje če kompleksnije rešavati probleme po kulturama, počev od planiranja, setvenih površina, odabiranje kvalitetnijih sorata, sistema finansiranja, sistem setve, način prerade i krajnji piasman. Interesne zajednice po svom karakteru mogu da budu regionalne, i u okviru šireg značaja. Ova-kav sistem udruživanja u interesne zajednice pomaže rešavanje svih pratečih problema, ko ji se javljaju u lancu proizvodnje, a prate svaku granu. Nov momenat koji prati Interesne zajednice, a u dosadašnjim ir.tegracionim kretanjima nije bio dovoljno zastupljen, jeste nauka koja je u Interesnim zajednicama postala punopravan član i njen uticaj imače ogroman značaj za daljnji razvoj, kako proizvodnje tako i prerade, do konačnog pias-mana. INTERESNE ZAJEDNICE I DUGO-ROČNA REŠENJA Osnovna intencija i cilj udruživanja u interesne zajednice jeste znalaženje dugoročnijih re-šenja za sve članice Interesne zajednice. Poiazeči od pomenutih ciljeva i obaveza prema društvu, a zasnovane na Ustavnim princi-pima, Pokrajinska privredna komora u Novom Sadu je formirala Intresnu zajednicu za područje Vojvodine i to za suncokret, še-černu repu i soju. Članice Interesne zajednice su OOUR, koje se bave prcizvodnjom pomenutih kultura, OOUR, koje se bave kooperativnem proizvodnjom, sa individualnim proizvodjačima, preradjivačke organizacije, nauč-ne ustanove i banke koje poslu-ju sa članicama Interesnih zajednica. Interesna zajednica ima Statut, svoje organe upravljanja, koje sa- činjavaju delegati članica Interesnih zajednica. Najviši organ Interesne zajednice je Skupština, koja se održava jednom godišnje. Interesna zajednica u Novom Sadu se prihvatiia veoma obim-nog i odgovornog zadatka, povečati u više narednih godina povr-šinu pod suncokretom i šečer-nom repom, povečati prinos po jedinici površine. Naučna služba treba da odabere i prezenfira proizvodnji visokoredne sorte, koje su otporne prema kriptogram-skim bolestima i konkretno kod suncokreta sa visokim procentom ulja, zatim odredjivanje oba-veznrh agro-tehničkih mera. Za preradjivačke organizacije (uljare i šečerane) je obaveza u prvom redu, da prihvate svu proizvodnje, koja se ponudi za preradu od članica Interesnih zajednica. BANKE — ZNAČAJAN FAKTOR Banke, koje su takode značajan faktor u Interesnim zajednicama, obavezne su, da prate finasijske potrebe članica Interesnih zajednica. Ovako obimnim i složenim programom planira se, da Vojvodina za narednih nekoliko godina obezbedi putem proizvodnje preko 30 % jugoslovanskih potreba u ulju i šederu, a to znači da bi se oslobodili uvoza sirovog ulja i šečera, koji čini danas značajnu stavku u spoijno trgovinskem bi-iansu. Drugi momenat, koji je ite-kako značajan u ovom sistemu, jeste podmirivanje u neophodnim sirovinama domačih fabrika stoč-ne hrane sa sojinom i suncokre-tovevn sačmom (pogačom), koja je kao komponenta u ishrani stoke teško zamenljiva. Povečanem proizvodnjom povečava se i količina pomenutih komponenata, koje takode uvozimo, a što znači da bi se osio-bodili uvoza jednog dela stočne hrane i time oiakšali platni bilans zajednice kao celine. Soja koja je bila u dosadašnjem plodoredu prilično zapostavljena, s obzirom na njenu sposobnost da u svako doba zameni suncokret, d obija (Nadaljevanje na 5. strani) »KOŠAKI« TMI MARIBOR OBISK M DELOVNEM MESTU Tokrat smo obiskali na delovnem mestu Cirila Stavbarja, ob-ratovodja Obrata I, v klavnici Košakov TMI Maribor. Prosili smo ga, da nam pove kaj več o svojem delovnem mestu in nalogah, ki jih opravlja. Povedal je, da se Obrat I. deli na naslednje oddelke: — klavnico — razsekovalnico — črevarno — depo — pakirnico in — skladišče svežega mesa. Opravljam delo obratovodje v povezavi s skupinovodji, v zvezi z delom v oddelkih. Vzdržujem povezavo s komercialno službo in Obratom II. v Košakih, kjer se vrši predelava mesa in kamor dobavljamo surovine, potrebne za proizvodnjo. V Košakih TMI Maribor sem zaposlen od 1951 leta kot izučen kvalificiran mesar. V začetku sem bil skupinovodja klavnice, nato skladiščnik svežega mesa, programer dnevnega programa v Obratu I. Od leta 1970 sem obra-tovodja v klavnici. Poleg strokovnega dela se udejstvujem že od vsega začetka v samoupravnih Ciril Stavbar organih in sindikatu. Sem član nadzornega odbora blagajne vzajemne pomoči, član izvršilnega odbora sindikata, bil predsednik delavskega sveta in član upravnega odbora. Na sedanjem delovnem mestu se dobro počutim, želim pa si obratno pisarno, ki je potrebna za nemoteno delo obratovodja. Sedaj smo v enem prostoru trije in več. V sami klavnici so zadovoljivo urejeni zračni pogoji, ki ustrezajo kapaciteti. Težji pogoji dela pa so v razsekovalnici in hladilnici, kjer so pretesni prostori. Glede gradnje nove mesne industrije v Zlatoličju pa sem mnenja, da je nujno potrebna izgradnja mesne industrije. To smo izglasovali na samoupravnih organih z željo, da se zgradi do tretje faze, s tem bi dosegli, da ne bi bili obrati tako ločeni, kot so sedaj, kar povzroča premike materila, čakanje na meso in drugo. Glede lokacije nove industrije v Zlatoličju pa imam pomisleke, zaradi oddaljenosti od Maribora. Precej zaposlenih bo moralo kreniti od doma na delo eno uro prej, oziroma se vrnilo eno uro pozneje. Enak problem bom imel tudi sam, saj se vozim na delo iz Frama. Sama lokacija je lepa. Mislim, da se bomo novim pogojem dela sčasoma prilagodili, nekateri lažje, drugi težje. V novih pogojih dela si moramo zagotoviti, da ne bodo nastajale in ostajale zaloge mesa druge vrste, namenjenega za predelavo, da ne bodo dosegale zaloge do 150 ton kot so to včasih dogaja. To bomo lahko dosegli z otvoritvijo konzervnega oddelka. Tako bo meso iz zalog prej doseglo tržišče. Prosti čas uporabnim kot mnogi drugi pri delu doma, na kosu zemlje v Framu, pri novem domu, ob delu v vinogradu in v nasadu jagod. Nekaj časa mi ostane za počitek. Dopust preživljam z ženo na domu. Otroka pošljem s sestro vsako leto na morje. M. P. — J. V. (Nadaljevanje s 4. strani) vidno mesto u proizvodnji, a time i kao artikal za ishranu ljudi. Gledamo sa ekonomske Strane suncokret, soja i šečerna repa obezbedjuje veoma dobru akumu-laciju po jedinici površine u odnosu na druge poljoprivredne kulture. RAZVOJNA PREMIJA ZA SUNCO-KRET Interesna zajednica je ta, koja je nosilac razvojne premije konkretno za suncokret, koja se daje u višini od 0,80 dinara za svaki litar dobivenog ulja od suncokre-ta. O nameni premije odlučivače delegati Intresne zajednice. Iz iznetih činjenica jasno se vidi, da je proizvodnja navedenih kultura sastavljena iz dosta ele-menata koje treba ukomponova-ti, da bi se postigao željen! cilj, u protivnom rezultati bi ostali na dosadašnjem nivou. Očekuje se na području SAP Vojvodine osnivanje novih Interesnih zajednica, kao što su Interesna zajednica za pšenicu, za proizvodjače preradivače i potro-šače kukuruza i druge kulture. Prisustvo Kmetijskog kombinata iz Ptuja u Interesnim zajedni-cama bilo kao proizvodača, pre-radivača ili potrošača ima svoje opravdanje sa društvenog aspekta gledanja i drugo ekonomski momenti su ti koji treba da sti-mulišu i opravdaju, kako proiz-vodnju po granama, tako i učla-njenje u Intresnu zajednicu. Pucarevič inž. Milorad Kolektiv Strojne postaje Agrokombinata Maribor v Košakih po posvetovanju z uprav-nikom Borisom Stoilkovičem AGROKOMBINAT MARIBOR Razvojna not in problemi obrata V prejšnji številki »Naše poti« smo bralcem predstavili obrat Strojno postajo, v tej številki pa želimo povedati kaj več o razvojni poti in problemih, ki se pojavljajo v obratu. Od leta 1957 do I960 je posloval današnji obrat Strojna postaja pod firmo Kmetijska poslovna zveza Maribor. Po razformiranju te zveze Pa se je priključil obrat k Kmetijski strojni postaji Žalec kot delovna enota Maribor. Leta 1963 pa se je delovna enota Kmetijske strojne postaje Žalec priključila kot delovna e-nota Hmezada Žalec. Po odcepitvi od Hmezada Žalec se je enota Strojna postaja v Mariboru priključila Agrokombinatu Maribor kot obrat Kmetijska strojna postaja in je ostala v tej obliki še do danes. Ob pripojitvi k Agrokombinatu Maribor je razpolagala s 7 stroji, ki so bili namenjeni za obnovo sadovnjakov in vinogradov, last Agrokombinata Maribor. S temi stroji je vršila Strojna postaja delno u-sluge tudi Kmetijskemu kombinatu Žalec. V tem času se je začel obrat širiti in odpirati navzven in to v smeri gradbeništva. Prva večja dela na tem področju so potekala pri izgradnji hidrocentrale Djerdap, kjer je sodelovala Strojna postaja s 4 stroji. Pozneje je so; delovala Strojna postaja tudi pri regulaciji Save v Zagrebu. ZGRADBE IN PROSTORI Zaradi pomanjkanja prostorov se pojavlja problem v enotah avtoparka in mizarstva zaradi dotrajanosti zgradbe. Oprema delavnic ne ustreza pogojem opravljanja servisov. Stroji so v glavnem 92 % amortizirani, kar predstavlja težavo pri njihovem vzdrževanju in kar je povezano z velikim stroški. Konkurenca na tem področju je občutna in zahteva kompletne stroje. Zaposleni v strojni postaji delajo po ipotrebi ves dan. Terenska služba je pri odstranjevanju napak na strojih zelo prizadevna. Samoupravni organi pri Agrokombinatu Maribor so že sprejeli sklep o gradnji nove strojne postaje. Do realizacije pa zaradi objektivnih težav vse do danes ni prišlo. Ostali so v starih prostorih, uredili pa smo nove pisarniške prostore, prostor za garderobo ter jedilnico. V obratu strojna postaja je v zadnjem času konjunktura delovne sile ugodna. Izkoristili smo vse moči, s katerimi razpolaga obrat. Pojavljajo se problemi pri garažiranju kamionov in težke mehanizacije, ki ostajajo zunaj na dvorišču in so tako izpostavljeni okvaram ter skrajšanju dobe trajanja. V strojni postaji ie zaposlena visokokvalificirana, kvalificirana in priučena delovna sila, ki si ie pridobila interno kvalifikacijo na tečajih, ki iih prireja Delavska univerza. Enota gradnje, ki ima zaposlenih 14 delavcev, je bila namenjena za vzdrževanje objektov, last Agrokombinata Maribor. S 1. januarjem 1975 Pa so prešla stanovanja v lasti Agrokombinata v upravljanje Stanovanjske skupnosti Maribor. Zaradi tega je gradbena enota začela prevzemati grdlbena dela izven Agrokombinata Maribor. Prevzeli so dela na izgradnji mostu v Muti in se dogovarjajo za dela na kanalizaciji v Račah in za draga dela. Enota mizarstvo izdeluje v glavnem sadne zaboje za potrebe Agrokombinata Maribor. Ta enota je še v razvoju. Enota mehanične delavnice Radvanje ima gradbeno mehanizacijo s katero opravlja gradbena dela. Prostorsko je mehanična delavnica zelo neurejena in slabo opremljena. Potrebuje stroje in strojne priključke. Pri tem delu se zahteva določeno znanje in oprema. Pojavljajo se težave zaradi fluiktuacije (delovne sile. Vzrok za to so nizki osebni dohodki. Mnoge od navedenih težav bodo sčasoma odpravljene in Strojna postaja se bo razvila v obrat, ki bo lažje izvrševal prevzete naloge. M. P. Razvoj kmetijstva v ptujski občini Na 10. razširi eni sen Občinske konference SZDL Ptui so bili o "viprašanju razvoja kmetijstva v občini sprejeti naslednji sklepi: 1. Sklepi razširjene seje Komiteja občinske konference ZKS Ptuj o stanju in madalj-ni razvojni politilki kmetijstva v občini Ptuj, so komuniste v delovnih organizacijah kmetijstva obvezali, kako hitreje in učinkoviteje razvijati kmetijsko proizvodnjo. Sprejeti sklepi niso časovno omejeni za realizacijo, temveč je to trajna naloga, opredeljena z odgovornostjo organizacij združenega dela kmetijstva in posameznikov. Sklepi torej najširše obvezujejo vse, ki so odgovorni za razvoj kmetijstva in kmetijske proizvodnje. Za realizacijo sprejetih sklepov se je potrebno zavzemati na vseh nivojih in ostane izvajanje lenteh trajna naloga in obveza. 2. Kmečko vprašanje je ne le ekonomsko, temveč tudi globoko socialno vprašanje. Razvoj kmetijstva ni le podlaga za proizvodnjo hrane, temveč tudi podlaga za poseljenost prostora, rabo površin, obrambno sposobnost, zmanjševanje razlik med urbanim in podeželskim prostorom ter podlaga za uravnavanje deagrarizaci j e. Zato je neobhodno, da občina usmerja in pomaga pri uresničevanju programa razvoja kmetijstva. Prav zaradi tega je občina tudi podpisnik družbenega dogovora o uresničevanlju dolgoročnega koncepta razvoja kmetijstva. S podpisom tega družbenega dogovora je prevzela jn prevzema občina določene obveznosti, od katerih so v sedanjem momentu najaktualnejše: — zagotavljani e razvoja kmetijstva v gorskih im hribovitih območjih ter vseh tistih območjih, k; so pomembna s stališča potreb —• neposredna materialna podpora izvajanja kmetijske zemljiške politike — zagotavljanje pogojev za normalno delovanje kmetijske pospeševalne službe. 3. Za iddlo s kmeti in za razširitev sodelovanja je število^ enot im njihova razvrstitev v prostoru izredno pomemben faktor. Tako formiranim enotam je neobhodno prilagoditi vpliv proizvajalcev na rezultate, ki izvirajo iz proizvodnega sodelovanja. Samo proizvodnja oziroma delo maj bo merilo za samoupravno odločanje v svetih proizvodnih ©-not, zadružnega ali delavskega sveta im drugih oblikah samoupravnega odločanja. 4. V zboru združenega dela Skupščine občine Ptuj imajo kmetje šest delegatskih mest. Delegacije so izvoljene po proizvodnih območjih tako, da lahko kar najbolj neposredno zastopajo območne interese individualnih proizvajalcev in kmetijskih organizacij, katerih člani so. Kmetij- ske delovne organizacije so dolžne podpreti delo kmečkih delegacij, jim nuditi vso strokovno pomoč, jih materialno podpreti in jim kriti stroške sestajanja. 5. Kmetijski zemljiški skupnosti je potrebno zagotoviti normalno poslovanje in jo ustrezno kadrovsko okrepiti. Le-ta Pa mora svoje delo poleg izvajanja določenih zakonskih pravnih določil usmeriti v tiste naloge, ki se tičejo neposredne rabe kmetijskega zemljišča. Vsako leto se naj loti vsai ene konkretne akcije urejevanja in zemljišč na območju Občine. 6. Pospeševalci in organizatorji proizvodnje na vasi ne smejo biti oddaljeni od terena in proizvodnje. Njihovo delo je potrebno čimbolj približati konkretnim nalogam v proizvodnji j n ga tudi ustrezno stimulirati. Dela pospeševalcev kmetijske proizvodnje ni mogoče vedno in povsod meriti, saj je za dosego posameznih efektov potrebno ogromno priprav, prepričevanja in organiziranja. Zaradi tega je temu delu potrebno prilagoditi način nagrajevanja, saj je ta faktor poleg ostalih največkrat glavni vzrtik, da kmetijski strokovnjaki zapuščajo kmetijstvo in se zaposlujejo v drugih dejavnostih. Za zadostni efekt pospeševanja in smotrnega vlaganja kmetovih in družbenih sredstev pa s0 osnova usklajeni programi in rajonizacija pro-iizvodnje. 7. Probleme ponudbe in povpraševanja na trgu je razreševati s točnejšim programiranjem proizvodnje. Povezana in usklajena osnovna proizvodnja terja v svojem sklopu predelovalne in trgovske organizacije, pa tudi in-stituacije pospaševanija, raziskovanja in znanosti. Tu pa je tud; odgovor, kdo se naj s kom integrira. Organizacije združenega dela se naj ne povezujejo samo formalno, združitvi je potrebno dati vsebino in zagotoviti razvoj. Za povezovanje na področju kmetijstva sta v prvi vrsti zadolžena in odgovorna Kmetijski kombinat jn Perutnina Ptuj. Integracije se ne smejo končati napol in je iz njih izločevati ozke podjetniške interese. Videti je treba tudi vzroke, zaradi katerih posamezna integracija formalno Sklenjena, vsebinsko stagnira. 8. Pri opremi kmetijstva z mehanizacijo se opaža velika nenačrtnost, saj se kmetije opremljajo z najrazličnejšo mehanizacijo, ki je neprimerna, iztrošena in zastarela, največkrat pa brez ustreznih priključkov. Preko formiranja strojnih skupnosti bi morali vplivati na boljši izkoristek strojev, poenotiti opremo, zlasti pa vplivati na uvoznike mehanizacije, da upoštevajo potrebe in želje proizvodnje in ne največkrat samo zaslužek. S tem pa več škodujejo kot koristijo kmetijski proizvodnji. 9. Strokovna usposobljenost kmetijskih proizvajalcev je prvi pogoi za napredek kmetijstva. To usposabljanje je potrebno začeti že z ustreznim podajanjem bioloških ved v osnovnih šolah, in voditi politiko poklicnega usmerjanja v kmetijske šole. Vso podporo je nuditi materialnim in kadrovskim rešitvam Poklicni poljedelsko živinorejski šoli Turnišče, podpreti pa prizadevanja za ustanovitev Visoke agronomske šole v Mariboru. V okviru Delavske univerze in Temeljne izobraževalne skupnosti je zlasti v zimskih mesecih izvesti izobraževanje kmečkega prebivalstva. 10. Vloga in namen sklada za pospeševanje kmetijstva pri Sob Ptuj mora ostati tudi v bodoče nespremenjena. V dosedanji obliki ne more obstajati, ker nima svojih izvirnih dohodkov in se napaja iz proračuna občine. O vlogi in načinu delovanja se bo nujno dogovoriti v regiji. 11. V srednjeročni program razvoja kmetijstva je dati večjo vlogo in pomen živilski predelovalni industriji, iki naj svone programe gradi na možnostih proizvodnje, ki jo mudi ali je sposobno nuditi področje naše občine. 12. V vseh krajevnih konfe- S e zon a dopustov je pred vrati. Delavci posameznih TOZD ravno v tem času odhajajo na kolektivne izlete po Sloveniji in Jugoslaviji, ki so jih organizirale sindikalne podružnice z namenom, da spoznajo nove kraje, se spoznavajo z drugimi kolektivi ter spoznavajo njihovo delo in uspehe. Preko 550 delavcev in njihovih družinskih članov bo v letošnji sezoni preživljalo letni dopust v rekreacijskih objektih kombinata v Poreču, Valbandonu, Biogradu n/m in Crikvenici, nekateri pa, ki jim morje ne ustreza, bodo preživeli letni dopust v rekreativno zdravstvenem centru v Varaždin- rencah SZDL je prisotna problematika kmetijstva, kot izredno pomembne gospodarske panoge. Za razreševanje le-te je obvezno v vsaki KK SZDL oblikovati sekcije za kmetijstvo. V okviru KK in sekcije za kmetijstvo pa poživiti delo aktiva mladih zadružnikov. 13. Javna občila se naj bolj dosledno vključijo v informiranje javnosti o delu in problematiki kmetijske proizvodnje tako v širšem, kakor tudi ožjem prostoru. 14. Družbeno ekonomskemu položaju 'kmetijstva ie vsakoletno posvetiti eno problemsko konferenco v občini, na katero je povabiti vse odgovorne dejavnike, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri razreševanju dela in problemov kmetijske proizvodnje. 15. Med krajevnimi skupnostmi in kmetijskimi delovnimi organizacijami, zlasti obrati za kooperacijo mora obstajati tesna povezava. Programe razvoja kmetijstva ie potrebno čim širše obravnavati zlasti na zborih kooperantov. Občani krajevne skupnosti morajo biti seznanjeni in morajo tvorno sodelovati v procesu in pri izvajanju teh programov, uresničevanju socializacije vasi in spremljanju družbeno-dkonomških odnosov v krajevni skupnosti. skih toplicah, kjer imajo delavci kombinata svoj dom. Cene penzionskih storitev so znosne, saj znašajo od 62,00 do 70,00 din pp osebi na dan. Vse zmogljivosti so zasedene, v kolikor ni bilo interesa od strani članov delovne skupnosti kombinata, smo odstopili drugim delavcem v SOZD. Letos razpolagamo v omenjenih objektih s preko 100 ležišči, zato je imel vsak član delovne skupnosti možnost pravočasno prijaviti dopust in tudi možnost dobiti letovanje v počitniških objektih kombinata. S. G. Počitniška hišica Kmetijskega kombinata Ptuj v gozdiču Ptujskega počitniškega doma v Biogradu na morju Priprave na letovanje delavcev DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB V SOZD Jim RiZPIM 0 SISIEMIZÄCIII DEiOlllfl MEST Delavski svet SOZD Kmetijsko prehrambenega kombinata Ptuj je na svoji seji dne 23. maja 1975 sprejel predlog samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest delovne skupnosti skupnostih služb SOZD KPK Ptuj ter ga poslali v razpravo vsem TOZD v sestavi SOZD. Samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest je razdeljen na šest poglavij. Prvi dve poglavji vsebujeta u-vodne in temeljne določbe, v katerih je navedeno, kaj je delovno mesto in čemu služi sistemizacija delovnih mest. V skladu s 47. čl. samoupravnega sporazuma o združitvi v 5. čl. prikazana organizacija delovne skupnosti skupnih služb, ki je razdeljena na — komercialno službo, — službo za razvoj in načrtovanje, — finančno službo, — splošno službo in — službo notranje kontrole poslovanja V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD je tudi določeno, da so vodje služb vodilni delavci, ki morajo poleg določene šolske izobrazbe in prakse izpolnjevati še ustrezne moralno politične kvalitete naštete v 8. členu. V tretjem poglavju »Organizacijski temelj delovnih mest« je najprej določeno, da je vsako delovno mesto posebej urejeno v samostojnem členu ter da mora vsaki opis delovnega mesta vsebovati: — naziv delovnega mesta, — opis nalog na delovnem mestu (opis dela), — sredstva in predmeti dela, — osnove za delo, — pristojnosti, — podatke o odgovornosti, — podatke o pogojih dela, — podatke o potrebnih znanjih in — osebne in druge značilnosti delavca glede na delovno mesto. V naslednjih členih je opisano oziroma pojasnjeno, kaj se opisuje, določa in zahteva pod prej naštetimi zahtevami. V četrtem poglavju »Določbe o posameznih delovnih mestih so določena in podrobno opisana predlagana nova delovna mesta in to: — v komercialni službi: 1. vodja komercialne službe — v finančni službi: 1. finančni inštruktor 2. vodja hranilno kreditne službe — v splošni službi: 1. pravnik 2. sekretar samoupravnih organov 3. novinar — v službi notranje kontrole: 1. vodja interne kontrole 2. interni kontrolor Po mnenju kolektivnega poslovodnega organa in DS SOZD je zasedba predlaganih delovnih mest neobhodno potrebna, če želimo, da se bodo opravljale tiste delovne naloge, ki so jih OZD prenesle v pristojnost SOZD, ker se štejejo za zadeve skupnega pomena, pomembne za uspešnejši in skladnejši gospodarski razvoj. Če se bodo vse OZD v SOZD odločile za formiranje hranil- no kreditne službe (če je že niso organizirale), potem bo potrebno zraven vodje HKS sistemizirati še najmanj dve delovni mesti knjigovodij HKS. Knjigovodstev HKS v tem primeru ne bi organizirali na nivoju delovnih skupnosti skupnih služb OZD, temveč le na nivoju SOZD Enako je predvideno tudi za službo notranje kontrole. Tudi ta služba naj bi bila po sedanjem predlogu organizirana le na nivoju SOZD. Zraven že predlaganih delovnih mest v predlogu samo- upravnega sporazuma bo potrebno sistemizirati še najmanj dve delovni mesti administratork. Od tega eno, ki bo pisala za potrebe časopisa Naša pot, drugo pa za potrebe delavcev zaposlenih na drugih delovnih mestih. V naslednjih dveh poglavjih samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest so določeni organi, ki bodo odločali o izbiri kandidatov na sistemizirana delovna mesta in postopek za sprejem in spremembe tega sporazuma. F. G. O delu delegacije v TOZD in drugih oblikah združenega dela v SOZD smo že pisali v prejšnjih številkah. Da bi le kaj več izvedeli o samem delu delegatov, o njihovih izkušnjah, pomoči in aktivnosti v družbeno političnih organizacijah ter vodstev podjetij, želimo v vsaki številki»Naše poti« predstaviti po enega delegata. Delegacije in njihovo delo Tokrat predstavljamo bralcem »Naše poti« Milana Cofa — mesarja v obratu klavnica Košakov TMI Maribor, zaposlenega na delovnem mestu sortiranja mesa. Tovariš Cof nam je povedal, da je delegat delegacije v zboru združenega dela skupščine občine Maribor. Konferenco sestavljajo delegacije iz Košakov TMI in še štirih drugih podjetij. Na seji delegacije predelamo priloženo gradivo, dajemo nanj pripombe ter pripravimo pismena in ustna vprašanja za sejo zbora združenega dela skupščine. Gradivo, ki ga delegati sprejmejo, je preobsežno za tako kratek čas, saj ga dobijo delegati v pregled le nekaj dni pred sejo. Zato bi bilo prav, da bi to gradivo objavili v skrajšani obliki, saj bi ga na ta način lahko delegat obdelal v celoti. Delegati na seji delegacije in na konferenci pripravljamo predloge in postavljamo vprašanja v zvezi z nerazjasnjenimi vprašanji, ki se pojavljajo. Z usklajenimi interesi in predlogi prihajamo na sejo skupščine, kjer ne zastopamo samo stališča svoje delegacije, temveč tudi stališče delavca — občana. Predvsem pa je pomembno tudi povratno informiranje, ki pomeni predvsem to, da je delavec pravočasno seznanjen s stališči, ki so bila sprejeta v skupščini in jih zastopajo delegati na zasedanjih. Pri obravnavanju gradiva na seji delegacije nam pomagajo predstavniki podjetja, odvisno od vsebine gradiva, ki ga obravnavamo. M. P. Mnenje o Naši poti Pogovor s Štefanom Temlinom Kmetijski tehnik Štefan Temlin, pospeševalec na območju Pesnice — Jarcnine: O glasilu »Naša pot« bi lahko rekel po ocenitvi idosedan-jih prejetih 'številk: »Na območju SOZD Kmetijsko prehrambenega kombinata se zgodi v enem mesecu toliko novega, da je za obveščanje delovnih kolektivov z eno številko na mesec skoraj premalo. Med resno vsebino sestavkov pogrešam tudi nekaj za kratek čas in razvedrilo, kako križanko, smešnico ali šaljivfko, ki ima svoj izvor v našem načinu dela in življenja. Člani KZ upravičeno pričakujejo več pisanja o njihovem delu, uspehih in problemih. Več dopisnikov po vseh TOZD in delovnih enotah bi nabralo v svoji okolici mnogo novega in zanimivega. Boljše bo, če nas bo čakala »Naša -pot« doma. Njeno prihajanje na delovno mesto, delitev z zamudo in drugo pušča vtis, da vsaka številka ne najde svojega lastnika. Iz samoupravnih aktov bi moralj vsi spoznati glavni namen in vsebino, ne vseh podrobnosti, kot jih imajo objave v uradnem listu. V »Naši poti« bi moralo biti mnogo več informacij o tem, kaj smo že dosegli in kakšno delo nas še čaka. Te bi tudi zahtevale več prostora za vse TOZD in delovne enote. Mislim, da ponavljajo te želje tudi drugi ocenjevalci »Naše poti«. Rezultat zbranih mnenj bo nedvomno prej ali slej takšna »Naša pot«,