133
DNINARJEVA SMRT
RobertFrost
Sedela je za mizo. v luč strmeč in Warrena čakala. Ko je začula njegov korak, pa je po prstih stekla skozi mračan hodnik in ga prestregla tam zunaj v veži. »Silas se je vrnil.« Potisnila ga je čez prag in vrata zaprla za seboj: »Bodi z njim dober.« A^zela mu je in položila v lopo, kar je prinesel s trga, in ga k. sebi na smrekove stopnice potegnila.
»Sem bil z njim kdaj drugačen kakor dober?
Ampak nazaj ga nočem,« ji je rekel.
»Že ob zadnji košnji sem mu bil dejal:
če greš zdaj, sva midva opravila.
Saj ni za rabo več. Kdo bi ga pa
betežnega, kot je, pod streho vzel?
V tem, kar še zmore, pa ni zanesljiv,
saj te pusti, ko je najbolj potreben.
Prisluži si le tolikanj, da je
vsaj za tobak in da mu ni potreba
z malho po svetu in kapo snemati.
,Veš,' sem mu rekel, ,nimam toliko
da bi te v službo vzel, čeprav bi hotel.'
,Me bo pa kje kdo drug.' ,Naj te, če more.'
Nič nimam proti, ako si želi
pomagati, ampak kadar začne
tako, že vem, da je pekje nekdo,
ki ga bi rad ob žetvi, kadar je
premalo rok, z denarjem zvabil stran.
Na zimo pa spet pride. Sit sem ga.«
»Pst! Preglasan si: čul te bo,« je rekla.
»Naj čuje, naj; prej ali slej me mora.«
»Ves zdelan je. Zdaj spi ob peči. Našla sem ga, ko sem prišla od Rowovih: pred vrati skednja je čumel in dremal. Res, žalosten pogled, kar pretresljiv — ne smej se — nisem ga spoznala, tudi pričakovala ne — ves spremenjen je. Boš videl...«
»Kje si rekla, da je bil?«
»Ni mi povedal. Odvlekla sem ga v hišo, mu dala čaja, kaje ponujala, poizvedovala, kod se je potepal, pa vse zastonj: le prikimaval je.<c
»Kaj je povedal?   Je sploh kaj?«
134
»Le malo.<
»Le malo? Mary, kar priznaj: dejal je, da je prišel moj travnik prekopavat.«
»Warren!«
»No, je dejal? Rad bi pač vedel.<
»Seveda je. Kaj pa naj bi? Menda ne boš zameril starčku te nedolžne pretveze, ki z njo svoj ugled rešuje? Pa tudi to je rekel, da boš vedel, da misli očistiti naš gornji pašnik. To pesem že poznam, si hotel reči. Ampak, da si ga čul, kako se mu jezik zapleta. Dvakrat, trikrat sem ga ustavila — tak čuden je bil, veš — da se prepričam, če ne blede v snu. Se še spominjaš Harolda? Pri nas je fant kosil, tega je že več let. Končal je šolo in zdaj tam v nji uči. Silas je del, naj ga nazaj pokličeš, češ da bo na tej farmi, če bi v roke pljunila onadva, ko v škatlici. Kako je vse pomešal! Tale fant ni slab, je rekel, le preveč učeno čenča — saj veš, kako sta se ves julij dajčila v tistem strahovitem soncu — Silas na vozu, skladajoč seno, fant, z vilami, pa ob njem.«
»No, jaz sem se držal ob strani, da ju ne bi čul.«
»Kdo bi si mislil, da ga tisti čas
moti še zdaj — kot sen. Res, so stvari,
ki se jih ne iznebimo. Gimnazijec
je imel svoj prav — in to ga je dražilo.
Toliko let, pa še zdaj tuhta razne
ugovore, ki jih takrat ni našel
135
Razumem ga.   Jaz vem, kako je to, če najdeš pravo misel, pa prepozno. Latinščina in Harold sta zanj isto. Vprašal me je, mar ni prismojeno trditi, da se je uči zato kot violine — ker mu je pač všeč. ,Fant mi ni htel verjeti, da znam najti vodo z leskovo šibo. Bogve česa se je le v šoli učil?' mi je dejal. Vse to bi rad z njim znova obgovoril. Predvsem pa bi ga hotel naučiti, kako je treba skladati seno —«
»Res, to pa zna. Vsak kup sena ti dene lepo na svoje mesto in povije fer si zapomni, kje je in kakšna je, da ga, kadar razklada, zlahka najde, nabode in odvrže, kakor kakšno veliko ptičje gnezdo. V tem je mojster. Nisem še videl, da bi stal na senu in z njim vred tudi sebe vzdigoval.«
»Ce bi ga to naučil, bi mogoče
še bil kdaj kje za rabo, mi je rekel.
Kdor v bukve bulji, ni za nič. Ubožček,
skrbi za druge — za seboj pa, nima
ničesar, da bi se lahko ponašal,
in pred seboj ničesar, kar bi mu
bilo v veselje — vse dokler bo živ.«
Kos mesca je zahajal proti hribom, vlekoč za sabo vse nebo. Njegova luč ji je v naročje lila. Razgrnila ji je predpasnik in se dotaknila slaka, v rosi razpetega od vrtnih gred do strešnega žlebovja, kot da ubira na harfo nekaj nežnega, kar sega v srce človeku tu ob nji — v temi. »Warren,« je rekla, »prišel je umret domov: ne boj se, da bi to pot ne odšel.«
136
»Domov?« se je pošalil.
»Kam pa, Warrcn? Vprašanje je, kaj ti pod tem raznmeš. Seve, za nas ni Silas dosti več kot tisti pes, ki je bil zgrešil sled in se iz gozdov ves zdelan k nam priklatil.«
»Dom je tak kraj, ki mora te sprejeti, če moraš tja.«
»Recimo: nekaj, česar ni treba še posebej zaslužiti.«
Warren se je zravnal, stopil po lopi, pobral kos palice, prišel nazaj, ga zlomil v roki in ga vrgel stran. »Misliš, da je pri nas res bolj doma kot tam pri bratu? Samo trinajst milj se vleče pot tja do njegovih vrat. Po mojem jih ni danes manj premeril. Cemii ni šel tja? Brat mu je bogat, direktor banke — to ni majhna stvar.«
»O tem nam ni nič pravil.«
»Vem pa le.«
»Seve, ta bi lahko pomagal. Ce bo sila, se obrnem nanj. Res, moral bi ga vzeti pod streho, in kdo ve, morda bi ga — mogoče pa je boljši, kot se zdi. Ampak pomisli: če bi Silas vedel, da ima pravico, sklicevati se na brata in terjati karkoli od njega, kako da ni o njem nobene črhnil?«
»Le kaj imata med seboj?«
»Veš kaj? Silas je pač, kar je — nas nič ne moti — sorodniki pa takih ne trpe.
137
Nikoli ni nič hudega zagrešil, zato ne ve, zakaj bi bil on slabši kakor kdo drug. Čeprav ni nič, se vendar ne ponižuje, da bi bratu ustregel.«
»Pa tudi živi duši ne bi zlepa ničesar prizadel.«
»A prizadel me je: s tem, veš, kako je glavo naslonil ob ostri lirbet stola in jo vrtel, ne da bi hotel leči tja na zofo. Daj, stopi in poglej, kako je z njim. Pripravila sem postelj zanj. Začudil se boš, ko ga boš videl — takšen je. Njegovih dni je konec ...«
»Hm, ne vem, če ni prezgodaj govoriti o tem.«
»Ne, ni. No, pojdi pa boš videl sam. A iproisim te, da ne pozabiš, Warren: prišel je, da bi ti prekopal travnik. Ima že svoj načrt. Ne smej se mu.   ' Morda ga omeni, morda tudi ne. Jaz bom sedela in gledala, če bo ta oblak, ki jadra tamle, zgrešil mesec ali zadel.«
Zadel ga je. In potlej so trije tvorili tam nejasno vrsto: ona in mesec in srebrni oblak.
Vrnil se je — a vendar nekam kmalu — se spustil k nji, poiskal nje roko in čakal. >Warren?« ga je vprašala.
»Mrtev je,« to je bilo vse, kar ji je dejal.
Prevedel Matej Bor 138