na visokošolski ravni, pa spet preskrom ni, da bi na novo ustvarili potrebno 
podobo tem, ki jim  je  knjiga nam enjena.
Četudi je  kn jiga recenzirana, je  napak in spodrsljajev te r nedopustnih 
posploševanj več, kot jih  prenese odm erjen prostor za to oceno (primeri: 
Vrhnik, k ar pomeni V rhnika; naša m eja z Italijo  in Avstrijo je  prirodna; 
Jadransko m orje je  povezano z notranjostjo  z dobrimi prometnimi zvezami, 
delo natančno omenja staro emigracijo, novo pa le mimogrede in nekako 
sramežljivo). Za nas je  vsekakor boleče in nedopustno dejstvo, da nadrobno 
govori o naših m anjšinah v Bolgariji, G rčiji, Romuniji in celo Albaniji, 
prezre pa Slovence v Ita liji in A vstriji in na Madžarskem in tudi Gradiščan­
ske Hrvate.
T retji, prom etni del dokaj informativno obravnava posamezne vrste 
prometa, omenja n jih  razvoj, glavne prom etne smeri in n jih  pomen za 
osebni ali tovorni promet, perspektive posameznih vrst prom eta in industrijo 
prom etnih sredstev. Snov je  bogato oprem ljena z raznimi, žal, golimi stati­
stičnimi podatki. Spričo tendence, da bi nudila čim več podatkov, pa je  
knjiga često bolj suho poročilo, včasih tudi patriotični prospekt, kot učbenik. 
Iz knjige, na kratko povedano, izzveni, da je  priroda močno naklonjena 
razvoju prometa, mi pa smo to vsestransko izkoristili. Namesto obširnih 
deskripcij često močno pogrešamo kritične obdelave snovi, prim erjave med 
posameznimi prometnimi sredstvi in tudi prim erjave z deželami po svetu, 
da bi videli, k je  smo. Škoda, da niso številni podatki prikazani tako, da bi 
npr. videli, kako potuje blago, kam  potuje, pa tudi odnos med vrsto blaga 
in prom etnim i sredstvi, veličino prom eta v tonskih kilom etrih itd. Knjiga 
je  bogato oprem ljena s slikami, med njim i je  žal mnogo takih, ki nič ne 
povedo. Tudi kartografski m aterial je  v veliki m eri slabo izbran (str. 59), 
često bi celo lahko služil za prim er, kakšne ne smejo biti karte  (str. 66). 
Škoda, da spričo tolikih strani skic študent le ne more videti primerov, 
kako se grafično prikazuje promet.
Zaradi pom anjkanja tovrstnih učbenikov, bodo knjigo kot pomožno 
literaturo  uporabljale tudi razne slovenske visoke ali višje šole. Bralci bodo 
našli v knjig i mnogo zbranega m ateriala, dodan je  tudi skromen seznam 
literature  in virov.
M arjan 2agar
Sozialgeographische Problem e Siidosteuropas. Münchner Studien zur So­
zial- und W irtschaftsgeographie. W irtschaftsgeographisches Institut der Uni­
versität München. Band 7, Kallmünz/Regensburg 1973.
Cilj te številke revije s prispevki avtorjev iz šestih držav je  predstaviti 
prostorske aspekte socialnoekonomskih sprememb v deželah jugovzhodne 
Evrope. Rezultat tesnega sodelovanja nekaterih  jugoslovanskih geografskih 
institucij z izdajateljem  te revije, Gospodarsko-geografskim institutom uni­
verze v Münchenu, je  zlasti veliko število prispevkov naših geografov.
Ivo B a u č i č v svojem članku »Struktura in problemi izseljevanja ju ­
goslovanskih zdomcev v tujino« podaja pregled em igracijskega razvoja in 
poreklo številnih jugoslovanskih zdomcev v Evropi, posebno v ZR Nemčiji. 
Podani so vzroki takšnega razvoja zdomstva in posledice, ki so v veliki 
m eri za nas negativne.
V članku »Regionalni tipi populacijskega razvoja na Hrvaškem  med 1. 
1953—1961« podaja Ivan C r k v e n č i č  prostorski prikaz razvoja preb i­
valstva v SR Hrvatski, p ri čemer razvrsti občine v šest razvojnih tipov.
Podobno problem atiko obravnava prispevek Mladena F  r i g a n o v i č a  
»Socialnogeografski pogled na prostorsko mobilnost in strukturo  jugoslovan­
skega prebivalstva«. N otranje m igracije v jugoslovanskem prostoru je  avtor 
razdelil na šest tipov glede na gostoto prebivalstva, prirodni prirastek, eko­
nomski razvoj in prostorsko mobilnost.
Vladimir K l e m e n č i č  v članku »Prostorska diferenciacija in propad 
stare klasične struk tu re  slovenskega prebivalstva« govori predvsem o ob­
močjih koncentracije prebivalstva in o območjih praznenja, s posebnim ozi­
rom na sprem injanje deleža kmečkega prebivalstva. Svoja izvajan ja opira 
avtor na kvalitetni prikaz demografskih premikov v nekaterih  naseljih v 
Brkinih, Suhi K rajini, na Gorenjskem  in Goriškem.
Vsebinsko in kartografsko bogat je  prispevek Vladim irja K l e m e n ­
č i č a  in K arla R u p p e r t a  »O prostorskem  pomenu osnovnih funkcij v 
gospodarskogeografski s truk tu ri Slovenije«. Na osnovi trina jstih  k a rt o raz­
voju prebivalstva, slovenskih zdomcih, razvoju hiš, zaposlenih v industriji in 
dnevni m igraciji delovne sile, turističnem  prometu, počitniških hišah in o 
vplivnih območjih in struk tu ri šol v SR Sloveniji, av to rja  p rikazujeta  re ­
zultate številnih geografskih raziskav, opravljenih pri nas v zadnjih desetih 
letih.
Igor V r i š e r  podaja kratko  sintezo iz svoje študije o malih mestih v 
SR Sloveniji v članku »Mesta v Sloveniji — N ekatere značilnosti mestnega 
omrežja, razvoja in socialnoekonomskega pomena mest«. P rikazuje  razvoj 
mest, stopnjo urbanizacije in h ierarh ijo  mest. Ob tem pa se dotakne tudi 
socialnoekonomske s truk tu re  slovenskih mest glede na narodni dohodek in 
poklicno struk turo  zaposlenih.
Poleg navedenih študij naših geografov so v publikaciji še prispevki 
I. Penkova iz Bolgarije »Gospodarskogeografske spremembe v ljudski repub­
liki Bolgariji«, S. Poulopoulosa iz G rčije o »form iranju in razvoju grške 
ku lturne pokrajine«, A. Tiirkoglua iz T určije  »Razvojne tendence v izrabi 
tal v turškem  kmetijstvu«, Romuna I. Valcea »Urbanizacija in rurbanizacija 
v Romuniji«, M adžara I. Berenyia »Spremembe v prostorski struk tu ri km etij­
stva v okolici Kiskörösa in M adžara J. Kolte o »vaškem okrožju v kom itatu 
Baranya«.
Sedma številka te rev ije  sicer ni prvi prim er sodelovanja naših geo­
grafov v n je j, p redstavlja  pa glede na obsežen znanstveni prikaz problem a­
tike o našem prostoru velik doprinos k  objektivnem u seznanjanju mednarodne 
javnosti.
Mirko Pak
Pance Kiroski: Prirodno-geografski reg:ioni vo SR Makedonija. Ekonom­
ski institut na univerzitetot Skopje, Skopje 1970, (II) +  2 +  212 strani in 
3 kartogram i v prilogi.
V okviru raziskovalnega p ro jek ta  »Ekonomski ra jon i v SR Makedoniji« 
bodo izdelali osem tematsko zaokroženih elaboratov. T rije  iz tega sklopa raz­
iskovalne tem atike so bili že zaključeni in objavljeni, zato lahko naše bralce 
o tem na kra tko  informiramo.
Delo prof. dr. P. Kiroskega ima poleg uvodnih opredelitev še dve po­
glavji. Avtor pravi, da je  prirodno-geografski ra jon  določena, zaokrožena 
prirodno-teritorialna celota, ki ima geomorfološko, geološko, klim atsko itd. 
individualnost. Relief in podnebje mu služita kot vodilna indikatorja, nanju 
pa se naslanjajo  še drugi (npr. rastje, prst, vodovje). Po reliefni izobliko­
vanosti je  M akedonija razdeljena na štiri območja (rodopsko, pelagonijsko, 
šarsko in vardarsko), po podnebnih značilnostih pa v tri regije (zahodno, var- 
darsko in vzhodno podnebno območje).
V drugem delu študije  so podani vsi tr ije  prirodno-geografski rajoni 
SR M akedonije (vzhodni, vardarsk i in zahodni), in sicer s podrobno utem e­
ljenim i razčlenitvam i na m ikrorajone, katerih  je  v tej naši najjužnejši re­
publiki 19 po številu. In sploh je  avtor posvetil opredelitvam in opisom mikro- 
rajonov (prirodno-geografskim) glavno pozornost, saj iz njih izvemo k a r se 
da največ o njihovi geološki in petrografski zgradbi, o reliefu in rudnem 
bogastvu, o njihovem  podnebju in rastju , hidrogeografskih oznakah itd. Štu­
d ija  prof. Kiroskega je  pomemben prispevek h geografskemu poznavanju 
osnov tako raznolikega predela naše države, kot ga v svojih današnjih  me­
jah  zajem a SR Makedonija.
M. Natek