spodarske
7
obrtniške
naro
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr
pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.

Ljubljani v sredo 5. aprila 1871.
O b s e g : O zadevah nove cenitve zemljiškega davka
gozdnem varstvu. (Dalje.)
Kaj so Suffolkovci in zakaj so
tako dobri. (Konec.)
Koliko goldinarskih kolekov je treba za zemljišcino-knj
piske ?
Naš položaj
Iz čeških pesni Vácslava Poka Podčbradskega
No vi čar.
Slovenske uganjke. (Dalje.)
Propast srca. (Dalje.) — Dop
ležni dop
Gospodarske stvari.
zadevah nove cenitve zemljiškega davka.
Kar so „Novice" v 12. listu okrajnim komisi jam
as vpijočega v puščavi. Hva-
na srce položile, ni bil
ki
smo
jih
na oni
glas přejeli
nam
da smo jim vstregli. Častit gospod neke do
gledé na to, kako malo so
kažejo,
lensÉe okrajne komisije je, o cenitvi različnih pridelkov nekteri odborniki zvěděni
popolnoma potrdil nasvet „Novic",

komisij
aJ
se
mel
med
boj
dežele pogovoril
kraj
da
dinst
in p po stopaj
vsaj
gré v tem delu za enako razmero ene dežele in za raz-mero med druzimi deželami. Al okrajne komisij raztresene po deželi,
so
tako
da razgovor med njimi ni mogoč, ceravno bi bil silno potreben. Zato želi ome-
kterim je pravična raz-
„Novice",
njeni gospod, naj bi
mera zemljiških davkov živo pri srcu, svetovale pot kako bi se mogli ti razgovori posamesnih okrajnih ko misij doseči
>
yj
Novice", kterim odnekdaj na čelu stojí
napis
spodarskega lista, ne morejo zdaj o tem prevaž-nem času, ko se delà nova podlaga gruntnemu davku, rok križema držati; naša dolžnost je tedaj. da
na ono
zaželenemu
eljo odgovorimo, kar mislimo, da bi peljalo
Gospod dopisnik iz Dolenskega ima prav, ako trdi
IJ-IXC&. XIU JLyuiv/uoacg« JI LU Cm	CL V , atVU kl Ul|
tresenim komisijam ni mogoče se v
da po deželi
razgovore spusčati. Al ta razgovor, ki bi se šukal okoli glavnih načel in okoli tega, da bi se razodele posebne
razmere
. vsakem okraji, lahko bi se dosegel ka okraj na komisija en ega svojih
na
s tem, da bi vsaka okraj na komisija en eg najbolj izvedenih odbornikov poslala v Ljublj odločeni
Malih stroškov potovanja se gotovo nobena komisija ne bode strašila, ker gré za silno važno, veliko stvar.
è t odobri od dotičnih komisij, prosimo, naj nam vsaka komisija to blagovoli nazna-
niti
Ako se ta naš
>
bomo potem radi skrbeli, da se ta shod v Ljub
IV,
gozdnem varstvu.
Spisuje Franjo Padar.
(Dalje.)
Treiljenje posekanih kraj
biti P
Vsakemu že zasej anemu prostoru mora škodlj
y
ako se posekáni les
glo iz njeg
ne
Mlade rastlinice se spridijo, seme ne požene in štori v nizkem gozdu tudi ne, če so z vejami in drugo
šaro pokriti
Tudi
se
god
s tem velika škoda, da se
mnogo rastlin povozi in pohod
Gozdar mora dosti zgodaj sekati začeti in sekanj
končati, in se vseh mogočnih sredstev poslužit
m	m
v
y
da seči
ke m gozdu, če je mogoče, pozimi v snegu ali
pred začetkom toplega větra opravi
Seči
v
kih
gozdih naj v milejih krajih do konca aprila, v neugodnih vsaj do konca maja očisti.
Včasih vendar ni mogoče lesů v tem času iz gozda spraviti. Takrat mora les, če je seč že posej ana ali če
raste mladovje, prec ko je posekán, na pota ali druge neškodlj
kraj
priti in se v sežnje zložiti, da se brez
se
tudi
skode more poleti izpeljati. Moraj oglavnice zadržavati, ves les, predno požene listj
tem oziru
)
na
oglavna mesta speljati
Če
gozda odpraviti
pred muževnostj
mogoče vsega lesa za kurjavo in tesarstvo itd
pogomom listj
V
ze
odpeljati, naj se vsaj fratje v butare zveže zloži ter pred začetkom druzega pogona,
janih seči
to je
7
seznje pred
kresom iz gozda vzame, kajti mnogo do onega časa s
čas in zrak
fratjem pokritih rastlin se oživi, ako imajo
Pog
pa pogostoma veliko listnih in šilovnih
če so bile do kresa gosto z drevjem pokrite mogoče šilovnino pred začetkom pogonov
Če
ni
ijenk,
bilo
odstraniti, in
rastline, ki so bile s fratjem pokrite, resite, je pri za našanju zraven stojećih rastlin potrebno, da se z izva
ževanjem tako dolgo caka, da novi pogoni trj
drugač
se god
velika škoda. Če so pota
posta
)
na
neJ°) _
ktera se hočejo sežnji narediti, tako ozka, da se mora les zraven pota na mlade rastlinice pokladati, naredimo
če
blizo pota po dolgem sežnje. Škoduje tukaj manj
razgovore
dovrši, in to kmalu, ker skrajni čas je za take so skladavnice, 2 do 3 sežnja in 10 do 18 čevlj
>
sak
Takih razgovorov ne prepoveduje nobena po
pravokotno od pota postavlj
stava: visoka vlada sama želi
izvedeti
J Tiwwttw imun BMU1M đJ\šX± X QOU1VU la V CUC M J gotovo pa tudi vé, kako težavno je, da se vse komisije
zavedajo, kako se imajo svojega posla lotiti, da se r e s n i c a dožene.
y
sebi dike
mnogo drugih, dolžina sežnja ima
Čeravno se sa-
ki jih les pokr
7
so luknj
čevlj e
spridijo, vendar ostane še
čevlj
široke
7
če
Iznova pa ponavljamo klic: ne dremajte zdaj
;
go-
spodarji! da ne bode prepozno. „Vigilantibus jura!" pravi že stari pregovor.
Mora se pa tudi na to paziti, da se pri vožnji te-sarskega in kurjavnega lesa, poslužimo vseh pripomoč-kov, da se varuje mladi zarod. Trske se morajo pred pogonom listja in semena vkup zložiti in iz gozda od-
praviti
(Dal. prih.)
108
Haj so Suífolkovci in zakaj so tako dobri?
(Konec.)
Po plemenu naj se spuščajo mrjasci, kedar so blizo eno leto stari; potem so do 4. leta za pleme ugodni. O 4. letu se režejo in potem spitajo. Svinje imajo od 2. do 6. leta najbolje mladice.
Kdor si hoče čisto pleme obdržati, mora za pleme zmirom imeti mrjasca istega plemena, pa ne od ene rodovine, kajti napačno bi ravnal, kdor bi očeta spuščal k hčeri ali sina k svoji materi; slabo je tudi, če bi se praseta ene matere med seboj plemenila.
Za pleme naj se ohranijo najlepši mladići; svi-njica naj ima vsaj najmanj 10 sescev. — Bukanje svinje traja 36 do 48 ur; navadna brejost traja 3 mesece, 3 tedne in 3 dni. — Krma se jej daje navadna, le da se iz začetka vsak dan přidá pol funta rženih otrobov ali četrt funta lanénih pres, potem pa unih en funt, teh pa pol funta.
Materno mleko je tudi mladim prva in najbolja hrana. Da se navadijo sami žreti, naj se čez 14 dni postavijo v posebno ograjo ter jim večkrat na dan daje skleda kuhanega sladkega mléka z nekoliko kosčeki belega kruha.	r
Odstaví j ena praseta se krmijo s posnetim mlekom, pa se jim na dan še dá 4 lote ječmena ali ovsa. Ako jih driska žene, naj se jim dá nekoliko zmlete krede.
Mrjaščeki 7 mesecev stari se režejo, ako jih gospodar ne obdrží za pleme.
Ko so 5 mesecev stari, smejo na pašo iti.
Svinská hrana je različna. Zmleti ječmen je za mlade in stare dober. — Oves zmlet in v redko juho (župo) skuhan, je najbolja hrana mladim. Laneno seme in ajda sta izvrstna hrana za plemenno in pi-tavno živino; obá se v moko zmleta potreseta nahrano. Med otrobi so ajdovi najbolji, za njimi pšenični, najteže prebavljivi so rženi. Ž e 1 o d jim je izvrstna hrana. Frišna klaja jim dobro tekne. — Krompir je med korenstvom najbolji, repa in buče so manj vredne.
Sol jim v starosti od pol leta do enega leta po četrt do pol lota na dan dobro tekne; al nobeni živini ni tako nevarno, če se je preveč soli dá, kakor
prešičem.	\
Narodno-gospodarske stvari.
Koliko goldinarskih kolekov je treba za zem-
ljiščino-knjižne izpiske?*)
Tarifni stavek 17 davščinske postave od 9. febru-arija 1850. leta odločuje, da^je od pole treba en gol dinar; toraj je tudi na Stirskem, Dolnjeavstrij-skem in menda tudi drugod že čez 20 let navada od pole porabiti le en gold., akoravno se potrdi več zem-ljiščinih številk enega in istega posestnika iz enih in istih zemljiščinih bukev. — Na Kranjskem pa se za-hteva po en gold, od vsake zemljišcine številke, ali pa se ne dajo skupni izpiski, ampak samo posamni od vsake zemljiščine številke posebej, kakor je to izrekla preslavna c. k. deželna sodnija v Ljubljani z odlokom od 2. marca 1871. leta, št. 1165, na neko vlogo. V drugih deželah se po takem, postavimo, od deset številk enega posestnika, ki je zeló zadolžen, da je pet pol treba pri sestavi takega izpiska napisati, porabi pet
*) Vzeli smo ta sestavek iz 7. in 8. lista našega „Pravnika slov.", ker je tako nezmerne važnosti za našo deželo, da težko ča-kamo, kako se bode razvozlalo to vprašanje, ktero spet preočitno kaže na dvojno mero.	Vred.
goldinarskih kolekov; pri nas na Kranj skem pa pet-deset goldinarskih kolekov, ker je treba namesto petih pôl napisati jih petdeset.
Pri neki pritožbi do c. k. finančnega ministerstva se nahaja en izpisek zastran devet številk in vknjiž-bami na dveh polah z dvema goldinarskima kolekoma, pri nas pa je za isti izpisek treba osemnajst goldinarskih kolekov in tako vedno v tej razmeri. Ta različ-nost znaša pri nas po mnenji več izvedencev na leto vec kot dvadeset tisuč goldinarjev, ker je na nazna-nilo, da se drugod za take skupne zemljiščino-knjižne izpiske ne gledé na število posestev po postavi le en goldinar jemlje od vsake pôle, odgovorilo c. k. finančno deželno vodstvo v Gradci pod štev. 2109 to-le: ,,Dem Herrn Bittsteller zum Bescheide, dass die T. P. 17 des Gebíihrengesetzes fur die Grundbuchsauszûge die Stem-pelgebuhr pr. 1 fl. von jedem Bogen vorschreibt, ohne Bezeichnung, ob dieselben uber eine einzelne oder iiber mehrere Realitáten (Grundbuchs - Nummern) desselben Eigenthumers lauten, daher der Vorgang der Grund-buchsâmter in Steiermark, welche hiernach die Grund-buchsausztige mit den erforderlichen Stempelmarken versehen ausfertigen, korrekt ist und einen Anlass zu einer Verfugung im Gegenstande dieser Finanz-Landes-Direktion nicht bietet.
K. k. Finanz-Landes-Direktion Graz am 8. Màrz
1871. - ^	Reiner
„Pravnik" prinese to reč še enkrat, ko mu pride rešitev pritožbe od c. kr. finančnega ministerstva iz Dunaja, ker se ena in ista postava ima v vseh deželah enako izvrševati, in če je navada na Kranj skem prava, morajo v drugih deželah doplačevati; če pa je tamošnja navada prava, se tudi tukaj ne sme več kolekov je-mati, kar v deželi, ki je z davki preobložena, ni-kakor ni upravičeno pri tako velikih kolekih. Pozornost vseh c. kr. zemljiščino-knjižnih uradov obračamo na gori navedeno rešitev.
Politične stvari.
Naš položaj.
Politiški položaj v Evropi se v zadnjih tednih ni razjasnil; on je marveč dospel do soparice, iz ktere žuga nastati vihar. V nesrečni Franciji velika stranka
skuša oživiti načela socijalizma in komunizma, to je, onega strahovitega„kar je tvoje, to je tudi moje", ktera skoro že 40 let gojé ne le francoski, ampak tudi nemški republikanci. Ta politiška sapa se tako kmalu ne razkadi in skoro nedvomljivo je, da čisto novo naro-dovsko gibanje iziđe zopet od tod, od koder so došlé izhajala skoro vsa svet pretresajoča gibanja, namreč iz Francije.
Gledé tega nevarnega položaja bi pač dobro storila Avstrija, da se že zdaj pripravlja na velike mogoče primerljeje in da resno prevdarja vprašanje: ali je res, kakor trdijo naši nasprotniki, Ne m čij a tista država, ki jej zagotovi prihodnji obstanek?
To , kar avstrijski narodi danes slutijo v vnanji politiki, pač ni nadepolno. Ako politika, s ktero grof Beust vodi Avstrijo, nima stališča, danes nam še pri-kritega, gotovo je, da Avstrija s svojimi nemškimi de-želami naravnost vešlá Nemčiji v roke, — toraj v svojo pogubo. Nas obhaja strah, da Avstrija, od kar stoji, ni bila tako osamljena in zapuščena, kakor
dandanes.
In kaj je Avstrijo spravilo v tako nevarni položaj? Ali ne njeno neprenehano tiščanje v Nemčijo? Ali ni Bach skozi celih deset let ponemčeval vse avstrijske dežele, tudi one ogerske krone? Ali je v
109
teh desetih letih ali přej kedaj nenemškim avstrij-skim narodom bilo le količkaj pripuščeno odvijati se po svoje? Ali ste centralizacija in ponemčevanje, ki ste se pričeli s rajnkim cesarjem Jožefom in gojili do današnjega dne, dosegli svoj namen? Nic vsega tega, pač pa ste in to samo one, nikar pa Slovani, ki v po-litiki niso nikoli imeli besede, krivi današnje nesreće avstrijske države.
Ali ni Avstrija morala Prusiji, toraj Nemčiji prepustiti lepo, bogato Šlezijo? Ali nas avstrijska politika zoper Rusijo, provpito sovražnico Nemčije, ni stala 516 milijonov? In ali ni prav ista politika povoda dala sedanji zvezi Rusije s Prusijo? Ali ni naš cesar v manifestu do svojih národov konec nesrečne vojske 1859. leta določno rekel, da so ga dozdevno naravni zavez-niki — Nemci — nepričakovano popolnoma zapustili? Ali ni Avstrija zarad tega tako nepričakovanega in ne-opravičenega obnašanja Nemčije zgubila Lombardije in jo morala prepustiti zavezniku pruskému? Ali ni bila Avstrija iz Danske vojske, pricete nemški edinosti na korist, domu poslana samo s krvavimi glavami? Ali cesarjevo popotovanje v Frankobrod, nasvetovano po napačni avstrijski politiki, ni brez vspeha ostalo zarad pruske sebičnosti? Ali nismo zgubili vojske, ktero je Prusija tako nagajivo in prešerno pričela? Ali ni samo Prusija kriva, da smo zgubili Benečijo? Ali niso Prusi iz Nemčije iztirali Avstrije? In ali ni poslanec Fux, véliki trompetar prusoljubne stranke, v državnem zboru 1. aprila t. 1. dosti očitno rekel, da vsi nenemški narodi hočejo Avstrijo imeti zato, ker jim je je treba za ohrambo njihove narodnosti, in da je le Nemci nič več ne potrebujejo za ohrambo svoje narodno s ti ?
In pri vsem tem se v Avstriji, da, celó pri nas na Kranjskem, Širi pruska kuga in naši nasprotniki soglasno proslavljajo z m age zgodovinskega našega so-vražnika ter se — vsled male maškerade osnovane za 200—300 ljudi — potezajo za svojega moljenega gospoda in cesarja ne oziraje se na veliko ostudnejše, 100.000 ljudem namenjene karikature v lastnih svojih
nemških listih.
Politiško mišljenje v Avstriji bilo je nemško že odnekdaj ; neinške so bile njene šole, nemški njeni uradi, nemški je moral znati, kdor je hotel postati berič ali korporal.
Da bi nemštvo moglo Avstrijo res osrečiti in poveličati, gotovo morala bi že davnej najsrečnejša država biti v Evropi! Popolnoma nerazumljivo se nam dozdeva le to, da spoznanje, kam nas je pripeljalo ponemčevanje, ne spreobrne misli in da celó državniki ne mor ej o znebiti se nazora, češ, Avstrija je vendar le „nemška" ter mora svoje sreče iskati v zvezi z Nemčijo!
Grof Beust mora vedeti, ali je res obstanek Avstrije odvisen od tega, da se na steno pritiskajo Slovani? Mi mu tega ne verjamemo, in želimo, da za Avstrijo že večkrat osodepolna besedica „prepozno" (trop tarde), sopet ne bi dobila vel jave.
Lepoznanski del.
Propast srca.
Svobodno po hrvaščini posnel Josip Levičnik.
(Dalje.)
Kmalu zatem — bilo je okoli novega leta — bil je véliki ples pri generalu. Tudi naš kapitan je bil med pozvanimi gosti; on je obsejaval ta večer vse veliko društvo s svojim ostroumjem, svojo čutljivostjo in dvor-
nostjo svojo. Temno drugekrati njegovo čelo bilo se je ta večer razvedrilo. Pokazal se je ta večer društvu kakor nov, čisto spremenjen člověk, in ves ženski spol bil je po njem kakor očaran; — edina gospodicina do-mača je sedela osamljena na strani, ter ni bila delež-nica živahne, vesele zabave ostalih. Kapitan se je je ogibal in zanemarjal jo očividno, tako, da ga je neka stareja gospá zastran tega skrivaj opomnila in mu to neuljudnost naravnost očitala. Cez dolgo še le pristopi kapitan k R o zini. Kakor da bi se bil v tem hipu ves prerodil, naprosi jo neizmerno ljubeznjivo, naj gré plesat ž njim. Odrekla mu je to v tihi svoji srditosti in kazala se ledeno-mrzla; al kapitan ne odstopi, marveČ prime jo nježno za roke, ter jej srčno zašepetá, da ta ples ž nj o mu je najdraži v vsem življenji.
Vsa omamljena se spusti Rozina nehotoma s kapi-tanom v plesačev krog; sama ni vedela, kaj se ž njo godi. V duši so jej vreli zmesi raznih dozdaj že nikoli doživljenih čutil; v možganih se jej je vrtelo, tako, da je komaj čakala končanega plesa. Kakor bolna od mrz-lice se je tresla poleg kapitana ; mrak je obtamnjeval njeno dušo; bala se je omedlevice, tako, da jo je njen zali plesavec moral odpeljati v stransko sobo, kjer se izmučena od strašne dušne borbe zgrudi na zofo. Kapitan jo zdajci prime za roko, ter prične jej šepetati najsladkejše, ljubezni polne besede, kakoršnih Rozina še ni nikdar čula, besede, ki jih izgovarjati morejo le mamljiva usta iskrenega mladenča v prvih spočetjih ljubavne strasti. Karkoli imajo čuvstva ljubezni njež-nega in iskrenega, globocega in uzvišenega, blagega in omamljivega, z vsem tem je kapitan v čarobnem žu-boru kakor z žarečimi verigami opletal vznemirjeno dušo njeno.
Rozina milo zajoka! — Tako se je tedaj razstopila
in vpokorila ohola, ponosna, trdosrčna deklica; bila je nadvladana in ponižana kakor krotka golobica, ter postala povoljna žrtva člověku, ki se je bil zarotil, da se bo nad njo — grozovito zmaščeval. Za kapitana, samo za njega, in nikdar še za druzega vsplamtela je bila ta hip v njenem osrčji strastna, neubranljiva, neizmerna ljubezen. To ravno pa je bil namen njegove osvete; —
žalibog, da pa tudi Rozinine in njegove neizrekljivo strašne osode.
Sklepi kapitanovi bili so: zvito šaliti se z deklico^ mučiti jo z radostmi in sladkostmi, pa tudi z všemi mogočnimi tugami ljubezni, povzdigniti jo na skrajni vrhunec zemeljskih slasti, — a zatem pahniti jo hi-poma s stališča njene sreče kakor ponižano in póman-drano prismódo. S tem se je imela njena ljubezen pre-stvariti v sodbo božjo, izrečeno nad njenim okrutnim in oholim srcem, in sicer izrečno za tisto življenje mlađega lajtenanta, kterega je ona neusmiljeno zavrgla in pregrešno ugonobila v najlepšem cvetji, v mladosti polni nade. Vrh tega še pa je připletla in navezala Rozino njena osodepolna ljubezen njenemu kaznitelju ravno o času, ko je njen oče nameraval zaročiti jo z uglednim in posebno bogatim posestnikom grofom A*.
Vse to je delalo deklico že zdaj čez mere nesrečno. Po eni strani je namreč stanovitna in neovržljiva volja očetova gledé možitve vničevala vsak njen upor in so bili vsi odkladki zastonj ; — iz druge strani pa je bila njena še le vneta ljubezen do kapitana neukončljiva, kakor je lastno to srcem odvažnim, krepkovoljnim, neobičnim. Kapitan pa je hotel ravno to ugodno priliko porabiti za svojo osveto. Nagovoril je Rozino, naj ž njim skrivaj pobegne. Zaslepljena deklica privoli, ne vedoča, da jej je to le samo zvito nastavljena mreža. Odločila sta natančno dan, in prvo uro čez polnoči za beg.
Približal se je le prenaglo odmenjeni večer. Ka-
#
110
pitan je přišel natančno po dogovoru skrivaj skozi zadnja vrata v generalovo hišo. Z daj ci priôneta z Rozino spravljati ures, dragocenosti in najlepšo obleko v veliko po-
potno skrinjico ter odpravljati se na beg. Sredi teh **„;™.ott BQ^nîûto t — n im t ropot korakov, približajočih
priprav začujeta !
o J°J
se po hodišču Rozininim sobam. „Za Boga! to so ko-raki mojega očeta!" - reče vsa plaha deklica. In res, ni se motila. Eden domaćih slug zapazil je bil namreč kapitana, ko je tako pozno se prikradel v hišo; videl ga je iti v Rozinine sobe, ter koj to naznanil generalu ; to pa le iz mržnje proti nesrečni deklici, zarad ktere je bil nedavno prav oštro kazno van. General je hčerko edinico svojo, nad vse ljubil; a spoštoval je osobito
y
tudi kapitana, odlikajoč ga s popolnim zaupanjem svojim. Na besede slugove pa je bil kar ves zdivjan. „Je mogoča taka črna pre vara moje ljubezni in mojega za-upanja!" — zareži general ; potem pa gromovito reče
slugi :
iz
Ako si me nalagal, Bog se usmili duše tvoje!" Zgrabivši jaderno dvoje basanih pištol naglo odide
, — ali pa morebiti na nearečo so
sobe.
Na srečo
bila vrata sprednje Rozinine sobe zaprta. General jezno in strastno potrka. Rozina je bila vsa prevzeta in plaha od groze. Stanice njene namreč niso imele nobenih druzih vrat memo onih v spredDjo sobo, in pred temi stal je ravno zdaj srditi oče; okna proti hodišču so imela vsa močno železno omrežje; skozi ona sprednje hišne strani na ulice dve nadstropji skočiti pa tudi ni kazalo. Vsa v obupu ozirala se je Rozina po rešitvi. Nevarnost se jej je zdela čedalje veča; — ropot na vrata sprednje sobe vedno jačji, pomoči pa od nikjer....
(Dalje prihodnjič.)
Rožico ti podělím, V roko ti jo položim; Vsaj sem za-te jo vsadila Da v prihodnje bo krasila
Roža te sladká Pomladanska vsa.
Kedar zrasteš mi brhkó, Nogce staviš vže samó, V lepe te popeljem gaje
y
Tie
»
v narave rajske kraje Venčice za-te Spletem tam cvetné.
Ko razvežeš jezik
svoj
j
Ki ga dal je stvarnik tvoj Bodeš starše ljubkovalo „Máma" jih
>
in „átau zvalo
kakó bo glas Sládek vsaki čas!
V blagor tebi in korist Mi otročič lep in čist, Bodem skrbno te gojila, Bom na tebe le pazila,
Z marnjo ti krasnó
Mikala uhó.
Bógu
dómu posvetim
Tebe dete in zelim, Da bi rastlo njima v slavo Spoštovalo čast in pravo,
Da bos vekomaj Radost mi ko zdaj!
čeških pesni Vácslava Poka Podébradskega
Poslovenila Lu j iza Pesjakova.
1.
Plavaj ladja!
(Plyn má lodko!)
Plavaj ladja mi veselo
7
Čez valovje modro belo Ako veter tudi brije, In hripavno sova vpije.
Plavaj ladja mi drznó
i
Kamor vódim te z rokó!
Tje kjer solnce zlato vzhaja In s svitlobo nas obdaja, Ino tje kjer ga vsakdanje V záton pelje potovanje :
Tje
mi
plavaj
m nazaj

Da lep ote najdeš raj
»
Plavaj k bregu sladké nade Sprej mi radosti zaklade ; Plavaj ladja do ostrova, Kjer blaženstva si gotova
Plavaj hitro, nesi me Tje do ljubice sladké!
i
2.
Při zibki.
(Ukolébavka.)
Smejaj dete se mlado, V materno poglej okó! Žitje ti je nébo dalo, Da bos nekdaj svet spoznalo
Zjasni lici si
Moja sreča ti!
j
Slovenske uganjke
in njihov pomen za slovensko mitologijo
Spisal Davorin Trstenjak.
(Dalje in konec.)
V.
Pada grah, Da je strah
Ded
ga
mlať

;
CepiČ mu Železen bat.
Kaj je to ?
Ta uganjka pomeni točo. Točo si misliti kot grah, in viharno oblačno nebo kot grahovo njivo, bilo je tudi pri Nemcih navadno. Grimm tudi o tem piše obširniše.
Da je tudi pri Slovanih vladal ta nazor, pričuje
naša uganjka in pa ruski bogatir Pokotigorošek.
n	ded z železnim
i
ubijalec zmaja
Bog groma
j
to je
batom, ubija viharne daimooe, kterih simboli so bili zmaji, pozoji. Med to borbo pada to ča — nebeski grah (primeri: Babje pšeno, kašo), da je strah.
Po nemških povestih se palčnjaki (die himmli-schen Gewitterzwerge), kteri bogu groma kuje kladvo bat, skrivaj o
i
nosne oblake. *)
v grahovo polje,2) to je, v viharne točo
VI.
Taran
Taran
Sekvro meČe
y
Kam pritece Vse poseče.
i
Kaj je to ?
To uganjko so mi dali za razvozljanje rajni sveto
maskovski župnik Ecel, rojeni iz
Žetinec na levem
i
Primeri Jakoby „Mytb. Worterb
Ixion
*
Kuh
»
Die Mythen von der Herabhohlung des Feuersa str. 21.
Na delovanje groma tudi střeže ta uganjka: „Mi
mel
m
mok
dá
m toč
mlin ropoče, misli kot ropot mlina rusinska: „Oj na gorje Samoborje, kamen muku mel
Gromski hrum se
gromski bog je nebeski mlinar. Slična je
a". Mlinski
krogli kamen predstavlja orodje gromskega boga, sansk. čak
grsk. xvxloçy orodje Indrovo.
— 11
bregu Mure blizo Radgone. Njihova prisloviea je bila, kedar so se nasomorili in hudega dělali: „Taran balta
sekira po tebi!"
Že sem v „Novicah" obširniši článek spisal o Taran balta sekiri, in dokazal, da je Taran, od tarem, poltern, schlagen, bil bog groma in bliska, in se vjerna v bistvu in pomenu z vediskimi Taran is in starokelt. Taranukom, da je balta, kar pomenja sekiro pri ogerskih Slovencih, pri Čičih, baltij pri Bolgarih, balta pri Srbih , Rusih in Ru-sinih, in je po Slovanih prišla v madžarščino, novogr-ščino in turščino, bila simbol bliska. Enako je sekira bila znamenje boga bliska pri Grkih (Zeus Xccpçccvôevç) in po Castréou se finski bog groma Ukka veli: „Beil-herr", kako se je finsko imé přestavilo v nemščino (Castrén Finn. Myth. str. 314), in po nemških narodnih povestih: Hakelmann (Nordd. G. 236.).
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Gorice 31. marca. —x+y. — „Slov. Narod" je
prinesel ni davno dopis iz Gorice, v kterem se vladi svetuje, naj bi poklicala k primorskemu namestni-štvu za svetovalca kakega pravega Slovenca. Dopisnik je tudi — ne imenovaje ga — pripravnega moža na-svetoval, rekoč, da po tem spoznamo, ali nam hoče biti novo ministerstvo oziroma novi naš namestnik Tr-žaški pravičen in prijazen ali ne. Ko smo oni sestavek čitali, imeli smo ga za „pium desiderium". Veseli nas, da smo se motili. Hitreje, ko smo se zanesli, izpolnila je „Wiener Zeitg." od 28. t. m. gorečo našo željo. Vrli glavar Tominski p. g. Andr. Winkler — kajti on je neimenovani priporočenec „Narodovega" dopisnika — je imenovan c. k. namestništveni svetovalec 2. vrste v Trstu. Zdaj imamo pravega moža na pravem mestu. Slava ministerstvu za modri in pravični ta čin! Bog daj, da ne bi bil zadnji. —• Glasoviti Fa-vet ti, ki je zdaj opravilnik neke zavarovalne družbe
Milanske, přišel je te dni pogledat Gorico. Slišim, da zahteva od tukajsnjega municipija penzijo (zdaj dobivajo samo otroci njegovi nekaj stotin podpore). Opira se F. na to, da je zdaj pomiloščen in da je toraj oživěla njegova pravica do zaslužene pokojnine; ali pa, da naj mu dajo poprejšnjo službo (mestno tajništvo). V telo-vadnici gimnastične družbe smo slišali v nedeljo in po-nedeljek streijanje z možnarji, ne vem, ali je veljalo F—i-ju ali čemu. — „Katoi. politiško društvo" je imelo 29. t. m. nekak občni zbor, v kterem je predsednik dr. Dolijak poročal o svojem potovanji v Rim in o sprej emu pri sv. Očetu. Po slovenski se ni nihče oglasil, bodi, da ni bilo Slovencev v zboru, bodi, da so se že vsi slovenski udje italijanski navadili, od kar je g. predsednik v „Vaterland-u" trdil, da znaj o vsi tukajšnji Slovenci laški. Čudno, da se Lahi naš jezik tako težko in neradi učé!
Bojan pri Trstu 27. sušca. — Naši čitalnici, ki
se z velikim trudom gledé na tukajšnje razmere, dobro naprej pomikuje, je pristopilo tudi nekoliko vnanjih udov, med ktere morem posebno kot podpornike šteti gg.: Franceta Hafnerja iz Stare LokeinFranja Pin-tarja od sv. Duha pri Loki. Srčno hvalo jim izrekam v imenu odborovém, kar mi je tem veselejša naloga, ker sta omenjena gospoda moja rojaka.
Ivan Dolinar, društveni taj nik.
Iz Koborida na Gorisk. 18. marca. (Zakas.) Mocvir med Koboridom in Staraselom ima že zdaj strašne na-sledke. Blizo 200 oralov travnikov in pa cesta, ki pelje iz Koborida na Laško, je pod vodo. Čujte veliko ne-srečo. 16. dne t. m. odrinilo je veliko mož iz Ber-ginja v Koborid, da bi se odtod na železnico podali.
Z njimi sta přinesla dva mladenča culice, gotovo svojih očetov, do Koborid-a, in vrnila sta se zvečer domu. Po nesreči zaideta v temni noči iz prave poti na stezo, in šla sta, kam? — v moč vir, pa še vedno misleča, da hodita v vodi po cesti. Eden izmed nju je sicer srečno připlaval na drugo stran; al drugi, komaj zakliče to-varšu: „idi sem, bova kmalu na suhem" (stal je na vrbjem grmu), stopi v globoko strugo potoka Idrice, in vtone. Tovarš, ves moker, v tàmi se ni še zavedel, kje da je, zato pomagati nesrečnemu ni mogel. Še le danes zjutraj so ga iz vode izvlekli. — Vlada želi, če-ravno ne z velikimi stroški, tukajšnje ljudstvo podpi-rati, da bi se mocvir posušil, al žalibog, da ono posluša raje kacega svojeglavneža, svètom izvedenih mož se pa posmehuje. Res je, da se močvirje ne dá posušiti brez stroškov; al stroški ne bodo zavrženi, ampak^po posušenem močvirji donašali bodo dobre ob-resti. Če vlada ljudi k temu delu ne prisili, vse bode zastonj. Zdramite se možje! sicer bode močvir vpri-hodnje še več ljudi z vozom in konji pokopal, in če tudi to ne, bode pa mrzlica (trešelka) na stotine ljudi
v grob spravila. Prebivalec močvirja . . . •
Iz Maribora. (Sklepi katoliško-političnega društva; konec.) — 5) Očitno izpovedamo, da nam katoliškim državljanom nikakor po volji ni, ako postava (§. 6 od 25. maja 1868 in §. 48 od 14. maja 1868)
dopušča, da se šolske službe vsakemu, naj si tudi ni naše vere, podati morejo. Kje bi katoliški stariši, ako se ta postava izvršuje, poroštva imeli, da se njih otroci v pravem duhu izredé, kar vendar postava sama (§. 1
od 14. maja 1869) kot poglavitno reč pri ljudski soli naglaša? 3) Ravno tako nam nikakor po volji ni, ako postava (§. 2 od 25. maja 1868) tirja, da posvetnemu učitelju ni treba celó nič v misel jemati vsega tega, kar je katoliškim kristijanom sveto in drago. S tem se pa tudi postava sama pobija; kajti v §. 1 post. od
14. maja 1869 je izrečeno, da je v ljudskih šolah po-
glavitna reč, mladež po navodu sv. vere čedno izrejati. Bode li mogel katehet sam v zeló malih urah na teden to dognati, ako mu učitelj v toliko urah, ki so mu od-ločene, ničesar ne pomaga? Slednjič tudi izrekamo, da se ne smejo v naše sole vpeljevati bukvice (berila), kakoršne so nove po duhu novih postav spisane, v kterih ni ne duha ne sluha ne o Bogu, ne o Kristu, ne o katol. cerkvi, ne o krščanskem življenji. Če se otroci v šoli strahu božjega ne unamejo in čednega življenja po duhu sv. kat. cerkve ne privadijo, bolje za nje, da v šolo ne hodijo.	^
Srednja vas v Bohinji 24. marca. (Žive želje Bo-
hinjcev.) „Danes je oni dan, ko sem bil v soldate dan" — tako premišljujejo naši fantje danes, ko je bil od-ločen dan v pričo našega gospoda okrajnega poglavarja vložiti prošnjo za oproščenje od vojništva. Bohinjcev je letos okoli 60 v 20. letu starosti, in ti vsi so ravni in visoki ko jelka, pa zdravi ko postrv v Bohinjskem jezeru. Al planinci neradi zapuščajo svoje ljube gore. ter skrbno zahtevajo postavno oproščeni biti, ker so 1) edini sinovi oče ta, ki si sam ne more nič več pri-služiti, ali pa edini sinovi matere vdove; 2) po očetovi smrti edini vnuki starega očeta, ki si sam ne more nič prislužiti, ali stare matere vdove, ktera nima lastnega sina, 3) bratje popolnoma osiroščenih bratov ali sester, ali bratov, ki že stojé v redovni vojski ali v reservi. Tacih je tukaj dovolj , ker Bohinjci so duševno in te-lesno sposobni za častno vojno dolžnost. Srčni in močni se ne bojé sovražnika, radi in veseli branijo svoj dom in rod; le britko se jim zdi, grenki kruh med tujci jesti in v dolgem času žalostno zamišljenim čakati, da jim srce poči. — Ali ni škoda, da naših lepih Gorencev mnogo mnogo gnoji veroneško močvirje in debrečinsko
Ï12
pustoto; ali đa tifeziio bolehnih medií. Kdo bi ne bil
nezadovoljen ležati v kužnih kasarnah, med tem ko hinavski, sovražni Lah čez domaće meje plazi, njegove ljube oskrunja, ropa, požiga in cesaraka znamenja vma-zano teptá! je občna želja vseh pravih Gorencev, milostljivega cesarja in vlado prositi, da se za zgornji Korotan, Tomin in okraj radoljški ustanovi svoje brambno krdelo cesarskih lovcev, kakor so „Kaiser-jàger" v Tirolih". Na prihodnjem taboru v Lescah se bode ta domorodna želja na postavni poti vpričo Triglava pod milim nebom mocno glasila. Tudi pritožbe zoper sekvestracijo Jelovško, — vpra-šanje, zakaj se kumna posestnikom krati, in prošnja, naj se že enkrat pravice v goščah Bohinjskih med Blejsko grajščino, bar. Zoisovimi fužinami in Bohinjem na tanko po pravici zagotové, bode tabor slišal. — Srčna želja pa je vseh Bohinjcev, naj pride naš tirolski Bohinj milostljivi césar ogledat in se osebno prepričat, da je gorenski Slovenec pobožen in zvěst svojemu ce-sarju Franc Jožefu, kterega naj Bog ohrani!
Iz Zavrac 20. sušca. — Hvala in slava deželnemu odboru! Stara žirovska županija je bila pred kakimi 20 leti v tri županije razdeljena; zdaj pa nas je si. deželni odbor zopet zedinil, in to je naravno, to je pravo. Kakor smo v verskem v eno faro, tako naj bomo tudi v političnem v eno županijo zedinjeni. Slavni deželni zastop naj tedaj nikar ne posluša protestov naših kratkovidnih župančkov, ako bi se kdo oglasil z navadnim bahanjem: ,,mi hocemo sami svoji biti; nas ne more nobeden nikamor siliti". Ti možje pa zabijo postavo, která gotovo vsem le dobro hoče.
M. K. v imenu množ i h druž i h.
iz Goren$kega 2. aprila. — k. (Pozor gospodarji!) Nedavno je tuj gospod potoval pri nas in mnogotere ljudi, pa le take, ki nemški umejo, izpraševal za ceno žit in sená. Jaz sem si mislil, da mora to kak agent iz Nemčije biti, da za armado misli žita ali sená kupiti. Mikalo me je zeló zvedeti, kdo neki je ta tujec, in zvedel sem, daje inŠpektor deželne davkovske komisije v Ljubljani. Po obrazu je ta mož bil dobrovo-Ijen, al vprašanja njegova so bila nekako čudna, in pečal se je le z Ijudmi, ki nemški govorijo, ker sam nobene slovenske besede ne razume. Kmalu za njim pa je přišel sopet drug gospod k nam, ki je tudi cenilni inšpektor; onpa poprašuje po ceni lesá. Zato se mi potrebno zdi, da vam Gorencem razjasnim, kdo da so ti možje da ne kupujejo niti sená niti lesa, da pa so gospodje od cenilne komisije. Ako vas oni vpra-šajo za ceno tega ali unega, nikar je ne stavite tako, kakor bi seno ali les radi nemški armadi prodali, ampak povejte mu jo tako, kakor je cena v resnici, to
je, po skušnjah od leta 1855. do 1869. v tistih 10letih
med tem časom bila, ko je cena bila najbolj nizka, ne pa kakor je v 5 letih tega časa najviša bila. Po
uni najnižji ceni med letom 1855. in 1869. se po postavi imajo davki od vaše zemlje zdaj določiti. Ako mislite, da so ti nemški gospodje kupci in jim vi, kakor je pri kupčiji navada, prenapenjate ceno, si sami sebi jamo kopljete ! Zato: pozor deželani!
Iz Postojite 29. sušca. (Beseda na pomoČ pogo-
relcem v Bazdrtem.) Preteklo nedeljo je napravila naša čitalnica „besedo" s tem namenom, da se cisti dohodek pogorelcem na Razdrtem podělí. Ne le domačih, temuč tudi vnanjih gostov iz bližnje okolice je prišlo obilo k „besedi" toliko, da se je napolnili dvorana popolnoma. — Predstavljala se je šaloigra: „Kdor pred pride, pred melje", od Mir. Vilharja. Vršila se je igra vrlo dobro; vsak se je odlikoval v svoji roli izvrstno; težko je tedaj razsoditi, komu prednost gré. — Al tudi igra je jako dobro sestavljena, notranjskim običajem
primerna; tedaj posebno za naš kraj mikavna. Pred igro in med tombolo razveselili so nas pěvci z dobro vbranim petjem. Tudi le-tem donela je splošna pohvala, in ni bilo ploskanja pred konca, dokler se nektere pesmi niso ponovile. Vse bilo je veselo in zadovoljno; le obžalovalo se^je, da bili so prostori za toliko mno-žico pretesni. Cisti dohodki iznašajo 170 gold., ki so se oddali c. kr. okrajnemu glavarstvu v razdelitev. Omenimo tu pa še blagodušnega dara svitlega gospoda kneza Windischgratza, na veselico povabljenega, z 20 gold, po njegovem oskrbniku poslanega, kterega je le-tá blagajniku pri vstopu izrocil, in s tem Čisti dohodek pomnožil na omenjeni znesek, za kterega v imenu pogorelcev očitno zahvalo izrekamo.
Iz Postojne 31. marca.
Očitna zahvala.
V zaupanji, da, kdor prosi, tudi prejme, smo se o priliki strašnega požara, kteri je 6. oktobra lanskega leta 46 družinám skoro vse imetje vpepelil, obrnili do neusahljivega vira ljubezni preblagih src, in, hvala Bogu! klic naš ni ostal glas upijočega v puščavi, kajti došla je našim pogorelcem lepa pomoč iz mnozih kra-jev, bližnjih in daljnih. Prva pomoč dospěla nam je iz
cesarske hiše: poslali so nam presvitli cesar 500 gld., milostljivi naš knezoškof podarili so nam 200 gld.; bližnji Trst podělil je velikodušne darove, ki so jih „Novice" naznanile; iz mnozih krajev naše domovine dohajal je dar za darom; družba gosp ej na v Gradcu poslala je robe za zimsko obleko 60 osebam; nabralo se je čez 350 mernikov raznega živeža, — v denarji pa se je do danes dobilo za naše nesrečneže
5052 gold. HV2 kr. — Za toliko radodarnost našim
pogorelcem skazano zahvaljuje se pomoćni odbor vsem dobrotnikom, daljnim iu bližnjim iz globočine svojega srca.	V imenu pomočnega odbora :
Hofstetter, dekan.
Iz Ljubljane. (Iz mnozih obravnav poslednje seje družbe kmetijske) danes omenimo le živo pohvalo, ki jo je ministerstvo kmetijstva za izvrstni izdelek poljedel-ske štatistike izreklo gosp. Fr. Solmajerju, ki pa je želei, da se ta pohvala naznani vsem gospodom po deželi, ki so mu pomagali pri tem delu. Ob enem je ministerstvo naznanilo družbi, da jej hoče še vec orodja dati za vremenska opazovanja po deželi. — Družbi kmetijski dunajski je spis gosp. Ri-harda Dolenca o predivstvu, kí je natisnjen bil v družbinem letopisu (in tudi v „Novicah" ponatisnjen) tako všeč, da je družbo našo prosila, naj natisne na njene stroške 800 iztisov ali naj jej do voli, da ga ona sme ponatisniti. Odbor je vstregel želji dunajské družbe, ki je gotova častna za pisatelja g. Dolenca.
—	(Nasi državni poslanci) so razen gosp. Svetca, ki ostane na Dunaji, že vsi prišli na praznike domu. Oni ne dvomijo, da novo ministerstvo navdaja resna volja prave avstrij ske; al tisto globoko vkoreni-njeno nezaupanje, ki je sad mnogih novejših dob, more se odstraniti le s tem, da ministerstvo djansko pokaže vrnitev do pravice vsem narodom.
—	(Matici naši) so, kakor slišimo, blagovolili presvitli cesar darovati 500 gold.
—	(Javna pohvala.) Deželni šolski svèt kranjski izreka z oglasom dne 9. marca t. 1. naslednjim pospe-ševalcem šolstva hvalo in pripoznanje: Osebno so opravljali in oskrbovali prostovoljne šole : Žup ni oskrb-nik Lorenc Mencinger na Golem; Janez Ankerst v Ja-vorji; Ignacij Tavčar v Želimljah; Janez Teran v Zlatem Polji; Janez Kapus v Pečah; France Završnik pri sv. Gothardu; Janez Podgoršek na Ubelskem; Janez» Dolničar v Planini nad Jesenicami; Jernej Ramoveš v
113
Spođnji Idriji in Ivan Zagorjan v Rovtah. 2) Posebno
marljivo so s svojim uplivom pripomogli šolstvu : okrajni
glavarji v Postojni, Crnomlji in Planini; dekana Jože Rozman in Anton Aleš; župniki Janez Vovk v Šent-Jerneju ; Simon Zadnik v Vrhu ; Anton Krašovec v Ad-lešicah; Gašper Gašperlin na Éučki; Matija Marolt v Dobernčah; Andrej Skrabec v Toplicah; Janez Burger na Brdu; Jože Lomberger v Tujnicah; Florijan Pre-lesnik v Spitalicah; Janez Kapel pri sv. Jakobu; Anton Namrè v Šmartnem pod Šmarno goro ; Janez Dolinar v Kopajni; Anton Anžur v Senčurji; Janez Kaplenek na Blokah; Janez Knavs, vikarij v Krškem; župna oprav-nika Janez Kramar v Cemšeniku in, Jože Razboršek v Vodicah; duhovščina y Horjulu in StTVidu nad Ljub-Ijano; Jurij Jarec v St. Mihelu ;~Anton Hočevar v Do-berničah; Janez Kobilica pri sv. Petru in Valentin Skulj v Dolu. lzmed učitelje: Jakob Mencinger v Trnovém; Peter Cebin v Kranji; šolski ravnatelji: Janez Juvan, Miha Lazar in Lorenc Sadar; učitelji : Jože Tuma, Janez Mandele, France Mrcina, France Kenda, Nikolaj Sta-nonik, France Muhič, Luka Kožuh, France Lunder, Gregorij Koželj, Valentin Krek, France Golmajer, France Gros, Ánton Bezeg, Matija Bernik, Jože Jerom, France Duhnar, Gregorij Arko, Alojzij Jeršé, France Črnilec, Jurij Adlešič in učiteljica Marija Jaki. 3) Gmotno so podpirali šolstvo: Deželni zbor kranjski, ki je v porazumljenji z deželno vlado iz preostankov dež. kulturnega zaklada odločil 1000 gold., iz kterih se je šolam omislilo vrtnega orodja in učiteljem, ki so bili gledé poduka o poljedelstvu posebno vspešni, dala nagrada. Enaki znesek je odločila ljubljanska hranilnica v ta namen, da se revnišim učencem oskrbé šolske po-trebščine in učne potrebščine za šole. Dalje grajščak France Viktor Langer pl. s Podgore v Pogancih, Edvard Schaffer v Vinski Gorici pri Trebnem; fužinski vodje Friderik Langer v Zagorji in Dobner na Fužinah pri Žužemberku; fužinski in grajščinski lastnik Viktor
Ruard na Savi; fužinski lastnik Karol Pibrovec v Kropi; župan Janez Pretner na Koroški Beli; župnik Janez Brodnik in Leopold Albrecht v Dobu; lastnik zavoda Alojzij Waldherr v Ljubljani; društvo čitalnica v Ljubljani; mestjani v Kamniku; nune v Ljubljani in Skofji Loki, frančiškani v Ljubljani, Novomestu in Kamniku in kapucini v Skofji Loki.
—	(Odbor „Slovenije*') je v svoji poslednji seji po sklepu obenega zbora sklenil, da zadnjo saboto vsacega meseca zvečer ob pol osmih napravlja go-vorniške vaje, ki naj trajajo eno ali dve uri. Predmete teh govorov odločuje odbor po tem, kakor mu jih udje „Slovenije" nasvetujejo in se mu govorniki na-znazijo. Odbor tedaj prosi častite svoje ude, naj mu blagovolijo naznanjati predmete. Ko je govornik končal govor, se začne debata (razgovor) o dotičnem predmetu, v kteri vsak lahko besedo poprime; sklepalo pa se v govorniških vajah ne bode nič; o tem se go-vorniške vaje locijo od druzih obravnav občnega zbora. Ako so govori zanimivi, se morejo natisniti v „letopisu" Slovenije, ali v „Pravniku" ali v „Novicah", kakor so po svojem obsegu za ta ali uni časnik bolj primerni. Prva govorniška vaja za ta mesec bode v saboto 29. aprila; govoril bode gosp. dr. Razlag o časnikarstvu.
—	(Jamska Ivanka), ktero je gosp. Mir. Vilhar leta 1850. na svetio dal pod skromnim imenom ,,domo-rodne igre s pesmami", je přetekli četrtek ponosno na oder stopila kot spevoigra, in zares v tej novi opravi, v kteri jo je dramatično društvo na javno gle-dališče přineslo, zasluži bolj imé opere nego operete, kajti muzikalni del po predelku kapelnika G. Schantelna nadvladuje besedo in obraća vso pozornost
na-se. Lepim pesmam Vilhar j e vim, med kterimi ne-
ktere že dolgo prepeva narod, je dodal Schantel svoje pa tudi Vilharjevim prvotnim dal obliko, ki jo zahteva opera. Vspeh je bil po takem popoln, časten skladateljema in časten dramatičnemu društvu, pa tudi pevcem in pevkam, ki so predstavljali „Jamsko Ivanko", med kterimi so se odlikovali gospá Odijeva in go-spodičina pl. N e u g e b a u e r j e v a, in gospodje J. Noli, Medén in Heidrich. Tudi zbori moški in ženski, kakor orhester grof Huynovega polka so izpolnili veliko svojo rolo vrlo dobro. Na kratko rečeno: „Jamska Ivanka" je bila s živahno pohvalo sprej eta in go-spodoma Vilhar in Schantel je občinstvo čestitalo
z klicem na oder. Neutrudljivi regisseur gosp. Nuli je hvalevredno vredil celo predstavo.
—	(.Beseda čitalniŠka) preteklo nedeljo vršila se je od konca do kraja tako izvrstno, da jo po pravici moremo prištevati najboljim čitalničnim „besedám". Impozantni gospejski in moški zbori vmes s krasnim samospevom g. Kuralta v Nedvedovem „Popotnik-u", velečastna Gounodova „Ave Maria", ki jo je pela go-spodičina pl. Ne ugebauerj e va, na glasoviru sprem-ljana od gospodičine Marije Orlove, na goslih od gosp. Schaumburga in na fisharmoniki od pevovodja g. Val ente, — izvrstna igra na goslih g. Schaumburga , — mični deklamaciji „Angeljček" in „Kaj je čudo" gospodičine A. Brusove, — jedreno, v lepo-glasnem jeziku pisano berilo gospoda dr. Razlaga, ktero bodemo prihodnjič celo natisnili: vse se je vršilo tako lepo, da vsaka točka je bila z navdušeno pohvalo sprejeta in se glasno priznala tudi zasluga pevovodja g. Valente in besednega odseka. — V nedeljo 23. aprila je spet „beseda" s plesom, ki bode nadomestil oni ples, ki je izostal o pustu.
—	(Poselske in delavske bukvice) se dobivaj o v
Egerčini bukvotiskarnici v Ljubljani po 15 krajc. Vsaka županija, kedar vsled 28. §. občinske postave potřebuje teh bukvić za posle ali delavce, naj se toraj obrne na to tiskarnico, ktera je po dogovoru z dežel-nim odborom novo zalogo po omenjeni ceni prevzela. Novo natisnjenim poselskim bukvicam je dodan tudi poglavitnejši del poselske ali družinske postave. Županije smejo te bukvice po postavi za občinske takse dajati po 20 krajc., postavni kolek za 15 krajc., ki se mora na vsake bukvice pritisniti, morajo posli in de-lavci županstvu posebej plaČati ali ga seboj priuesti.
—	(Matičina tiskarnica.) C. k. dežel na vlada je z odlokom od 26. marcija t. 1. št. 2071 Matici dala pravico, napraviti si lastno tiskarnico.
—	(Profesorja gosp. Andrej a Zamejca) je c. k. deželni šolski svèt v dogovoru z knezoškofijstvom izvolil za uda preskušnje komisije za ljudske in mest-janske šole, ki bode preparande izpraševal iz krščan* skega nauka.
—	(„Brencelj") y ki je unidan prifrčal na dan, je posebno bogato naložen s pikantnim blagom, ki v šalah resnico razklada. On sicer poje: „Le po njih!" mi pa pravimo: ,,le po njem", ki se hočete kratkočasiti!
—	(Nove orgije.) Naš dobro znani rojak France Goršič je, kakor smo zadnjič omenili, izdelal krasne nove orgije za Hotederšico. Slavnoznani moj ster je pokazat, da tudi z majhnimi pripomočki ume napraviti veliko in krepkoglasno delo. Nove orgije imajo v man-valu 56 tast in 10 spremenov; štirje so 8 čevljev, eden 16 čevljev pokrit, dva 4 čevlje, in drugi trije so za močni glas. Samo en spremen je ves lesen, trije so na pol cinasti, drugi čisto cinasti. Pedál ima 24 tast, dva spremena 8 čevljev, enega 16 čevljev odprtega, pe-dalni sklep (Pedalcopel), in celi stroj ima še zbiralnik (Collectivzug); ako se ta zbiralnik dobro rabi, se mo-
114
rejo hipoma različni spremeni združiti. Tudi vnanja družbe kmetijske, ako se naročilo posije na gosp. Fr. oblika orgel je okusno narejena, miza za igro je lo- Solmajerja v Ljubljani na Bregu štev. 192 čena. Notranja naprava je taka, da se lahko blizo lega okroglega amerikanskega cent veljá
debe
pride, jv> »e««« Poglavitno reč pa nazadnje omenimo, in to je glas.
Ne prehvalimo, ako rečemo, da gledé na majhno šte-vilo spremenov nihče ne bi pričakoval tako močnega in cerkvi primernega, v tihih spremenih pa tako mi-lega glasa, kakor ga slišimo pri teh orgljab. Našim cerkvam priporočamo tega domačega umetnika in želimo, da bi se povsod oglasile dobre orgije in kolikor
mogoče po nizki ceni; omenjene veljajo le 1400 gld.
kar je važno za dobro vzdrževanje takega delà.
(.Devetnajsta predstava dram. društva) v gleda-
lišči bode na véliki pondeljek 10. aprila. Ponavljala se bode „Jamska Ivanka", kar bode gotovo posebno vstreglo vnanjim domoljubom, ki bodo ta pot imeli lepo priliko vdeležiti se te predstave. Dramatično društvo bode s ponavljanjem te lepe igre podalo res kaj posebnega, historičnemu pomenu velicega ponedeljka vrednega, in ni dvomiti, da bode tudi našlo svoj račun pri tem in pridobilo kaj za obilne stroške, ktere je prizadjala prva predstava.
(Novega Župana) je Ljubljana dobila přetekli
teden namesti odstopivšega dr. Suppana. Komedija vo-
litve
*
kakor smo se prepričali z lastnimi očmi
f
se je
pričela s tem, da je zapisnikar Hudabiunigg bral zapisnik prejšnje seje, in ko je přišel na odpoved dr. Suppana, mu je jok zaperal besede, tako, da ihté
vi-
je prenehal večkrat z berilom!! Gnjusno je bilo deti to burko, in sicer tako gnjusno, da smo slišali celó nekega izmed pričujočih 29 odbornikov reci: naj bi se bil, če nihinavec, takrat do dobrega izjokal, koje zapisnik pisal! Namesti c. k. vladinega svetnika v pokoji Las an a, kteri je zadnje dni v nemškutarskih čas-nikih, ki iz „rotovža" glas dobivaj o, figuriral za župana, je nenadoma vendar v sredo iz urne skočil man. .
Keine Zauberei, nur Geschicklichkeit"
Dež-
■	im^M ■■PH I ■■■■■■ bi
rekel Nestroy. Zasluge za nemško kliko največe ima gotovo Dež m an. Ko se je zahvalil za nepričakovano
čast, da
ga Je
odbor, v
kterem, kakor je „Brencelj preračunil, ima vsak odbornik 13 celih ljubljanskih volilcev za seboj , enoglasno izvolil, je poprijel vitez dr. Kaltenegger besedo in novega župana pokadil z dvemakadilnicama: ustavo- in brezversko Hudabiunigg se je sopet jokal), ter to volitev imenoval krono mu-čenstva Dežmanovega v poslednjih letih. — Narodnim Ljubljančanom je prav vse eno, kdo je zdaj glavár
in res popolnoma naravno je to, da možje, ki jim po žilah teče kri konštitucijskega, tur-narskega in feuerwehrskega društva, so si kolovodjo svojega izvolili tudi za župana.
Vrtecau 4. list) je sopet tako dobro vredjen da je vreden krepke podpore.
Soče") organa političnega društva goriškega list na pokušnjo nam je došel. Izhajal bode dva-
na „rotovžu"
y
krat pravi
na mesec; v vsem je
sličen „Primorcu"
a kakor

bode izhajati začel posebno po živi želji Sloven-
cev na Goriškem.
vresničila !
Naj
se ta želja tudi dejansko
okroglega
v
tednih dozorélega
gold.
gold.
Gospod Gustav vitez Stockl, vodja lova in
véliki logar svitlega kneza Windischgrátza, častni srenjčan v Zgornjem Logacu, zet g. J. Blaznika umri v Logacu previđen s sv. zakramenti za umirajoče v 49. letu svoje starosti in njegovo truplo bode danes ob 3. uri popoludne prenešeno lodvora na pokopališče ljubljansko.
Novičar iz domaćih in ptujib dežel.
Iz Dunaj a.
Zadnje 4 seje zbornice poslancev pred velikonočnimi prazniki so bile važne in posebno
zadnja
aprila
bila je jako viharna.
prvi
teh
y >
sej je dalmatinski poslanec Danilo stavil predlog naj se Graničarji zaslišijo , predno se konečno sklepa da vojaška Granica prestane ; dr. Costa ga je podpiral v tehtnem govoru, kterega prinesemo drugi pot. Se vé, da je padel Danilov predlog, ker v dvalizem zagrizena većina zbornice ne dopušča, da bi Cislajtanec
se vtikal v Translajtančevo gospodarstvo! seja je bila že zatega del zanimiva, razcepljeni so že ustavoverci med seboj. tej seji za to, da se za letošnje leto dovoli po3tavno
w .	• «	1	tt 1 # i • ^ . 1	i •	•	•
Zadnja
ker je kazala, kako
je v
Slo
število rekrutov.
Veliki štajarski ustavoverec in „vecni
minister" Rechbauer je meril na to, naj se temu mi
nisterstvu, ker „ni
mesó iz njihovega
mesá", nič
voja
kov ne dovoli; drugi so zarad Tirolske koncesije se grozili in so odščipniti hoteli 1<520 rekrutov. Pri glaso-vanji je po većini glasov vendar obveljalo število , ki
ga je vlada zahtevala, namreč 56.041 vojakov za ar-mado in 5604 reserve. Minister grof Hohenwart je
centralistom spet dobre solil, najbolj pa jih je razkačil vrli tirolski poslanec baron Giovanelli s tem „rajhsrat" zmirom
;
le „versammlung" imenoval.
da je
Tudi
o tej seji drugi pot več. — 18. dne t. m. se zopet začne zborovanje, ki je v saboto čez praznike prestalo.
Punt
v Parizu dobiva čedalje strašnejšo podobo. Francos mori Francoza. Tako imenovana „rdeča stranka" v Parizu strahuje glavno mesto tako, da prva vlada v Ver-zajlu jej ni kos. Thiers, načelnik vlade, ki biva v
Francosko. Čedalje huje so homatije tukaj.
Verzajlu, sicer
upa
da bode zbral toliko armade
da
čez
Pariz in stra-
bode v kakih 10 dneh mogel planiti hovati puntarje ; al mogoče je, da puntarji še pred pla-nejo čez vlado v Verzajlu. Tu bode še kri scurkoma
tekla!
à
r
/
/
na nar
/
V
I
r
/
/
Ker se je s suscem mesec em končala naroč-
nina na prve kvatre letosnjega leta
prosimo
•	ivviv\AS	w	I V	IV V KAJ V I \J VWWIVJ^IJKAJ LZ/LU/ y JJ ! \JO t
(Sokol združen s Čitalnico) napravi v saboto 15. vse one gospode naročnike, ki so se naročili
aprila v restavraciji Tavčarjevi večerno veselico na korist pogorelcev na Razdrtem. Natančneji program, ki hoče biti prav zanimiv, naznanimo prihodnjič.
(Prodaja SufokolŠkih mladih praset) bode, kakor
za ta čas, naj se oglasijo z naročilom na daljey da se moremo ravnati potem pri tisku našega
Naročnina se najcenejse posilja po postnih
smo že oznanili véliki noči.
v zadnjem listu „Novicť
t
>
v sredo po
lista.
nakaznicah.
Z a l o žni š tv o.
(Krompirja posebno dobrega in zdravega)
v
40.
- Kjiitjjti ïw ï/vooy/w u/iju/vic	, ▼	LilStlllCB VTC<
listu lanskih „Novic" naznanjenega, se še dobi iz vrta đo konca septembra.
Listnica vredniátva. R. 18: Přejeli 3 gld. 63 kr. plaćano
Odgovorni vrednik: Jozef Gole
Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljublj