*
310
Črtice za čebelarje.
IV.
Velike sovražnice čebel so ose. Rade se prikradejo v panjeve, da si nabero in se najedo medli, pa tudi čebele same pomore in je odneso v gnezdo mladini za hrano. Ker je osa jako gibčna, uide čebelam, ako jo preganjajo. Zdravo čebelo osa sicer redkokrat zmaga. Največ čebel ose pokončajo na paši. Omami osa najprej čebelo s pikom. Ose rade napravijo svoje gnezdo blizu ulnjaka in hodijo potem ropat v ulnjak. Taka gnezda uničiš s tem, da jih poliješ z vročo vodo in ali pa dobro prekadiš. S tem ne koristiš le čebelarstvu, temveč vsemu kmetijstvu. Posebno se priporoča pomladi pobijati ose, ker s tem se uniči cela kolonija, če se pomladi jedna osa ubije.
Nevarnejša za čebele kakor osa je pa sršen, kateri z medom obložene čebele zavratno napada in jim stare prsi. Večkrat se priklati v panjeve, da čebelam ropa med. Ker se mlada sršenova zalega živi posebno z mrtvimi čebelami, lahko v panjih sršeni napravijo veliko škode, ako se čebele zjedinjene ne upro. Zatorej njih gnezda na vse mogoče načine razdiraj in zlasti pomladi uničuj njih babice. Dobro je, če pred panj postaviš steklenice, na pol napolnjene s pivom, kateremu se pridene kavino zličico medu.    Čebele ne gredo  v take  steklenice, ker je  jim
Kmetijstvo.
311
zoprn duh piva, sršeni pa tudi ose pa v steklenicah najdejo smrt.
Posebno nevarna je pa čebelam bregulja, to je velika osa, ki živi v peščenih krajih in se živi samo od čebelne hrane. V ulnjaku napravi jako veliko škode. Od navadne ose loči se po tem, da ima debelejšo glavo, močnejše prsi, bolj stegnen zadnji život in močneja ščipalnice. Živi v luknjah po peščenih tleh. Jajca nese v mrtve čebele. Čebelo kaj spretno vjame na cvetji. Ko jo umori, jo pa nese v svoje domovje. Priporočati je, da se gnezdo te ose razdirajo, posebno pomladi se morejo babice uničevati. K sreči da ta mrčes pri nas ni tako navaden, kakor v severnih krajih.
Mravlje so čebelam jako zoprne, zaradi njih zoprnega duha in jih vznemirjajo. Med jih večkrat privabi v panj. Neprevidni čebelar jih tudi večkrat sam privabi, ako razsipino, v kateri je še nekaj medu, stresa blizu panjev,- Preženeš jih, če potrešeš pepela ali pa poliješ z vodo, v kateri je dolgo ležala gnila riba. Tudi scalnica pomaga. Ubrani se pa mravljam tudi s tem, da na kraj, kamor zahajajo mravlje, položiš s siropom namazano sukno, na katero mastni tekočini obvise mravlje, in jih pokončaš. To tako dolgo ponavljaj, da ne bode več mravelj. Tudi je dobro, če deneš, kamor prihaja mravlje, vlažno s sla-dorjem potreseno gobo. Kadar se napolnijo luknje mravelj, pa gobo vrzi v vročo vodo. Mravljišča pa pokončaš, če jih posuješ z neugašenim apnom in po tem poliješ z vodo. Tudi tobačji lug ali pa solna raztopljina z vročo vodo dobro pomaga.
Najnevarnejša izmej vseh mravelj je evropska pajčna mravlja (mutilla evropea), neka kosmata mravlja z rudeče-rjavimi prsi in belimi pasovi na zadnjem delu života. Ta mravlja se posebno rada vgnezdi v čmrljnih gnezdih in njene ličinke popolnoma pokončajo čmrljino zalego. Tudi v panje se prikrade ta mravlja, odkrije zalegino celice in vanje zanese jajca. Tako večkrat znese na stotine jajec, iz katerih se izležejo ličinke, ki pokončajo čebelno zalego. Ta mravlja pa tudi napada čebele in jih kar pokonča po trideset in še več, katere potem najdemo na dnu panja Zato pa morajo čebelarji preganjati to mravljo, posebno, če jo najdejo blizu ulnjakov. Mej pajki je suha južina celo koristen, ker polovi mnogo škodljivih mrčesov, križni pojek je pa nevaren čebelam. Blizu panjev naprede svoje mreže, v katere polovi mnogo čebel. Te mreže mora čebelar že zaradi snažnosti ometati. Proti obširnim pajče-vinam, s katerimi preprežejo pajki včasih jeseni po polji in pašnikih, pa seveda čebelar ničesa storiti ne more.