KM E T I JSTVO Jesenska setev Zakasnelo spravljanje pridelkov Po podatkih Zveze kmetijskih c abornic so bUe do 20. otto-bra posejane neznatne površi-ne: v Vojvodinj kamaj 25°/», a T Srbiji okrog 10«/» od predvi-denega zemljišča. Za Hrvatsko njmamo popolmih podatkov. ve-mo samo k>, da tam setev po-sebne zaoslaja: do 20. oktobra so tasejali pod 10 °/o predvidenih površin. Prav tako manjkajo po-datki tudi ia druge republike. Zakasnitev setve je torej precej velika, v tem 6asu b! moralo biiti zasejano že okrog 5O°/o po-»ršin. Do zakasnitve setve je pri-filo v prvi vrsti zaradi poznega ipravljanja jeseoskih pndelkov. Letos so ti pridelkj pozno do-loreli, razen tega je pa tudi lež stalno motil njihovo sprav-ljanje. Kolikšna ]e zakasnitev spravljanja pridelkov vidJmo iz nasl-ednje tabele. k.i kaže stanje oa dan 20. oktobra: Spravljeno do 20. olrtobra koruze slad. sonfi- pese nic v Vojvodial 52«/. 65»/» 91»/0 na Hrvatskem 25°/. 65«/, 80»/» v ožji Srbiji 40»/0 9O»/o 90»/t Prevoz požetih kmetijskih pridelkov predstavlja težak pro-blem, zlasti na državnih pose-stvih. Ni redek primer, da po-žeta koruza leži po niivah. ker je nl moč zvoziti. (Zadnje dni »e j« »tanje popravik>r ker Je voj-ska pomagala s tovornjaki pti prevozu kmetijskih pride-lkov.) Izboljšana dobava umetnih gnojil V zadnjem času je dobava tunetnih gnojil iz domače pro-lzvodnje, ki je bila v zaostan-ku, spet boljša. Tovarni »Zor-ka« v Subotici in »Zorka« v Sabcu sta do 20. oktobra lzro-Cili okrog 18.500 ton od skupne količine 24.500 ton, kolikor sta dolžni Izročiti do konca tega me-seca. Sicer pa imajo tovarne su-perfosfata pomembne zaloge, W so nastale zaradi počasae od-preme. Zadnje dni je bilo precej te-iav v zvezi z odpremo super-losfata iz Šafoca zaradi pomanj-kanja vagonov. Stanje se ]e si-cer nekoliko lzboljšalo, vse te-žave pa še vedno niso odstra-njene. Tovarna v Subotici upo-rablja vagone, iz katerih izto-varja surovi superfosfat ter ima tato na razpolago zadostno šte-vilo transportnih sredstev. Ce Be bo prišlo do nepričakovanih težav, bodo umetna gnojila lah-ko odpremljena o pravem času. Dobava uvoženih umetnih gnojil, ki predstavljajo pretežni del količin, teče večidel nor-malno. Zitna podjetja razpola-gajo že z okrog 90% s pogodbo skienjenih kollčin, ki jih raz-pošiljejo po terenu. Setvena ko-misija ]e sklenila, naj se umet-na gnojila dajejo samo držav-nim kmetijskim posestvom. za-družnim ekonomijam in tistim kmetovalcem. ki so sklenili po-godbe. Skratka, lahko rečemo, da je sedaj na terenu dovolj gnojil za kontrahiranje. V težjem položaju so sarao neka-tera semenarska podjetja, k! prej niso dovolj skrbela za na-bavo umetnih gnojil za svoje kontrahente ter so predložila svoje zahteve 5ele v zadnjih dneh. Priprave za razdelitev semena Pripvave za razpoiiljanje se-mena za jesensko setev tečejo dozdaj v glavnem dobro. V&i razpoložljivi selektorji delaj«. dan in noč, tako da je čiščenje semen dokaj pospešeno. Selek-torjev pa občutno primanjkuje. Tovarna kmetijskih strojev »ZMAJ« iz Zemuna je doslej dobavila 50 selektorjev od t>b-ljubljenih 200. Nadaljnjih 50 bo izročila v kratkem. Prav tako je bilo pospešeno pregledovanje semen s tem, da zavodi delajo z nadurami, ker jih je jesenska setev zalotila precej nepripravljene. Počasno kontrahiranje žitaric Sklepanje pogodb o setvi žita teče počasi. V Vojvodini je na primer od predvidenih 120.000 hektarov sklenjeno pogodbo za komaj okrog 10.000 hektarov. Na Hn-atskem je od 50.000 hekta-rov sklenjenih pogodib saimo za okrog 12.000 hektarov. V ožjl Srbiji in na Kosovu in Meto-hiji so pogodbeno posejane po-vršine malenkostne. Glavni razlog za tako počasno kontrahiranje je nezadostno an-gaiiranje na inm poslu. Narae- sto, da bd težišCe dela postavill na kontrahiranje, vodijo v Voj-vodinl diskusije o organizaciji. Na kontrahiranje vpliva tudi še vedno nestahilizirani žitni trg zaradi zakasnitve žetve ko- PROIZVODNJA TRAKTORJEV PRI NAS Proizvodnja traktorjev se je V leta 1949 Industrija motorjev v naši državi gibala takole: proizvedeno traktorjev leta 1949 1950 1951 1952 1953 1954 3 53 840 789 1360 1059 V osmih mesccih 195S smo proiivedli 712 traktorjev. Fred vojno v Jugoslaviji ni- smo proizvajali traktorjev. Z njihovo proizvodnjo je začela Rakovici pri Beogradu. Od 194» do konca 1954 smo v naši drža-vl proizvedli, kakor vidimo iz tabele, 4.104 traktorje. Od lani se je proizvodnja malo zmanjšala zaradi naknpa licence od tvrdke »Perkins« iz Anglije za dieslov motor,, s katerim je zamenjan naš domači bencinski motor »T-08«. (Dieslov motor je na nafto ter je bolj ekonomičen.) Razen V industriji motorjev v Rakovici pa pripravljajo to pro-izvodnjo tudi v Industriji trak-torjev in strojev v Zemanu ter T podjetjn »14. oktobar« v Kru-Sevcu za velike traktorje. M. N. Traktorji državnih posestev V začetku letošnjega leta je 850 državnih kmetijskih pose-stev imelo 3.400 traktorjev s ka-paciteto 107.200 konjskih mo«. Stevilo »pogojnih« traktorjev a 15 konjskimi močmi znaša bli-za 7.100. Torej pride na vsate pogojnl traktor od 15 ks po-vprečno okrog 46 hektarov orne zemlje, kar daje na prvi pogled vtis, da so posestva dobro pre-skrblj&na s traktorji. Trakitorji po starostl V uporabl SkupaJ do 3 <3o nalova)ne površine, a na vsakega kmetij-skega tehnika 296 hektarov. Ra-zen stalno zaiposlenih delavcev pa državna kmetijska posestva zaposlujejo tudi sezonsko delo