"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
varnost v svetu!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto____________________ $3.00
Za pol leta_______________________1.75
		NEODVISNO	GLASILO	KANADSKIH	SLOVENCEV		
Let. 5. Št. 224.	Cena 5 c.	TORONTO,	ONTARIO	WEDNESDAY,	JULY 30TH, 1947.	Price 5c.	Vol. 5. No. 224.
Teroristična batida obsojena
Ljubljana, Tanjug — Dne 24. občinskih zastopnikov, še več,
julija je bila končana razprava proti teroristični bandi, ki je upadala iz Avstrije na jugoslovansko ozemlje ter izvršila celo vrsto zločinov. Po objavi dokazanega postopka je vzel besedo vojni tožilec. Analizirajoč zločinsko delo obtoženih, je vojni tožilec konštantiral, da so se žarišča aktivnosti proti Jugoslavije nahajala v taboriščih, Pongav, Srahf Vagna in drugod. V teh taboriščih se ubežni kriminalci vežbajo za politične zločince in teroriste. Za zvezo s temi taborišči skrbe poverjeniki podpolkovnika Glušiča, voditelja t. zv. "Nacionalnega odbora kraljevine Jugoslavije", kateri z vsestransko ameriško pomočjo izvršuje naloge obsojenega vojnega zločinca Miha Kreka, ki se nahaja v Rimu. V teh taboriščih se rekrutirajo z vednostjo Anglo-ameriških organov člani bande, kar dokazujejo legitimacije z angleškimi pečati, svobodno gibanje kurirjev in svobodno vršenje propagande proti novi Jugoslaviji.
Vojni tožilec je nato predočil krivdo vsakega posameznega obtoženca. "S pomočjo takih band" — je podčrtal vojni tožilec — "ima vojno hujskaška klika namen une-sti na ozemlje FLRJ nered in nemir, da straši narod z zunanjo nevarnostjo. V inozemstvu pa hoče ta klika ustvariti utis o resnih nemirih v Jugoslaviji, tako da bi s tem provzročila intervencijo inozemskih sil.
"Taborišča v katerih se nahajajo središča vsega sovražnega dela proti novi FLRJ," — je dejal vojni tožilec — "so večinoma na avstrijskem ozemlju v področju anglo-ameriške okupacijske cone oziroma vojne uprave. V teh taboriščih se dopušča sovražno delo proti Jugoslaviji, dopušča teroristično delo bandam, katere poleg tega izkorišča za svoje špijonske cilje. S tem postopanjem one vzpodbujajo in dajejo moralno zavetje nacističnim in vojnim zločincem, katere oni pomagajo odkrito potom svojih organov, avstrijskih žandar-jev, financarjev in avstrijskih
avstrijski organi se tudi sami udeležujejo pri napadih na jugoslovanske obmejne straže."
"Vidimo, da se Avstrija v teku zadnje vojne, v čemer ravno vsled zločinov svojih državnikov nosi veliko odgovornost, ni naučila ničesar. Avstrija ni podvzela, da očisti svoj uradni aparat od fašističnih vojnih zločincev in delajo na mejah ravno isto kar so delali za časa okupacije. Samo v prvi polovici tega leta so avstrijski organi vprizorili 11 obmejnih incidentov, ob katerih prilikah je bilo ubitih 5 jugoslovanskih bojevnikov."
Postavljajoč vprašanje, kdo je odgovoren za to nezrfbsno stanje v Avstriji je vojni tožilec podčrtal — "da odgovornost pada na anglo-ajneriško okupacijsko oblast, pod katero upravo se nahajajo vsa taborišča in pod katerim nadzor -stvom se razvija vse javno življenje zapadnih in južnih avstrijskih pokrajin. Namestu, da anglo-ame-riške okupacijske oblasti delajo na tem, da se v Avstriji upostavijo zdrave demokratične razmere, da bi med Avstrijo in sosednjimi državami vladali dobri prijateljski od-nošaji, oni delajo ravno nasprotno ter pomagajo reakcionarnim kli-kam in dovoljujejo preganjati domače antifašiste od strani fašističnih zločincev. Vojno-fašistična klika poskuša s svojimi špijoni in teroristi zaostriti sosedne odnose z Jugoslavijo, kakor to dokazuje ta sodna razprava. Iz izjave obtoženih se vidi, da je angleška obveščevalna služba taboriščne jetnike premenila v špijone proti Jugoslaviji."
Po govoru branilca in završnih besedah obtoženih, je sodišče izreklo obsodbo po kateri se vsi obtoženi proglašajo krivim. Organizator te bande, Franc Čeh je bil obsojen na smrtno kazen z obeše-njem, a člani bande Ferdinand Kopnik, Jakob Helbing, Anton Bratus, Franc Arnus, Jožef Levič-nik in Alojz Perko na smrtno kazen z ustrelitvijo. Ostalih pet obtožencev je bilo obsojenih na kazen
ANGLIJA PRED VLADNO KRIZO
ANGLEŠKI TISK IN JAVNO MNENJE ZAHTEVA, DA ATTLEE ODSTOPI
London: — Angleško javno mnenje in tisk zahteva, da sedanji premier Vel. Britanije Attlee odstopi. Daily Mirror, ki se smatra, da je naklonjen Labor partiji zahteva, da Attlee poda ostavko čim prej, ker da je prememba nujna.
Mnogi člani parlamenta in demokratični tisk je mnenja, seveda razen konservativcev in njihovega tiska, da se naj zunanja politika Anglije tesneje poveže s Sovjetsko zvezo, kakor je bilo to obljubljeno od kandidatov Labor partije pred volitvami. V tem oziru se po volitvah ni storilo prav nič ali še poslabšalo.
Angleško javno mnenje se zanima za sedanjo zunanjo politiko, bolj kakor se je kdaj prej. Angleško javno mnenje je prepričano, da če bo Anglija ostala privezek na repu Združenih držav nima od tega kaj drugega pričakovati, kot izposojanje dolarjev, a trga za angleške produkte ne bo v industri-jalni Ameriki.
Posojilo, katerega je Anglija dobila od Amerike je pošlo hitreje, kot se je pričakovalo. Kolikor je še ostalo od posojila bo po izjavi strokovnjakov, potrošeno še pred j decembrom tega leta.
i
Izgledi za Anglijo niso v resnici nič kaj rožnati. Nasprotovati Sovjetski zvezi ne prinese koristi ampak škodo. Najemati posojilo v Ameriki in držati velike okupacijske sile v deželah kjer niso prav nič potrebne, tudi ne prinaša koristi. Morda bi še dobila od Združenih držav posojila, ali za poso-
jilom prihajajo druge obveznosti in vedno večja odvisnost od Združenih držav.
Ako bi se pa angleška zunanja politika obrnila in šla po poti kjer je njen trg za njene izdelke, bi angleške krize kaj kmalu prestale. Tako kot je sedaj gpd današnjim vodstvom se primiče pa še težja zima, kot je bila lanska. Narod v skrbi za bodočnost zahteva spremembo in to spremembo na bolje.
Protest Organizaciji Združenih Narodov
Sofija, (Tanjug) — Glavni odbor vsega delavskega sindikalnega udruženja je poslal generalnemu tajniku Organizacije Združenih Narodov — Trigue Lie-u brzojav v katerem ostro protestira proti terorju, ki ga vrše monarho-fašisti nad grškimi demokrati.
Protest mladine proti lažem reakcije
Beograd, (Tanjug) — Mnogi inozemski časopisi prinašajo vesti, češ da se vse inozemske mladinske brigade na mladinski progi šamac-Sarajevo vežbajo v rabi orožja, da bi se udeležile napada na Grčijo. V zvezi s tem je bila v Glavnem stanu mladinskih delovnih brigad konferenca poveljnikov inozemskih brigad, katere se nahajajo na mladinski progi šamac-Sarajevo.
Na konferenci so poveljniki inozemskih brigad ostro obsodili vse
Madžarske, Albanije, Trsta> Bolgarske, Grške mladinske delovne brigade in delovne grupe mladine Kanade, katere so prostovolnjo prispele, da delajo skupno z Ljudsko Mladino Jugoslavije pri izgradnji mladinske proge šamac-Sarajevo, da bi še bolj utrdile mednarodno sodelovanje in solidarnost mladine širom sveta, na podlagi in principih "Svetovne federacije demokratične mladine" — smo primorani , da v zvezi z
cilj voditi intervencijo proti Grčiji, ali katerikoli državi, o čemer vsaki dan trobijo mnogi časopisi tipa "Basler Nachrichten", "Weltwoche", "Daily Telegraph".
Naše izkušnje pri skupnem delu z Ljudsko Mladino Jugoslavije na mladinski progi jasno kaže, da mladina in narodi Jugoslavije v resnici težko in prostovoljno delajo, samo za sebe in za svojo novo neodvisno domovino. V tem je moč vane na pridobitvah Narodne Os-
od 10 do 20 let odvzemom prostosti in prisilnim delom.
Obsojeni imajo pravico do pritožbe na vrhovno vojno sodišče v Beogradu, a po pravomočnosti obsodbe imajo pravico prošnje pomilostitev na Prezidium Narodne Skupščine F.L.R.J.
Mladina iz inozemstva na progi šamac-Sarajevo
Belgrad: (Tanjug) — Na Mladinsko progo šamac-Sarajevo so dospele mladinske grupe iz Avstralije, Danske in Palestine, da pomagajo Jugoslovanski mladini pri izgradnji proge. V Danski grupi, ki šteje 100 mladincev se nahajajo 3 Norvežani in 2 iz Islandije. V Palestinski grupi, katerih je pet imenovanih za udarnike in drugih pet je pa pohvaljenih.
Pri Avstralski grupi so tudi 4 udarniški mladinci. Po obisku Bel-grada so se mladinci udeležili mednarodnega mladinskega festivala v Pragi.
-
w__________••<•:• "
Tudi mladini Jugoslavije ne nirjev v paradi.
te laži, katere diskriditirajo inozemske mladince, kateri delajo na mladinski progi in da preprečijo prihod novih inozemskih brigad na mladinsko progo ter da s tem napadajo direktno sodelovanje in bratstvo demokratične mladine sveta. Na tej konferenci je bila sprejeta resolucija v kateri se med ostalim pravi:
"Mi voditelji mladinskih brigad, Velike Britanije, Švice, Poljske, Danske, čehoslovaške, švedske,
prizanese reakcija z svojimi klevetami. Na sliki se vidi oddelek pio-
ZASEDANJE SKUPSCINE UÜD. REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 7. julija. — Danes se je začela četrta seja prvega rednega zasedanja Ljudske skupščine LR Slovenije. Seji sta prisostvovala tudi ljudska poslanca tov. Edvard Kardelj in tov. Boris Kidrič, ki so ju ljudski poslanci ob vstopu v dvorano z navdušenjem pozdravili. Prav tako so ob vstopu v dvorano z ploskanjem pozdravili vlado Ljudske republike Slovenije s predsednikom tov. Marinkom na čelu. Sejo je ob 17.30 odprl predsednik Ljudske skupščine Ferdo Kozak. Po čitanju zapisnika 3. seje, ki ga je skupščina odobrila, je predsednik Ferdo Kozak prečital poročila o konstituiranju odborov Ljudske skupščine LRS, na kar je skupščina določila naslednji dnevni red: Potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o imenovanju Ivana Regenta za ministra za komunalne zadeve RLS, 2. razprava in sklepanje o predlogu zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva LRS v letih 1947—1951.
Potem ko je skupščina sprejela potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o imenovanju Ivana Regenta za ministra za komunalne zadeve LRS, se je pričela razprava in sklepanje o predlogu zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva LRS v letih 1947—1951.
Poročevalec odbora za gospodarski načrt in finance Miha Potočnik je prečital poročilo odbora, ki je predlog zakona v načelu in posameznostih soglasno sprejel. Nato je ljudski poslanec Miha Potočnik povdaril velik pomen predloga zakona o petletnem gospodarskem planu LRS. ki je nov mejnik v razvoju gospodarstva in kulturnega napredka Ljudske republike Slovenije. Ob koncu svojega govora je ljudski poslanec Miha Potočnik izjavil, da bo glasoval za predloženi zakonski predlog.
Nato je govoril predsednik vla-
de LR Slovenije tov. Miha Marinko, ki je med drugim dejal:
Tovariši ¡n tovarišice, ljudski poslanci! ................................
Vlada stopa pred skupščino z osnutkom republikanskega petletnega plana. To je po sprejetju naše republikanske ustave najvažnejši osnutek zakona, ki je na pretresu pred to našo skupščino. To je dogodek izredne važnosti za gospodarski razvoj in vsesplošni dvig našega ljudstva.
Način kako prihajamo do sprejemanja našega republikanskega plana je zelo podoben načinu in osnovi, na kateri smo sprejemali našo republikansko ustavo, ki povsem ustreza naši državni ureditvi, karakterju naše oblasti, naši novi družbeni strukturi in gospodarskemu redu. Kakor smo našo republiško ustavo sprejemali na osnovi zvezne ustave, tako sprejemamo naš petletni plan na osnovi občedržavnega petletnega plana.
Razlika med našo ustavo in našim planom je v tem, da je ustava zakonsko fiksiranje že izbojeva-nega in ustvarjenega družbenega političnega stanja, dočim je plan, ki je mogoč samo v pogojih takih naših ustavnih načel, program neposredne akcije za gospodarsko in kulturno dviganje našega ljudstva. Naša federativna državna ureditev, ljudska oblast, tak gospodarski ustroj, kakršen je naš in, ki temelji na principu enotnega vsedržavnega gospodarskega pro-stora-v tem so razlogi, da naš republikanski plan sprejemamo na osnovi že uzakonjenega občedržavnega petletnega plana. Kakor je v naši ustavi osnova zvezna ustava, tako je tudi našemu planu in planom vseh ostalih republik temelj občedržavni plan. V tem razmerju republikanskih planov do zveznega plana republikanskih ustav do zvezne ustave in v razmerju vsebine občedržavnega plana do vse-
bine republikanskih planov se izraža oživotvorjenje teh občih ustavnih principov naše družbene in gospodarske ureditve. Drugače biti ne more, ker tako najbolj ustreza interesom delovnega ljudstva vseh narodov Jugoslavije. Narodi združeni v Ljudski fronti Jugoslavije pod vodstvom tov. Tita in Komunistične partije so sposobni, da gredo po najboljši poti svojih ob-čeljudskih interesov.
Ta vzajemna skladnost občedržavnega plana z republikanskimi plani je možna samo na teh načelih naše ustave. Ta ustvarjena skladnost dokazuje, da so se razblinila vsa pričakovanja naših sovražnikov in izrodkov naših narodov, ki so gojili iluzije, da bo tega sožitja in enakopravnosti naših narodov konec, čim bomo začeli reševati težke državne probleme. Z našim planom, ki se uspešno že izvaja in kaže jasno perspektivo našim narodom, — so se razblinile iluzije nasprotnikov, ki so gospodarstvo po svoje pojmovali in niso mogli razumeti in ne verjeti, da je v naši družbeni ureditvi možna dati politični in nacionalni enakopravnosti naših narodov pravilno in zato solidno gospodarsko osnovo, kakršno zdaj ustvarjamo mi. Z našo plansko zasnovo in s samim izvrševanjem vsedržavnega in republikanskih planov se ravno potrujejo temeljna načela naše ustave. S tem naše gospodarstvo postavljamo na socialistično osnovo. S tem je odklenkalo sistemu izkoriščanja človeka po človeku, s tem je dokončno rešeno nacionalno vprašanje ker je s sistemom planskega gospodarstva odstranjeno vsako možno podjarmljivanje in izkoriščanje enega naroda od strani drugega.
V uvodu našega osnutka so na-glašeni politični momenti, pogoji, ki so morali biti ustvarjeni zato, da smo morali preiti k takemu našemu planskemu gospodarstvu,
k temu našemu petletnemu planu. Naš republikanski plan ne bi bil mogoč brez občedržavnega plana. Občedržavni plan in plansko gos podarstvo sploh bi ne bilo mogoče brez teh in takih pogojev naše družbene, politične in gospodarske ureditve, kakršna je fiskirana v naši ustavi. Taka naša ustava ne bi bila mogoča, če bi naši narodi ne izvojevali svoje resnične svobode, izgnali okupatorja, iztrgali oblasti iz rok domače reakcije in izkoriščevalcev naših narodov, če ne bi delavno ljudstvo v naši deželi krepko stopilo na lastne noge in vzelo svoje usode v lastne roke.
Kakor v občedržavnem planu, tako tudi v našem republikanskem planu nov dokaz več, kako se uresničuje vse ono, za kar je ljudstvo šlo v boj. Predloženi osnutek zakona naše petletke vsebuje dejstvo, ki znova pojasnuje sliko o ogromni prednosti naše ljudske demokratične družbene ureditve, našega planskega v bistvu socialističnega gospodarskega sistema. Ob primerjavi s preteklim kapitalističnim izkoriščevalskim sistemom se vidi, kako ogromni so bili dobički, ki so se iz znoja delavcev in kmetov stekali v "Malhe" domačih in inozemskih izkoriščevalcev. To so dejstva, ki jih vsak naš delovni človek pozna in blagodejno čuti. Ta dejstva so očividna vsakomur, ki je sposoben objektivno ocenjevati. Odstranitev teh pijavk je vzbudila silen delovni elan naših delovnih množic. Temu imamo pripisati velike uspehe, — vsakomur otipljive, ki smo jih dosegli v preteklih letih naše gospodarske obnove in ki so v kapitalističnem sistemu nemogoči. Svetla perspektiva, ki jo kažejo naši občedržavni in republiški plani, pa bo dala nadaljno vspodbudo ustvarjalnemu poletu naših delavnih množic.
S konkretno analizo našega plana se bo pečal predsednik Planske komisije in še drugi re-
sorni ministri, toda nekaj splošnih momentov hočem naglasiti. Kakor je že v uvodu našega osnutka na-glašeno, naš republiški plan zdaleč ne obsega vsega gospodarskega ustvarjanja na ozemlju Ljudske republike Slovenije. Naš republikanski plan obsega 12 miljard 681 miljonov investicij, dočim celotne investicije na teritoriju LR Slovenije, vštevši zvezne investicije, presegajo 33 miljard.
če imamo v našem republikanskem planu investicije v razmerju med produktivnimi in neproduktivnimi panogami 70 : 50, se to razmerjem zelo izpremeni v korist produktivnih panog s prištet jem zveznih investicij, ki gredo razven za stanovanja izključeno samo za produktivne panoge. V našem republikanskem in zveznem investicijskem planu niti niso vštete vsote za obnovo v vojni porušenega, niti razni krediti za zadružništvo in še nekatere druge panoge, ki bodo dane na razpolago mimo plana, v kolikor se taki krediti nanašajo na materijal lastnih nadplan-skih surovin in v občih planih nepredvidenih izvorov produkcije. Naš petletni plan sam ne vesbuje vsega finančnega izražanja naše družbene dejavnosti. Glavni viri naše akumulacije, ki so razporejeni v investicije, v celotno naše gospodarstvo, za dvig produkcije materijalnega blagostanja in kulture, so predvideni skoro izključno samo iz državnega sektorja, ne vsebujejo pa davčnih dohodkov, ki gredo v vsakoletnem budžetu za stroške državne uprave in administracije.
Občedržavni plan predstavlja osnovne obrise celotne predvidene gospodarske dejavnosti, — občedržavni plan je pravzaprav zbirni plan, v katerem pa tvori jedro zvezni plan industrializacije in elektrifikacije, ki ga izvajajo glavna zvezna gospodarska ministrstva.
(Dalje na 4 str.)
nagnusnimi klevetami in očivid-nimi lažmi reakcionarnega svetovnega tiska proti mladini Jugoslavije in njenem velikem delovnem poletu na mladinski progi Šamac-Sarajevo, — dvigniti svoj glas protesta v znaku najostrejše obsodbe vseh spletk mednarodne reakcije proti solidarnosti in prijateljstvu demokratične mladine sveta.
S svojim bivanjem in delom na progi smo se uverili, da na mladinski progi šamac-Sarajevo ni nikakršnih vojnih vežb, domačih ali inozemskih brigad, ki bi imele
in veličina nove Jugoslavije sko-vobodilne borbe narodov Jugoslavije na čelu z maršalom Titom, ki je mnogim narodom služila kot svetel zgled v borbi proti fašizmu. Te slavne tradicije se še danes nadaljujejo v delu na mladinski progi."
Resolucijo so lastnoročno podpisali voditelji vseh inozemskih mladinskih brigad. Pred tem pa so tudi preko radio postaje "Mladinska proga" dali tudi posamezne izjave v katerih so najenergičneje dementirali in obsodili klevete reakcionarnega tiska o mladinski progi.
BOJI V GRČIJI
Atene, (Tanjug) — Napram najnovejšim vestem iz Grčije, je razvoj operacij, katere se vodijo okrog Konice v Grčiji zavzel drugačno smer. Sile demokratične armade so uspele z novim nenadnim manevrom, da so prišle na višine, Kalpatije, katera se nahaja južno od Konice.
Ta manever enot demokratične armade, kakor izgleda, ima za cilj i obkoljenja vladnih sil, katere se
nahajajo na oblasti Konice, ter upostavitev nepretrgane fronte od oblasti Lerine do izpod Janine.
Minister javne varnosti Zervas, je javil da je položaj zelo kritičen. Iz Larise, je bilo v naglici premeščeno poveljstvo vladne armade za severno Grčijo, kakor tudi iz drugih mest. V boj se neprestano pošiljajo nove čete, motorizirane enote in avijacija. V teku zadnjih bojev grške oblasti niso poročale o izgubah v borbah katere se vodijo okoli Konice.
POZOR POVRATNIKI DRUGE GRUPE
UKRCAVANJE DRUGE GRUPE BO V SREDO 13. AUGUSTA
Obveščeni smo po Jugoslovanskem pomorskem uradu, da bo prišel parnik "Radnik" v Montreal v nedeljo 10. augusta.
V nedeljo se bo na ladjo vkrcavala prtljaga in kargo, a v sredo 13. augusta se bodo vkrcali potniki druge grupe.
Prosimo vse povratnike, kateri pridejo iz Port Ar-thurja in iz vseh naselbin zapadno od Port Arthurja do Vancouver-j a, da bodo v Montrealu najkasneje 7. ali 8. augusta.
Povratniki vzhodno od Port Arthurja naj bi bili v Montrealu na dan ukrcanja, t.j. 13 avgusta zjutraj.
Ako povratniki z katere naselbine žele priti v Montreal nekoliko din prej, naj ob pravem času pošljejo svojo delegacijo, katera jim bo v Montrealu poiskala stanovanja.
Za izvršni odbor SKJS,
Edo Jardas, tajnik.
Registracija za tretjo grupo je popolnjena
Registracija za tretjo grupo je završena dne 28. julija. Samo one registracije, ki so prišle do 28. julija se bodo vzele v obzir, ker je število povratnikov s tem popolnjeno. One registracije, katere so prispele po 28. juliju se žal ne morejo sprejeti. Prosijo se vsi odbori SKJS po naselbinah, da prošenj za registracije nadalje ne sprejemajo.
Gl. Izvršni odbor SKJS, Toronto, Ont.
15
EDINOST"
Published weekly at 20« Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
*»*1n»ered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
lahaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Oopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Vloga vodstva Labour partije v Angliji
Najnovejše vesti, ki prihajajo iz Anglije so znaki, da v Angliji ni vse v redu in da se približuje z veliko brzino parlamentarni krizi. Poročila ne poročajo, kaj je ravno vzrok temu trenju vendar pa naglaša "Daily Mirror", ki se smatra,, da je naklonjen Labor partiji, da pritiskajoči ekonomični problemi zahtevajo, da premier Attlee takoj odstopi, ker ne vrši svojih dolžnosti tako, kakor zahtevajo ljudski interesi.
"Zahteva po spremembi je očividna in nujna", — pravi "Mirror" in dodaja, — "da je dolžnost 390 članov Labor pailamenta, da ga prisilijo na odstop". Za vzrok se navaja pomanjkanje hrane,, stanova"nj in drugih potrebščin. da se ne govori o luksuznih stvareh. To je v resnici zadosti vzroka za nezadovoljstvo, ki z vsakim dnem narašča in kaže popolnoma napačno stališče, ki ga zavzema vodstvo Labor partije napram svetovnem položaju.
Britanija namreč vzdržuje velike okupacijske sile, katere so sedaj po vojni nepotrebne v različnih prijateljskih državah, kot je naprimer Grčija, Palestina, Indija in prejšnjih sovražnih državah, kot Italija, Avstrija, Nemčija in drugih. Stroški za vzdrževanje okupacijskih armad, mornarice in zračne sile so ogromni. Po proračunu bo angleška vlada potrošila od sedaj do sredi leta 1948 okrog 12,000.000 funtov šterlingov to je okrog $48,000.000. V to svoto pa niso vključeni stroški okupacije Avstrije in Nemčije. Finančni tajnik Glanvil Hali je dalje izjavil, da bodo te sile rabile za nekako okrog 20,000.000 funtov šterlingov olja za kar se bo moralo največ plačati v ameriških dolarjih, to je drugih $80,000.000. Torej skupna in površna svota $128,000.000. Naravno je, da so stroški mnogo večji ker v te stroške ni računana okupacija Nemčije in Avstrije. Te okupacijske sile, kakor je razvidno ne prinašajo nikake koristi niti Angliji niti deželam katere drže okupirane in še manj pa pricipam Labor partije.
Kakšni odnosi vladajo med prejšnjimi zavezniškimi državami, najlepše kaže, sodba, ki se je vršila v Ljubljani proti teroristični bandi, katera je bila podpirana po angleški okupacijski oblasti. Tukaj najbrž, da tiči najglav-nejši vzrok nezadovoljstva angleškega delavskega ljudstva proti vodstvu Labor partije, kajti napačno je misliti, da so delavske množice Anglije nezavedne in da jim je vseeno kakšno politiko zavzema Labor partija napram novo osvobojenim državam in Sovjetski zvezi.
Vodstvo angleške Labor partije je od volitev igralo zelo sramotno vlogo. Niso izpolnjevali svojih volivnih obljub, ki so bile, da bodo tesno sodelovali z Sovjetsko zvezo. Ko so enkrat prišli na površje z ogromno večino, so obrnili hrbet obljubam, svojim volilcem in Sovjetski zvozi ter se priključili reakciji in spremenili Anglijo v privesek Združenih držav.
V	slučaju, da bi Attlee odstopil, pravi poročilo, da ga bo nasledil Bevin. To ne bo rešilo položaja, ker Bevin se do sedaj ni pokazal da bi bil za las boljši od Attlee-ja. Ako se naredi taka sprememba je ravno toliko kot nikak-šna sprememba. Ako delavski narod želi kakšno spremembo, kar je brez dvoma, mora biti sprememba v zunanji politiki Vel. Britanije, katero je Ernest Bevin vodil do sedaj po nasprotujočih potih. Izpolniti je potrebno volilno obljubo in skrbeti za prijateljske odnose z Sovjetsko zvezo, kakor si jih žele angleške množice. Dalje prijateljske od-nošaje z novimi demokracijami na vzhodu, kot so čeho-slovaška. Poljska, Jugoslavija itd. Tam je težišče Vel. Britanije, trg za njene produkte in kruh za njene množice, ki si morajo vedno bolj stiskati svoje pasove.
Angleški narod in angleško delovno ljudstvo želi videti svojo domovino v vrsti onih diržav, ki se bore za mir, a ne v vrsti vojnih hujskačev in kot služabnico dolarskih diplomatov, ki groze človeštvu z atomsko bombo. Te želje angleškemu ljudstvu, ne bo nikdo vzel, ker je v zadnji vojni sprevidelo, kako velike žrtve je Sovjetsko ljudstvo doprineslo, da so se ustavila bombardiranja od nemških fašistov in da je zopet zavladal mir na angleškem otoku.
Vodstvo angleške Labor partije se pa vkljub žrtvam Sovjetske zveze in žrtvam Vel. Britanije za zmago v zad nji vojni vse bolj zanima za "Trumanovo doktrino" in "Maršalov Načrt" in to je javnemu mnenju v Angliji predobro znano. Zato je nastalo že večkrat nezadovoljstvo, ki z vsakim dnem vse bolj narašča. Zato je potreben nekakšni manever, da se angleško javno mnenje potolaži.
V	koliki meri se bo posrečilo vodstvu Labor partije obrniti angleško javno mnenje z eno spremembo v parlamentu je težko reči, ali se lahko reče, da je angleška javnost čuječa in samo pazi na trike, že večkrat so poskušali in so dejansko blatili Sovjetsko zvezo, toda to pri angleških delavskih množicah ni našlo odmeva. Vedno kadar je Bevin ali kateri drugi od vodstva Labor partije govoril delavskim množicam je moral zatrjevati, da bo sodeloval z Sovjetsko zvezo, četudi je potem na konferencah delal nasprotno.
Vloga vodstva angleške Labor partije je torej lice-marska, ali javno mnenje angleških delavnih množic jo bo spravilo v pravo smer.
Jugoslovani v Združenih državah zahtevajo svobodo potovanja
Odbor Združenih Jugoslovanov v Ameriki je poslal na ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve George C,- Marshall-u apel, da dovoli ameriškim državljanam jugoslovanskih narodnosti svobodno potovati v Jugoslavijo, ki se glasi :
Honorable George C.Marshall Depatment of State Washington, D. C. Dear Mr. Secretary:
We have been very much disturbed by the State Department's steadfast refusal to issue pass-pors to Americans for travel to Yugoslavia. This policy has been* in effect for about nine months and is being continued.
The arguments that Americans cannot obtain proper protection in Yugoslavia, that transportation is inadequate and that hotel accomodations are meager, are not based on fact. If we take into consideration the fact that passports are being issued for travel in former enemy countries, in Franco Spain, and in Greece, where a full-scale civil war is going on, it is difficult to understand why travel is being forbidden to Americans in a country which was allied to us during the war, which contributed greatlv toward our common victory and is a full-fledged working partner in the United Nations. The Yugoslav peoples proportionately contributed more than any other group toward the Allied victory.
......An examination of your files
will indicate that prior to the war, when Yugoslavia was being ruled by a monarchy, there were certain difficulties in the protection of American citizens due to the fact that International Law recognizes dual citizenship unless a treaty regulating such citizenship is in effect. No such treaty has ever existed between Yugoslavia and the United States. However, no such treaty exists with Italy and other countries. In spite of this, the United States' State Department has never refused passports for travel in countries with whom treaties effecting dual citizenship were not in effect. We are aware of the difficulty over persons of Germanic origin who claim technical United States' citizenship, which was predominately pro-Axis.
Various tragic cases of individuals are known to this Committee and are known to the State Department. We know of a case where a widow, sixty-eight years of age, with no living relatives in the United States and two grown children in Yugoslavia, was refused a passport to join her children. We are acquainted with another case in which a coal miner, suffering from silicosis, who has a short time to live, has been refused a passport which would enable him to see his children and other members of his family before he dies.
People such as these, and there are thousands of similar situations, do not wish to travel to Yugoslavia for the purpose of obtaining luxurious hotel and railroad accommodations. They are satisfied that they will be protected as well as in any other country in the world.
We, therefore, call upon you, Mr. Secretary, to change your policy and issue passports for travel in Yugoslavia.
Respectfully yours, Signed:	LEO BACICH.
Acting Executive Secretary * * *
Prevod v slovenščini se glasi: Dragi g. tajnik:
Mi smo zelo vznemirjeni vsled stališča državnega odelka, ki tako neodjenljivo odklanja potne liste Amerikancem za potovanje v Jugoslavijo. To stališče je v veljavi že okrog devet mesecev in se nadaljuje.
Izgovor, da Amerikanci ne morejo dobiti primerno varstvo v Jugoslaviji, da ni prevoz zadovoljiv in da je malo hotelskih udobnosti ne temelji na dejstvih. Ako vzamemo v obzir dejstvo, da se izdajajo potni listi za potovanje v prejšnje sovražne dežele — v Frankovo Španijo, in v Grčijo kjer divja civilna vojna, je težko razumeti zakaj je potovanje prepovedano Amerikancem v deželo, ki j s bila naša zaveznica v zadnji vojni, katera je doprinesla mnogo k naši skupni zmagi in je polnopravna delovna tovarišica v organizaciji Združenih Narodov. Jugoslovanski narodi so sorazmerno doprinesli celo več, kot katera druga skupina k zavezniški zmagi.
Pregled vaših dokumentov bo pokazal, ko je bila pred vojno Jugoslavija vladana po monarhiji, da so bile gotove težave o varstvu ameriških državljanov, vsled tega ker mednarodni zakon dovoljuje dvojno državljanstvo dokler ni v
veljavi posebna pogodba, ki bi spremenila to stališče napram dvojnem državljanstvu. Takšna pogodba pa ni nikdar obstojala med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike. Taka pogodba ne obstoja niti med Italijo in drugimi državami. Vkljub temu Državni odelek Združenih držav ni nikdar odklonil potnega lista za potovanje v države s katerimi ni bilo pogodbe o dvojnem državljanstvu v veljavi. Nam je znano, da so težkoče o osebah nemškega pokolenja, katere se sklicujejo na državljanstvo združenih držav, katero ni bilo priznano po jugoslovanski vladi, ker je bila tista skupina po večini pro-osiščna.
Več tragičnih slučajev posameznikov so znani temu odboru, ki so znani Državneihu odelku ZDA. Mi vemo za slučaj, da je bil 68 let stari vdovi, ki nima živečih sorodnikov v Združenih državah.
a je imela dva odrasla otroka v Jugoslaviji odklonjen potni list, da bi šla k svojima otrokama. Nam je poznan tudi drugi slučaj v katerem je neki rudar bolan na sili-kozi, ki ima samo še nekoliko časa za živeti, tudi njemu je bil odklonjen potni list, da ni mogel iti pogledati svoje družine in druge sorodnike predno umre.
Ljudje kot omenjeni, in je še tisoče podobnih slučajev ne žele potovati v Jugoslavijo v namenu, da bodo tam uživali luksuzno življenje v hotelih in se udobno vozili po železnicah. Oni so zadovoljni, da bodo varni le toliko kot v katerikoli državi na svetu.
Mi vsled tega apeliramo na Vas g. tajnik, da premenite svoje stališče in dovolite potne liste za potovanje v Jugoslavijo.
Z spoštovanjem
Leo Bacich Izvrševalni tajnik
Iz nrada Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
DO KONCA JUNIJA JE BILO PREJETEGA VEČ KOT MILJON DVESTO TISOČ DOLARJEV IN JE SKORO 64 ODSTOTKOV OBLJUB IZPOLNJENIH
Razgovor Henry WaIIace-a z dopisnikom Tanjuga
New York, (Tanjug) — Bivši podpredsednik Združenih držav, Henry Wallace je 19. julija sprejel dopisnika Tanjuga in mu odgovoril na postavljena vprašanja sledeče:
Vprašanje: Ali nam morete nekaj reči o notranjem položaju v ZDA, o razvoju na političnem polju in polju zakonodajstva kakor tudi na gospodarskem in kulturnem polju ?
Odgovor: Ne maram odgovoriti na vaše prvo vprašanje. Odgovor na to morete dobiti iz dnevnega tiska. Ali v kratkem morem reči, da ameriško gospodarstvo daje zelo visoko proizvodnjo ter da je več ljudi zaposlenih v produkciji mir-nodobskega blaga, kot kdaj koli prej, da so se življenski stroški zvišali v preteklem letu za okrog eno tretjino in da je zelo verjetno, da bo v letu 1948 nastalo veliko nezadovoljstvo vsled zvišanja živ-ljenskih stroškov. Delavstvo, se seveda očividno krepko upira Taft-Hartley-evem zakonu, ali se ne bo stvarno uprlo vse dokler ne pride do velikega porasta nezaposlenosti.
Vprašanje: Kakšno je vaše mišljenje o "Marshall-ovom planu"?
Odgovor: Odgovarjajoč na to vprašanje rečem, da ko je bil "Marshall-ov plan" prvič objavljen — sem bil jaz za ta plan. Med tem pa jaz nisem za ta načrt, če deli svet v dva dela. Ako je prvenstveni cilj "Marshall-ovega plana", da obnovi Nemčijo radi prvenstvenega cilja za borbo proti Rusiji, sem jaz proti temu planu. Ob enem tudi želim povedati, v čem se sestoji stvarno "Marshall-ov plan", dokler ne bo prinešen končni predlog Kongresu. Izgledi na velike kredite na podlagi "Marshall-ovega plana" so odložili — po mojem mišljenju — gospodarsko krizo v ZDA. Ako Kongres ne bo odobril kreditov za izvedbo "Marshall-ovega plana", bo mogoče kriza nastala že v letu 1948. V drugem slučaju se bo pa morda odložila do 1950 ali 1951. leta.
Vprašanje: Eden del ameriškega tiska zavzema neprijateljsko stališče napram bivšim zaveznikom ZDA, na dolgo piše o vojni in prikazuje bodočo vojno kot neizogibno. Kakšno je vaše mišljenje o tem?
Odgovor: Kar se tega tiče, bom rekel vam ono kar sem naglašal za časa mojega nedavnega potovanja po 14. različnih državah — da je bil cilj mojega potovanja borba proti onim, kateri smatrajo vojno neizogibno. Jaz sem večkrat izjavil, da one, ki napovedujejo neizogibnost vojne smatram kot zločince proti splošnemu blagostanju sveta.
Vprašanje: Ameriški tisk je objavil razne vesti in članke v zvezi s takozvano tretjo stranko v ZDA. Ali morete reči nekaj o tem ?
Odgovor: Stvar za katero se zanima večina naprednih ljudi je pre-menjenje demokratične stranke v resnično liberalno stranko. Ako bi to ne uspelo v letu 1948, bomo razglabljali možnost ustvaritve tretje stranke.
Vprašanje: Dobro so poznani odnosi med narodi Jugoslavije in ZDA za časa vojne, vloga, katero je Jugoslavija odigrala za časa vojne, kakor tudi njena vloga danes. Smatramo, da so v stavu ZDA napram Jugoslaviji nastale neke premembe po končani vojni. Kakšno je vaše mišljenje o tem? Kakšno je vaše mišljenje o vzrokih te premembe v stavu?
Odgovor: Kar se tiče tega vprašanja rečem, da ni nobena država v Združenih državah tako popolnoma napačno razumevana, kot ravno Jugoslavija. Ko sem bil v aprilu v Parizu, sem se razgovar-jal z dopisnikom Londonskega Timesa, mladim Angležem, Basi-lom Davidsonom, kateri je napisal knjigo pod naslovom "Partizanska slika". Slika, katero ta knjiga predstavlja o Jugoslaviji, se tako popolnoma razlikuje od mišljenja, katero prevladuje v Združenih Državah Amerike, da mislim, da bi se morala ta knjiga objaviti v ZDA. Do sedaj mi ni bilo mogoče, da nekoga pridobim za objavljenje te knjige. Ta knjiga ne prikazuje samo opažanja objektivnega opazovalca o junaških naporih jugoslovanskih narodov, za časa vojne, ampak tudi kaže veličasten način, po katerem Jugoslovani rešujejo danes svoje probleme. Jaz zelo obžalujem, ker med Jugoslavijo in Združenimi državami ne vlada večje prijateljstvo, čutim, da bi tako prijateljstvo ogromno veliko doprineslo k svetovnemu miru."
Duhovnik se bori za agrarno reformo
Bratislava. — Poročevalec(AP) je pred kratkim izjavil da katoliški duhovnik oče Josef Straka, s katerim je imel poročevalec svoj intervju, z komunistično člansko izkaznico v žepu vodi boj da se v slovaški državi razdeli 1.000.000. akrov cerkvenega zemljišta ljudstvu, katera zemlja ni potrebna cerkvi.
Enhovni oče Jožef Straka, ki je zaslužil v zadnji revoluciji proti Nemcem za svojo hrabrost štiri odlikovanja, je ostal tudi po vojrV zvest ljudstvu in zato tudi sedaj nima straha za svojo bodočnost.
"Komunistična stranka je najmočnejša v Čehoslovakiji, predsednik vlade je tudi komunist in vse eno še Vatikan drži diplomatične zveze z Čehoslovaško vlado v Pragi. Zakaj bi potem jaz moral biti
bolj duhovniški kakor je pa njegova prezvišena svetost papež, "je dejal duhovni oče poročevalcu.
Čehoslovaška duhovščina ga posnema in je že okrog 35 duhovnikov ki mu pomagajo pri njegovem delu za uresničenje njegovega načrta. "Jaz sem to naredil potem", ko se prejel pismo od mojega višjega, (škofa) Andreja Skrabik iz Banske Bistrice, kateri mi je pisal avgusta meseca 1944, da mi ni rekel da naj se udeležim ustaje proti fašizmu in tudi mi ne bo rekel da naj se pridružim komunistom."
Kot duhovni vodja ki se je udeležil borbe za osvobojenje, je bil oče Straka takoj izbran po komunistični vladi za generalnega direktorja katoliškega nadzorstva v slovaških 'šolah. Pustil je svojo prejšnjo plačo 15.000. kron, ($300.00.) na me-
Pri pregledu knjig glavnega urada Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je ugotovljeno da je bilo do konca junija zbranega v sklad obnove $1,278.631.83, t.j. skoraj 64 odstotkov obljub, katere so rodoljubni Jugoslovani obljubili v začetku te važne kampanje.
Dosedanji uspeh je najboljše jamstvo, da bodo obljube rodoljubnih Jugoslovanov v Kanadi izpolnjene in tudi prekoračene vkljub histerični gonji in provokaciji narodnih sovražnikov. Kanadski jugoslovanski izseljenci so z vlaganjem svojih težko zasluženih prihrankov v sklad za obnovo po vojni razdejane junaške Jugoslavije dokazali globoko ljubezen napram svoji rodni domovini, svojemu junaškemu narodu in njegovemu vodstvu. Naši ljudje v Kanadi so razumeli, da je vsaki dolar za sklad obnove FLR Jugoslavije, kot prispevek k hitrejši obnovi in izgradnji, a ob enem pa tudi zaušnica ljudskim sovražnikom in izdajalcem, kateri so se pred pravičnim ljudskim sodiščem za njihova izdajstva skrili pod • suknjo mednarodne reakcije. Jugoslovani v Kanadi so uvideli, da pomagati in utrjevati ljudsko oblast Jugoslavije pomeni, pomagati silam miru in napredku v svetu. Nadahnjeni s
temi občutki bodo naši ljudje v Kanadi še nadalje gradili sklad za obnovo Jugoslavije, ker bodo s tem pomagali svojemu narodu in sebi samemu. Narodu bodo pomagali, ko mu je pomoč najbolj potrebna, a sebi si bodo zagotovili varno naložene svoje težko prislužene prihranke.
Nekatere naselbine so se resno prijele dela za grajenje sklada za obnovo. Vancouver je najbolj razumel važnost tega fonda in je skoraj izpolnil svojo obljubo. "Starec" Windsor je pri tem delu položil zelo slab izpit, ker je izpolnil komaj 41% svoje obljube. Toronto, Sudbury, Weiland, Port Arthur in nekatere druge naselbine so naredile primeroma dobro delo, ker so prekoračile več kot 60% svojih obljub. V S. Ste Marie, S. Porcupine so popolnoma pozabili na svoje obljube izpolnivše samo 20% kar so obetali, a Timmins okrog 40%. Poleg Vancouver ja so najbolje delala mala mesta, kjer 3e ni pričakovalo skoraj nikake aktivnosti.
Spodaj priobčamo šesti izkaz vložkov po naselbinah, katera naj našim aktivistom služi, kakor merilo dosedanjih uspehov in potokaz za bodoče delo.
Šesti izkaz vlog v sklad obnove___
ŠESTI IZKAZ ZA REKONSTUJSKI FOND
	Obljube	Prejeto
Vancouver	$500.000.00	$401.335.83
Windsor	250.000.00	100.345.00
Toronto	250.000.00	152.560.00
Hamilton	100.000.00	88.950.00
Sudbury	100.000.00	64.500.00
Welland	100.000.00	64.460.00
Port Arthur	100.000.00	61.250.00
Val d'Or, Malartic, Noranda		
in okolica (skupna kvota)	100.000.00	
Val d'Or		1-2,300.00
Noranda		7.500.00
Malartic	«	9.400.00
Ukupno		29.200.00
Montreal	75.000.00	48.650.00
Kirkland Lake	75.000.00	7.050.00
Schumacher	50.000.00	31.600.00
Timmins	50.000.00	19.550.00
St. Catharines	30.000.00	49.000.00
Port Colborne	30.000.00	34.100.00
Sault Ste Marie	25.000.00	.5.100.00
South Porcupine	20.000.00	3.800.00
Larder Lake	15.000.00	2.600.00
Nanaimo	10.000.00	9.400.00
Princeton	10.000.00	10.000.00
Chemainus	5.000.00	5.500.00
Delamere	4.000.00	4.431.00
Nelson	3.500.00	7.750.00
Niagara Falls	30.000.00	30.450.00
Coal Branch Alta.		
Mountain Park		8.800.00
Mercoal		4.300.00
Luscar		1.000.00
Cadomin		1.000.00
Gregg River Mine		1.000.00
Skupno		16.100.00
Creighton Mine
Brantford
Geraldton
Courtenay
Tillsonburg
Thamesville
Port Alberni
Arvida
Huntsville
Beardmore
Temiskaming
Picture Butte
Cumberland
Edmonton
East Coulee, Alta.
Winnipeg
Atlin
New Waterford Thorold Sydney, N. S. Arntfield Michel
Dearborn, USA. Gatineau Mill Crows Nest
Edo Jardas, gl.
6.000.00 4.200.00 4.000.00 2.200.00 1.500.00 2.400.00 2.300.00 4.700.00 1.300.00 1.000.00 950.00 800.00 2.500.00 500.00 500.00 2.000.00 500.00 400.00 2.900.00 6.000.00 300.00 500.00 2.000.00 100.00 1.000.00 tajnik.
sec m je prevzel državno službo duhovnike na stalno državno plačo katera je 66 procentov manjša. Se- cerkvena posestva pa se naj raz-daj vodi kampanjo, da se razlastijo deli med revne kmete da bojo lah-cerkvena posestva in da se da vse ko zdržavali svoje velike družin-
POT IN SPREJEM V DOMOVINI
Obljubil sem napisati v Edinost članek o vsem, kar bom doživel na potu v domovino in doma v novi Jugoslaviji ob našem prihodu v deželo za katero zna danes vsak človek na zemeljski kroglji. S tem izpolnim obljubo in tukaj je kar smo doživeli:
Ko je po dolgem čakanju napočil čas našega odhoda, je poslednji trenutek še vsak skušal nakupiti, stvari, katere je smatral, da mu bodo najbolj potrebne v domovini, ker je boljše nositi domov stvari, kot pa denar. Obiskali smo tudi svoje znance in prijatelje ter se poslovili od njih. Zadnje dni pred odhodom so bili pa prirejeni po vseh naselbinah banketi in razne domače zabave v slovo odhajajočim. Na teh je bilo mnogo jedrnatih govorov, preprostih morda, toda bili so vroči po občutkih, saj so prihajali iz globine srca, kar so pokazale solze, ki so oro-sile marsikatero oko. Poslavljali so se namreč tovariši in tovarišice, ki so živeli skupaj dolga leta. Privadili so se že eden drugemu ter skupaj delili dobro i zlo. Z drugo besedo nadomeščali so eden drugemu domače, najdražje. Zato ni čudno, da je bila ločitev težka. Bilo je solz in ginjenosti, kakor bi se poslavljali najožji sorodniki. Ob takih prilikah so dobivali odhajajoči tudi darove, a krona vsega je bil odhod sam.
Na dan odhoda so bili kolodvori premajhni. Prišlo je staro in mlado, prijatelji in znanci in tujerodci, da še enkrat stisnejo desnico onim, s katerimi so živeli skupaj. Če je človek pogledal okrog je videl gnečo vsepovsod. Odhajajoči so se le s težavo prerinili do vlaka. Od vsepovsod so se slišali klici: "Srečno pot!", "Pozdravite nam rojake v domovini", ali "Povejte jim, da pridemo kmalu za vami!" Nekateri, katerim ni več mogoče misliti na povratek v domovino, so klicali: "Dobro se držite!" Končno je vlak poteknil, robci so zavihteli in iz postaje so zaorili poslednji klici. Vlak je pričel sopihati hitreje iii izpred oči so izginili — dragi to-
NEKOLIKO V POMISLEK
Toronto: — V zadnjem času se dogajajo različne stvari v svetu o katerih je vredno razmišljati. Nemiri nastajajo vse povsod, kjer množice začnejo spoznavati razliko med izrabljanimi in izkoriščevalci, to je med delovnim ljudstvom in nenasitnim kapitalom. Povsod, kjer se pojavijo ljudske množice s svojimi zahtevami za boljše delavske pogoje in lepši živ-
melo, da je delavec oni, ki je vedno napadan od sile, ki ne pozna nobene meje v izkoriščanju. Ko je mera polna delavcu ne preostane drugega, kot da se začne zavedati in upirati vsej protidelavski gonji. Delavski boj je ljudsko gibanje za napredek, katerega ni še nikoli oviralo samo trenje od zunaj ali znotraj. Zunanji sovražniki niso še nikoli sami dosegli uničenje orga-
ljenski obstanek je takoj ogenj v j niziranega gibanja, ampak je bilo
ctvoVl 1 Ti O n! f 01 1* TO Wl in »svnlrsai i«	f A m'knnin	___XI____J_ . .1
Slika predstavlja naše povratnike v Ljubljani. Moški z leve na desno so: Jože Smej, Toni Cim-prič (nekoliko v ozadju), Edvard Troha stoječ za sinom Franc Sodca, ki je takoj na levo, Frank Cimprič, Jože Žagar.
goslaviji nima uspeha. Zato so me-1 Na ladji je bil tudi zvočnik, tali blato na nas in izlivali svojo j darilo tovarišev iz Vancouverja,
onemoglo jezo. Poleg tega so nam tudi grozili, da ne bomo smeli več nazaj v Kanado. Horduh!
Zvečer dvajsetega maja je SKJS organiziral za nas banket. Na tem banketu smo pokazali svojo odločnost in dali reakciji odgovor, kakršnega je zaslužila. Banket je bila prava manifestacija, katerega se je udeležilo čez tisoč ljudi. Glavni govornik je bil namestnik Generalnega konzula major Branko Vu-kelič. On je povedal zakaj gremo v
Jugoslavijo. Tudi prisotni časnikarji so dobili svoje, ko jim je Vukelič razjasnil, da gredo sedaj Slovani v drugo smer. "Do sedaj so hodili v to smer zdaj, pa gredo v drugo — to je domov, kar pa je šele začetek" je dejal. S tega vidika je bilo naše potovanje zares zgodovinsko, škoda je, da se ni vršil banket v času ko je bil par-nik Radnik v Montrealu, da bi se
variši in tovarišice. Poslovili smo; ga lahko udeležili tudi mornarji.
se, vlak je hitel naprej, a naše misli pa so šle naprej i nazaj, tako da je bilo težko za trenutek določiti, kam nas bolj vleče, naprej ali k onim nazaj, saj so nam oni, katere smo pustili za seboj ostali v neizbrisnem spominu.
Prišli smo v prvo večje mesto, kjer smo kupili časopise, pa smo že videli v njih: "Pohod se je začel". "Množično preseljevanje v teku", in sebi v tolažbo je prvo časopisje še pristavilo. "Ti so vsi državljani in bodo prišli nazaj."
Pot se je nadaljevala, a tudi srd reakcionarnega časopisja je naraščal. Namigavalo se je ali pa odprto pisalo, da je to od komunistov organizirani pohod. "Ti kateri potujejo so sami najbolj fanatični komunisti."
V Montreal smo iz Vancouverja prispeli prvi. Nato so se vrstile naselbine ena za drugo. Na postaji so nas pričakali zastopniki SKJS "Veča" ter nas odpr^mili v Jugoslovanski Dom. Tam so nam povedali, da je parnik "Radnik" še v New Yorku. Poiskati smo si mogli stanovanja in smo imeli srečo, da je bilo praznih precej turističnih sob.
Naše število je v Montrealu vedno naraščalo. Prihajali so tovariši in tovarišice iz raznih naselbin. Srečavali smo se s starimi znanci, katerih nismo videli že dolga leta. Kmalu nas je bilo skupaj vseh petsto. Podali smo se v prodajalne, da nakupimo še zadnje stvari, da jih vzamemo s seboj v domovino. Toda tukaj je bil marsikdo razočaran. Stvari je j ako težko dobiti v Montrealu in marsikdo ni mogel dobiti, kar je želel. Kdor je kaj kupil, je lahko vzel s' seboj na ladjo brez vsakih sitnosti. V tem pogledu nam niso kanadske oblatsi delale nobene ovire. Vse je šlo na skupno dovoljenje SKJS "Veča".
Ko smo prispeli v Montreal smo opazili, da se je kampanja reakcionarnega časopisja proti narn zelo razvnela. Ko smo bili v Montrealu je časopisje kar besnilo proti nam in razpihalo celo stvar tako daleč, da je prišlo na razpravo v kanadskem parlamentu, kjer so nekateri konservativni poslanci predlagali, da se naj uvede preiskava proti nam. To vse kaže kaj vse bi nekateri ljudje storili če bi mogli in koliko dajo na demokracijo na katero se vedno sklicujejo. Cela stvar je dobila prav smešno obliko ko so "pojasnjevali" svojemu narodu zakaj gremo v Jugoslavijo. Vse so povedali samo resnice ne. Zatajiti resnico je bil njih glavni namen kakor vedno. Niso povedali, da gremo v Jugoslavijo, ker je ovržena oderuška klika, katera nas je pognala po svetu, katere zagovorniki so tudi sami. Zelo jih je bolelo, ker je naše potovanje dokazalo, da njihova umazana propaganda proti Ju-
Parnik "Radnik" je prispel v Montreal 27. maja. Nekaj časa je moral čakati, da je dobil mesto v pristanišču. Nato se je začelo krcanje tovora. Tovor je bil; stroji katere so kupili povratniki preko SKJS za Jugoslavijo, potrebščine za rudeči križ in prtljaga povratnikov, kateri so imeli presenetljivo veliko prtljage.
V petek 30. maja je bil določen za krcanje potnikov. Najprvo so šli na ladjo oni iz Vancouverja, potem Port Arthur in tako dalje po vrsti. Ko smo prišli na ladjo mi iz Vancouverja, smo bili presenečeni, ker smo videli parnik "Radnik" že prej v Vancouverju, a sedaj je bil tako lepo očiščen in na novo pobarvan. Zares so se morali mornarji zelo potruditi, da so parnik tako lepo uredili, da se more primerjati čistoča z vsakim potniškim parnikom. To se nam je zdelo nekako prvi pozdrav domovine.
Drugo kar smo opazili, je bila nad vse prijazna vljudnost in po-strežljivost posadke in to brez izjeme vsi od kapitana doli do zadnjega mornarja. Med temi ljudmi se človek hitro udomači.
Opoldne smo šli na kosilo na ladji — prvo jugoslovansko kosilo po tolikih letih. Kakšno bo neki v teh razmerah? V začudenje vseh nas je bilo prav izvrstno. Tudi v Kanadi rojena mladina je bila prav zadovoljna z njim. "Saj nebo vedno tako", — so dejali nekateri, kar ni prav nič čudnega, saj smo vedno slišali, kako samo stradajo v Jugoslaviji. To pa ni prestalo in dobra hrana je bila vseskozi. Tudi so nas spraševali, če hočemo še več hrane, kar pa ni bilo potrebno, ker smo imeli zadosti dobre in okusne hrane.
Odhod parnika je bil napovedan ob sedmi uri zvečer istega dne (30. maja). Dve uri pred odhodom smo se izbrali na krovu parnika vsi potniki. Razni govorniki so izražali poslovilne besede, kakor tudi dobrodošlico v Jugoslavijo in tudi cilj, ki je pred nami, to je izvršitev petletnega plana. Točno ob sedmi uri kakor je bilo rečeno so parnik odvezali. Godba je zaigrala kanadsko in jugoslovansko himno. Žtevilna množica, ki se je že preje zbrala na pomolu, je mahala v pozdrav. Naš parnik in sosednji par-niki so z sirenami žvižgali v pozdrav. Slišali so se isti klici kot prej na postajah. Poslovili smo se od Kanade, parnik je zarezal v valove in Montreal je izginjal za nami.
Na ladji nas je zanimal stenski časopis, ki ga imajo na ladji. Članki v njemu so bili skoraj vsi posvečeni nam potnikom. Deloma so bili od posadke, deloma od del-avcev. ki so delali na ladji v domovini, želeč nam dobrodošlico v člankih in verzih.
ki so šli v domovino še februarja meseca t. 1. Preko zvočnika se oglašajo dnevna obvestila in koncerti, itd. Razumljivo je, da ne manjka plesalcev, ki se ob večerih vrte na krovu ladje. Med potniki je bilo največ starejših moških. Precej pa tudi žen in mladine vsake starosti. Pazilo se je posebno, da se odstrani neprijetnosti vsake vrste. V ta namen smo imeli organizirane razne komitete, da so pazili vsak na svojem področju, kakor komitet za čistoto, prosveto, pritožbe. dopisovanje itd. Vsak dan so se držala predavanja kulturne vsebine. Na ladji je tudi čitalnica. Na ladji se delajo tudi razna iz-boljšavanja s prostovoljnim delom.
Poleg vsega dobrega nas je zadela tudi nesreča. Na ladji nam je takoj drugi večer umrl Jakob Drobnič doma iz Žirovnice pri Cerknici, Slovenija. Prihajal je iz Toronto, Ontario. Bil je bolehen in je samo še želel videti svojo družino v domovini, kar mu pa žal ni bilo usojeno.. Vendar je pa vsaj toliko dosegel, da bo njegovo imetje v celoti prišlo njegovi družini v roke. Bil je prepeljan z majnno ladjo na suho, kjer je bil pokopan v "Fathers Point, RimoUski Quebec. Bodi mu lahka kanadska zemlja. Slovenski potniki so zbrali $18.00 in mu naročili venec na grob. Sožalje njegovi družini.
V	splošnem se na ladji opazi duh nove Jugoslavije. Na stenskem časopisu je nekdo zapisal: "Želimo, da bi se na ladji počutili tako kot v novi Jugoslaviji"! Po večdnevnem bivanju na ladji je sleherni potnik lahko dobil nekoliko pojma, kako je v Jugoslaviji. Iz utiša na ladji bi človek lahko označil duh nove Jugoslavije v treh besedah: Svoboda, — Napredek — Enakost.
V	zapadnem svetu se svoboda tolmači napačno. To smo imeli priliko videti mnogokrat, posebno pa v Montrealu, ko so med nami ok-
- rog Jug. Doma švigali nekateri tuji ljudje, ki jih nismo poznali. Na videz niso znali nikake jugoslovanske besede v resnici pa je prišlo v časopis nekaj neslanih opazk, katerih gotovo ni v javnosti izgovoril nihče. Torej so jih ujeli špijoni, ki niso znali po jugoslovansko. Iz teh besed se je skušal kovati napad na nas. Na te špijone
I smo bili tudi opozorjeni. Torej svoboda v zapadnem smislu pomeni svoboda špijoniranja in blate-slunja. Dočim tukaj na ladji ako je kdo prekršil pravila in oviral svobodo drugim se ga je prijazno opozorilo, da se ne sme drugim kratiti svobode. To omenim radi tega ker se dobi take ljudi, ki si vso svobodo prisvajajo za sebe, a za druge jim ni mar. Za dostojnega človeka pomeni beseda svoboda —
zakaj so se tovariši javljali že na ladji prostovoljno delo, da jo čim lepše urede. Kedaj se je prej kaj takega slišalo?
Ladja je nadaljevala svojo pot po St. Lawrence reki nato pa v St. Lawrence zaliv. Ves ta čas smo imeli prav lepo vreme. Greli smo se na pomladnem soncu in smo imeli krasen razgled po obalah Quebeca.
Prispeli smo na Atlantik. Morje je bilo mirno in sonce nas je ogrevalo, tako da smo bili kmalu bolj podobni južnim Amerikancem kot pa severnim, čez Atlantik smo imeli krasno vožnjo.
Tako smo se v najboljšem razpoloženju bližali Gibraltarski ožini, le škoda, da smo se peljali mimo po noči in smo videli le samo luči. Prešit smo Gibraltar in nadaljevali svojo pot mimo puste Afrike proti Siciliji. Sredozemsko morje je bilo ravno tako mirno kot Atlantik.
Ko smo se vozili severni obaii Sicilije preko ožine Mesine nismo mogli opaziti na poslopjih nobenih sledov borbe. Očividno ni bilo težkih bojev tod okoli.
Ko smo zapustili Sicilijo smo dohiteli jugoslovanski tovorni parnik, ki je vozil težko natovorjen iz Norveške. Izmenjali smo si pozdrave in ga pustili za seboj.
Dne 16. junija smo zagledali obalo naše domovine, kar je pognalo po telesu vzhičeno radost. Dalmatinski otoki so se vrstili eden za drugim in smo tako dospeli do otoka Visa, kjer smo pristali za eno uro v pristanišču Komiš, da se je ukrcala jugoslovansko komisija, katera je imela izvršiti običajna posle, pregleda listin, da gre potem hitreje od rok na Reki. Med to misijo sta se nahajala dva naša znanca; Nikola Kovačevič in Jurij Matešič.
Nato smo nadaljevali svojo pot proti Reki. Ko smo zagledali obalo Istre so nam prišle naproti Jugoslovanske bojne ladje, trije čistilci min in dve korvete ter nas spremile do Reke, to vsled varnosti če bi bila slučajno še kakšna mina, a več pa da smo imeli častno spremstvo. Torej kakor vidite je jugoslovanska vlada poskrbela za našo varnost in krasen sprejem.
Privozili smo v pristanišče na Reki. Kar se je godilo v naslednji uri tega ne bo pozabil nobeden potnik vse svoje žive dni. Tega tudi ni mogoče popisati pravilno. Vse ladje v pristanišču — tudi naša — so bile v zastavah. Ravnotako je bilo okrašeno mesto, kolikor smo ga mogli videti. Vse sirene so žvižgale v pozdrav, tako da se nam je zdelo, da se trese Reka. Nad dvajset tisoč glava množice je z
strehi. Kapitalizem in reakcija ve dno napadata delavca v ekonomskem in družabnem pogledu, vedno se poskuša razbijati organizirano moč delavca, malega obrtnika in delovne inteligence.
Napad na delavca ni nič novega v zgodovini človeštva, ker skoro ne poznamo dobe, da ne bi bil delavec napadan po njegovih izkoriščevalcih, ali pa tudi od zapeljan-cev in malodušnežev, ki v svoji zaslepljenosti ne vidijo moči organiziranega delavstva in vsled napačnega mišljenja tudi sami postanejo nevede sovražniki organiziranega delavstva malega obrtnika in delavske inteligence. Ustrašijo se delavskega boja in se podvržejo na milost in nemilost svojemu izkoriščevalcu ter mu pokorno služijo, kot pohlevne ovčice.
Pravi delavec se nikoli ne ustraši delavskega boja za pravice. On ostane trden v boju za svoje pravice vse svoje življenje. Delavski in ljudski boj se bo nadaljeval, ker je to splošna borba za obstoj in za izboljšanje svojega položaja. Nekega dne se bo razu-
to gibanje zrahljano že večkrat od notranjega sovražnika in to skozi vrzeli ki so ostale radi neorganiziranega delavstva. Delavstvu se lahko zgodi nekaj takega tudi sedaj, ako ne bo čuječe. Radi tega je bolje, da se odloči, dokler ima priliko, dokler je čas, da bo tako dosti močan preprečiti vse nameravane napade, ki so zadnje čase vedno pogostejši ter naperjeni proti delavskim množicam v obče.
Enotnost bi morala biti veliko več, kakor pa sama beseda. Samo tista enotnost je danes vredna, ki sloni na popolnem sporazumu in spoznanju, da je potrebna resnična akcija. Vse drugo ni tolike
zacije. Ako bomo enotno nastopali, je nam bodočnost za lepše življenje zagotovljena. Enotnost ni še naredila nobene napake in skoro gotovo ga ni človeka, ki bi želel sebi slabo življenje. Je pa med ljudmi misel, da se smatrajo za nadčloveka in ti nameravajo izkoriščati svojega sočloveka, kar pa ne spada v enotnost. V enotnost spadajo tisti ljudje, ki smatrajo in pripoznajo svojega sočloveka sebi enako vrednega.
Ako se doseže enotnost delavskega razreda v eni sami državi je velik napredek za dotično državo, ali to še ne pomeni, da je ona varna in da je njeno delo dovršeno. Za enotnost delovnega ljudstva se mora voditi mednarodni boj proti združeni reakciji in ostankom fašizma in vsemu kar ovira lepše življenje in napredek delavskih množic. Organizacije, ki vodijo boj za svoje lastne koristi nas ne bodo nikoli privedle, do kakšnega večjega uspeha za splošno ljudsko blagostanje. Edini izhod je organiziranje v organizacijah, ki priznavajo pravice vsem narod-
važnosti in pomeni v ljudskem gi- [ nostim in delajo za mednarodno so-
banju zelo malo, ali nič. Vsak ti sti, ki samo z besedami, nepremišljenosti ali nevednosti skuša pomagati pri delavskih kupčijah, pomaga sam sebi škodovati. Prišel je čas, ko bi moral vsak delavec ali pa ljudstvo v splošnem vedeti, da samo v enotnosti lahko najhitreje dosežemo kar nam po pravici pripada.
Danes se nam ni treba bati stopiti v napredne delavske organi-
lidarnost v borbi za napredek in mir. Takšna organizacija je pri nas kanadskih Slovencih — Zveza Kanadskih Slovencev — katere kampanja za novo članstvo se začne z prvim augustom. Zato pristopajte vsi kanadski Slovenci v to organizacijo, ki se zavedate, da le organizirani moremo doseči lepše življenje in pravični mir.
J. Sherjak, tajnik Z.K.S.
Se o pikniku praznovanja Julijskih Ustankov v Hamiltonu, Ont.
Piknik je bil prav dobro obi
skan od bratov Hrvatov Srbov in j
nas Slovencev, a kar se tiče nas Slovencev bi bila udeležba lahko še veliko večja če bi se smatrali tudi Prekmurci Slovenci in storili svojo dolžnost ob taki priliki.
Ob tem slovesnem praznovanju ne morem iti mimo, da ne bi ne koliko kritiziral slovensko govoreče rojake v okolici Hamiltona in Beamsville-a. V prvi vrsti prekmurske Slovence, katerih je veliko število v okolici Hamiltona ali samo dve družine so se udeležile piknika. Vprašanje nastane — kaj je z ostalimi?
Kakor mi je poznano, imate društvo prekmurskih Slovencev v Hamiltonu, a za to društvo ne vedo ostali Slovenci. Istotako ne vedo za vaše prireditve, ker ne sodelujete z našimi slovenskimi ustanovami.
Lansko leto sem se udeležil vašega piknika. Omenil sem vam radi pomoči za x-ray aparat za Slovenijo. Obljubili ste, da bo vaše društvo darovalo po svoji moči. Izročil sem vam tudi polo za nabiranje prispevkov, ali vaših prispevkov nisem videl v seznamu darovalcev.
Ne mislite, da vaši dragi v domovini, v vašem Prekmurju ne vedo da imate vi v Hamiltonu svoje društvo. Oni vedo za vas, ali od vašega društva še niso prejeli niti $1.00 pomoči do sedaj.
so pač odhajale skupine. Stroške bivanja v letovišču, kakor tudi vožnjo na dom je plačala jugoslovanska vlada. Bili smo gostje Jugoslavije.
smo doživeli vrnivši se delavci iz
svoboda za vse. In tako tudi je. Kanade.
Je svoboda tiska, govora, četudi je [ Na pomolu, kjer se je usidrala nasproten, a ne prisluškuje vendar naša ladja je bil postavljen govor-nobeden, kot so to delali v Mon- niški oder. Pozdravljali so nas šte-trealu.	I v>'n' slavoloki in napisi. Pomol in
Enakost je bila tudi vidna M 1 bližnje «lice so bite natlačeni na-ladji pri posadki. Res eni ukazuje- roda' Slava glaV\*° sm0 pr,'-
jo, drugi izvršujejo, toda to gre STtah Je vofska ^odba /algral;l
Jugoslovansko himno. Nato so se
vse v drugačnem tonu kot prej. Ukazi so bolj prepričevalni kot ukazajoči in vse je bolj v tovariš-kem duhu
vrstili godbeni komadi vmes pa je
naš pevski zbor na ladji zapel
več pesmi. Klicanje se kar ni mo-
„ ,.	„ . -, . glo ponehati. Na govorniškem
Tudi zeljo za napredkom je kaj ^
so se pokazali civilni in vo-lahko opaziti, tako na ladji, kakor | jaški predstavniki. Najprej nas je
tudi v Jugoslaviji sami. Pet letni j pozdravil predsednik mestnega plan je najbolj jasen izraz tega. odbora Reke Nato minister iz
V Opatiji smo bili porazdeljeni na delo, kamor se je že kdo prijavil. Delo je dobil vsak kdor ga je hotel. Bilo je preskrbljeno za nji-zastavami mahala v pozdrav od hova stanovanja, hrano in vse dru-vseh strani in vzklikanje je pre- I g0. Kdor je hotel kmetijsko poses-tresalo ozračje. Takšen pozdrav ' tvo v Banatu ga je tudi lahko dobil,
toda za to se jih ni prijavilo mnogo, ker je šel rajši vsakdo na državno delo. Kmalu smo uvideli, da je to najboljše. Precej nas je šlo tudi na svoje domove. Torej bilo je dano vsakemu na prosto voljo kam hoče iti. Delo in zasi-guran življenski obstoj je dobil vsak brez obzira ali je imel kaj denarja ali ne. V splošnem se mora reči, da je priti v novo Jugoslavijo, vse nekaj drugega, kakor pa prej v staro Jugoslavijo.
Petletni plan je podvzetje, katerega izvršitev bo zahtevala junaštvo, a ni nobenega dvoma, da ga bodo jugoslovanski narodi tudi izvršili,
Zagreba. Zatem pa je govoril predstavnik povratnikov.
Mi smo kar strmeli nad vsem tem in smo si mislili — kdaj je še
kakor so izvršili že marsikatere katera dežela tako sprejela svoje
težke naloge. Zaostalost stare Jugoslavije je znana vsakemu, ravnotako mizerija v kateri so živeli jugoslovanski narodi, radi te zaostalosti. Zato smo sedaj vsi odločni,
ljudi.
Nato Je sledilo izkrcanje potnikov. Na nas so že čakale dve manjše ladje, ki so nas odpeljale v krasno letovišče Opatijo, katero je
da zaostalost odpravimo enkrat za ' bilo prej pristopno le višji gospodi, vselej. Ta odločnost pojasnjuje, | V Opatiji smo bili nekaj dni, kakor
Pisal mi je pismo brat moje žene, Ivan Donko iz Gornje Bistrice iz Prekmurja. Nekoliko od tega pisma, dam v javnost, da bo-dete vedeli, da so jim poznane razmere tukaj v Kanadi. Kar dajem v priobčitev se glasi:
"Dragi svak in sestra: Prejel sem tvoje pismo. Radoveden si o usodi Prekmurskih Slovencev. Venv da ti je že znano, da smo po razpadu stare gnile Jugoslavije padli pod razpadajočo Madžarsko in njihove krvoloke, ki so takoj začeli preganjati naše zavedne Slovence, seveda s pomočjo prekmurskih madžaronov. Umorstva so bila na dnevnem redu. Naše Slovence so naganjali v Madžarsko armado pod pritiskom bajonetov in streljanjem talcev. Kar je bilo nas zavednih Slovencev nismo stopili
v Madžarsko vojsko, toda polovili so nas in natovorili v živinske vagone in nas vozili tri tedne po Madžarski in Nemčiji, večinoma brez hrane in vode. Enako se je godilo po večini z vsemi zavednimi prekmurskimi Slovenci.
Bil sem po taboriščih Madžarske in Nemčije. V Januarju v jeseni so angleški bombniki bombardirali rumunjsko mesto in ob tej priliki so razbili tudi naše taborišče. Takrat sem jaz nekako po čudnem naklučju ostal in pobegnil z več drugimi v Srbijo. Pridružili smo se hrabrimi Titovimi partizani. Zdrobili smo morilsko fašistično bando v Srbiji, Bosni, Hrvatski za-vojevali Trst in dosegli svobodo naše prelepe domovine. Na žalost Trst in naša prelepa Primorska mesta niso danes svobodna.
Po osvoboditvi sem ostal v službi v Trstu in na Reki. Sedaj sem v službi v Mariboru in sicer poveljnik enote. V službo smo dobili mnogo novincev, od katerih je večina Prekmurcev. V prostem času se pogovarjamo tudi o vas v Kanadi, čitamo v časopisih o vas
ska zveza, Svet Kanadskih Južnih Slovanov v Kanadi. Vemo tudi to, da imajo Prekmurski Slovenci, Hamiltonu, Kanada svoje društvo, ali niso prispevali od tistega društva niti pare svoji domovini.
Po celi državi je narod ponosen na zavedne Jugoslovane v Kanadi ki tako požrtvovalno pomagajo domovini. O tem se bodete prepričali, ko se boste povrnili v domovino. Pričakali vas bomo z odprtimi rokami.
Ko smo se tako pogovarjali o vas v Kanadi sta pristopila v naš krog dva fanta iz Prekmurja. Prvi nam je razložil s solznimi očmi: "Jaz imam očeta v Kanadi, ki pa nam še ni pisal!" — drugi zopet — "Jaz imam tudi očeta v Kanadi, ki nam še tudi ni nič pisal domov. Po drugih ljudeh dobimo obvestila, da je še vedno živ tam v Kanadi in vedno zaposlen v tovarni. Ali ni to žalostno, da more človek tako pozabiti svojo družino in domovino." Tako se pogovarjajo in počutijo ljudje in družine o onih kateri so popolnoma pozabili na svoje doma in od katerih ni glasu.
Za enkrat skončujem in hvala za poslane stvari. Drugič kaj več in vas presrčno pozdravlja
Ivan Donko.
Tako mi piše svak. Rojaki; Prekmurski Slovenci v Hamiltonu pristopite v skupnost, k Zvezi Kanadskih Slovencev. Pomagajte po svoji moči otrokom v domovini, kateri so izgubili svoje stariše v borbi za svobodo vseh nas. Spomnite se tudi svojih družin in jim storite to uslugo, da bodo lahko vsaj ponosni na vas, kakor je narod ponosen na one Slovence v Kanadi ki pomagajo narodu v njegovi težki uri, kajti kaj kmalu bo v domovini vsega zadosti in takrat bi mi rabili njihovo pomoč, a to pomoč si moramo najprvo zaslužiti, drugače nismo vredni, da bi jo prejeli.
in vasi pomoči Jugoslaviji. Tudi1 Pozdravljam vse napredne Slo-lmena darovalcev so priobčena, kot vence in čitatelje Edinosti. Slovenska zveza, Hrvatska in Srb-!	Martin Hudolin.
r
Prtljago nam ni pregledoval nihče. Certifikate SKJS "Veča" je vsak lahko takoj zamenjal kdor je hotel.
Po nas Slovence je prišel v Reko zastopnik ministrstva iz Ljubljane, ž njim smo šli skupaj v Ljubljano, kjer so nam zopet priredili krasen sprejem. Hoteli so nas peljati še na Bled, toda potniki so želeli čimprej na svoje domove ali kamor se je kdo namenil. Poslovili smo se od eden drugega in se razšli z občutkom, da imamo — svojo
Dams*tali - ■ * j , "i1"!
Frank Sodeč
•v
Častitke peti obletnici Edinosti iz Timminsa
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev pošilja iskrene častitke listu Edinost ob priliki pete obletnice izhajanja.
List je bil od prvega dne njegove ustanovitve krepko na strani pravice in v borbi proti Fašizmu in reakciji.
Ob peti obletnici želimo, da koraka naprej po začrtani poti v borbi za pravico napredek in mir.
Odsek Z. K. S. iz Timminsa pošilja $10.00 za tiskovni sklad "Edinosti".
»
Za odsek: M ATT PLUT.
Zasedanje Skupščine Ljudske R.S.
(Iz prve strani)
Iz tega naslova dobivajo tudi republiška gospodarska ministrstva opredeljene naloge. V vsej celoti pa občedržavni plan daje osnovne naloge posameznim republikam. V tej celoti so vsebovani predvideni dohodki iz produktivnosti vseh republik.' Ta splošni okvir predstavlja za enkrat absolutno mejo samo za tiste investicije, za katere je materijal zajamčen v občedr-žavnem planu. Republiški plani presegajo ta okvir, v kolikor določajo večje izvore lastne akumulacije in v kolikor se opirajo na presežke produkcije preko okvira, ki ga določa občedržavni plan.
V tem imamo jasen primer, kako v našem sistemu obvladujemo slepe zakone, ki delujejo v kapitalističnem gospodarstvu, kako obdelujemo objektivne ovire in jih postopno odstranjujemo. S tem je dan dokaz ogromne prednosti našega planskega gospodarstva pred anarhičnem kapitalističnim gospodarstvom.
Občedržavni plan, kakor republiški plani so rezultat mnogo-stranskega študija in analize, s ka. kimi produkcijskimi sredstvi razpolagamo, kakšne imamo surovine, kakšne so naše prioritetne potrebe, v planu je razvrščen program naše "gospodarske dejavnosti v takem razporedu, v kakršnem moramo danes glede na naše potrebe iti sredstva ocenjevati našo zmogljivost.
Seveda je istočasno potreba imeti jasno pred očmi, da s sprejetjem našega zakona o petletnem planu naše plansko delo ni zaključeno, da bodo nadaljni planski študij, doseženi večji ali manjši uspehi v tej ali oni panogi našega gospodarstva zahtevali nadaljnih izboljšanj našega plana. Izvajanje plana se ne začenja z jutrašnjim dnem, ko bo ta predloženi osnutek postal zakon, temveč se dejansko že izvaja vse letnošnje proračunsko leto. Predloženi osnutek toraj vsebuje že mnogo izkušenj praktičnega izvajanja plana in je rezultat ne samo študija marveč tudi izvajanju plana vnašali gotove korekture na boljše, v smeri novega izpopolnjevanja in tudi povečanja plana. Naš plan, ne samo, da daje
letošnji uspehi v izpolnjevanju obveznosti kmetov do države, do planske preskrbe, nam izpričujejo, da po tej poti hitro napredujemo.
Toda storiti bo treba še mnogo, ker nimamo opravka samo z ljudmi, ki se ne morejo odreči samo svojim ekonomskim privilegijem. Imeli bomo opravka tudi s tistimi, ki nimajo ekonomskih razlogov, da bi odkrito in zavestno nasprotovali, pri katerih pa so stare navade družbenih odnosov še močno ukoreninjene. To največkrat ni zavesten odpor proti našemu plans kemu gospodarstvu, marveč podzavesten odpor, ki izvira iz slabih lastnosti ljudi, iz zanikrnosti, iz navad delati in misliti po starem, in seveda tudi iz nevere v plan. Največ težav in največ tveganja, da tu in tam plan ni izpolnjen, povzročajo tisti ki so neposredno odgovorni, ki jim je poverjeno, da vodijo in organizirajo produkcijo po planu. Še vedno se najdejo tudi državni fukcionerji, ki na svojem sektorju sicer prevzemajo obveznosti, toda prevzamejo jih lahkomiselno in neresno. S svojim ravnanjem kažejo, da jim je precej vseeno, ali je plan izpolnjen ali ne. Imamo birokrate, ki imajo besedo "plan" ob vsaki priliki na jeziku, toda to je le zveneče frazarenje o planu, v katerem pa ni dejanskega truda in operativne aktivnosti za izpolnitev plana. Taki ljudje znajo celo več, — z izgovorom na plan povzročajo strahovito neekspeditiv-nost v poslovanju in stvarno vnašajo anarhijo. Kjer so na odgovornih mestih ljudje s takimi lastnostmi in s takšno prakso, tam se navadno plan ne izpolnjuje. To so zanikerneži, ki nočejo misliti s svojo glavo, ki so nezmožni razvijati svojo iniciativo za to, da bi premagali ovire, na katere prihajamo pri uresničevanju plana. Taki ljudje prav z naslado govore o težavah in o vzrokih zanje in iščejo vse mogoče izgovore, ki naj bi bili izven njihovega okvirja, izven njihovih kompetenc, samo da bi opravičili, zakaj se planske obveznosti niso mogle izpolniti. Videti je, da si taki ljudje domišljajo, da mora plansko gospodarstvo funkcionirati kot automatičen mehanizem, ne pa, da so tu potrebni živi
odkrita in prikrita sabotaža, — naša sredstva pa so odkrito gledanje na naše slabosti in napake, javna kritika in hitro odstranjevanje teh slabosti. Dopuščajmo, da bomo v Sloveniji imeli težko borbo, ker smo teritorialno bolj izpostavljeni sovražnikovemu rovarjenju izza meje, toda naši uspehi bodo tembolj učinkovito sredstvo proti sovražniku, ker bo razlika med gospodarskimi in družbenimi prilikami pri nas in v kapitalističnemu svetu za mejo toliko bolj očitna vsakomur.
Tovariši! Ne imejmo utvar, da bo izpolnjevanje zastavljenega plana lahka stvar, — to je borba, ki v nekih ozirih ni nič manj ostra, kakor je bila v osvobodilni vojni, kakor je bila borba za izpolnitev težkih nalog naše obnove. Izvedba našega plana pomeni izpolnitev dolžnosti, ki jih imamo do samega sebe, do slovenskega naroda, je izpolnitev obveznosti, do skupnosti ki jo dajemo našemu voditelju in tvorcu nove Jugoslavije maršalu Titu, je jamstvo naše varnosti, dviga blagostanja in kulturnega napredka naših narodov.
Smo šele v prvem letu izvajanja naše petletke, smo v tretjem letu po osvoboditvi, toda uveljavljenih in uzakonjenih je že toliko pridobitev in materijalnih pravic, da so se razblinile vse "strahote", ki jih je širil sovražnik. Edino opravičljivo je nezadovoljstvo glede prehrane, toda te težave so vsakemu razumljive. Gotovost pa imamo, da smo iz najhujšega že izšli in, da smo kljub vse to najhujše relativno dobro prebrodili.
Na vidiku je tudi reguliranje plač vsem državnim uslužbencem, izmed katerih so mnogi bili doslej upravičeno nezadovolnji. če imamo uzakonjen letni plačan dopust, pri merne plače po zaslugi, fiksiran delovni čas, nagrade za nadurna in težka dela, zaščito dela itd. — je to vse zato, da se primerno nagradi veliki delovni elan, ki ga
Ameriška reakcija išče grobove v Jugoslaviji
Vohunska razprava pred sodiščem dokazala, da so agentje Združenih držav delali skupno z četniki proti novi Jugoslaviji.
Beograd, (WNS) — Nedavna razprava na sodišču proti vohunom je vrgla zopet nekoliko luči na nekatere vzroke zrahljanih prijateljskih odnošajih med Ameriko in FLR Jugoslavijo. Dogodki so se skoraj popolnoma prezrli v ameriškem tisku.
Sedem Jugoslovanov je bilo obtoženih, da so imeli zveze z nezakonito bando četnikov in z člani "U.S. Army Graves Regristration Unit, (enot Armade ZDA.", katere so imele nalogo poiskati grobove padlih letalcev ameriške zračne armade), katera je prvič prišla v Jugoslavijo leta 1945., da p«, išče grobove ameriških letalcev, ki so padli na ozemlje Jugoslavije v času vojne.
Glavni obtoženec, Borivoj Pan-telič, ki je obsojen na ustrelitev, je bil zaposlen pri tem odelku za iskanje grobov. On je izpovedal na sodišču, da je upostavil zvezo z četniki in ameriško grupo, oskrbel četnike z orožjem in streljivom, katero je dobil od ameriške vojske.
To orožje, vključno "Thompson-ove" brzostrelke in "Colt standart Army modela 45 automatičarke, je zaplenila jugoslovanska varnostna policija ter jih razstavila za dokazni materijal na sodišču. Obtoženci so spoznali orožje za tisto, katero je bilo dobljeno za četnike po Walter Floreku ameriškemu vojaku, ki je bil dodeljen odelku za iskanje grobov.
Prostak Florek je bil kaznovan na vojnem sodišču v Italiji nekako pred dvemi mesci, ker je raztrgal in zasramoval jugoslovansko zastavo v "Belgrad Bar". Bil je kaznovan $25.00 globe za "nespodobno obnašanje", potem ko je izpovedal, da je strgal in potepal zastavo v
izkazuje večina našega delavstva. I P^P1™-
možnost, marveč naravnost sili in ljudje, da je tu potrebna vsa iz-
vzpodbuja k čim večjemu razvijanju ustvarjalne incijative tako delavcev in poljedeijcev, kakor tehnikov in znanstvenikov.
Naš republiški plan vsebuje posebnosti gospodarske strukture Slovenije, kar velja tudi za plane ostalih republik. Stalo je mnogo truda, da se je v glavnih potezah upoštevala gospodarska inicijativa vsake posamezne republike. Doseči se je moralo to, da se pestrost gospodarske strukture posameznih republik vskladi v celoto, kakor to zahteva samo bistvo planskega gospodarstva v državi, kakršna je naša, kjer se celota uveljavlja kot enotni gospodarski prostor, na katerem pa je zagotovljena nacionalna enakopravnost vsake republike, kjer so primerno mobilizirane vse dobrine in vsi izvori dobrin, kakor koli se razlikujejo v poedinih republikah. Posrečeno je postavljen način za gospodarski dvig zaostalih republik, me da bi šel ta dvig na škodo ostalih republik.
Posebej je treba naglasiti, da naš republiški, kakor tudi zvezni plan vsebujeta tudi investicije za Primorsko. Konkretizacija teh investicij bo izvedena po definitivni priključitvi Primorske.
Iz navedenih vsot, ki bodo iz zveznega in republiškega plana investirane na teritoriju Slovenije, jasno izhaja, da bomo morali za izvedbo tega mobilizirati in angažirati prav vse naše produkcijske sile.
Iz našega plana je razvidno, da je naše plansko gospodarstvo zastavljeno tako, da jemlje ekonomsko osnovo starim, od buržuazije umetno zasejanim nasprotjem med delavci in kmeti. Podan je dokaz, kako je pri nas možno skladno sožitje delavca in kmeta. Lomiti je treba odpor samo pri tistih, ki bi želeli živeti samo od izkoriščanja, toda z izvedbo agrarne reforme in nacionalizacijo industrijskih podjetij je glavnim nasprotnikom naše družbene ureditve vzeta gospodarska osnova za iskoriščanje in družbene gospodarske odvisnosti. S tem je zelo omejeno število tistih, ki so še preostali, ki se zaradi svojega, v gospodaarskem pogledu priviligiranega gospodarskega položaja težko uživljajo v našo stvarnost. Gospodarska osnova, kakršna je ustvarjena po vseh velikih pridobitvah narodnoosvobodilne borbe in povojnih gospodarskih reformah, ki so te pridobitve v korist delavnega ljudstva še povečale ali razširile daje jamstvo, da bomo obvladali tudi te ostanke stare družbe. Na tej gospodarski osnovi imamo jamstvo, da bomo hitro napredovali tudi v osvobajanju ljudi od njihovih starih pogledov in navad. Delavni in ustvarjalni elan, ki so ga velike deravske množice doslej pokazale,
najdljivost, skrb in vstrajna borba za izpolnitev plana, za prekoračenje plana. Taki ljudje objektivno naravnost pomagajo onim drugim, ki sovražijo gospodarjenje po planu, dajejo jim povod za posmehovanje in omalovaževanje planskega sistema, dajejo povod, da bi tudi širše množice izgubile vero v prednost planskega gospodarstva.	.
Dosedanje izkušnje jasno kažejo, da planskega gospodarstva ni mogoče uspešno izvajati, brez istočasne miselne prevzgoje ljudi, brez odločne borbe proti birokratizmu proti tistim, ki zanemarjajo svoje obveznosti. Proti takim je treba ostreje uveljaviti princip: vsakemu po njegovih zaslugah. — Kdor skupnosti ne daje, tudi nima pravice od nje zahtevati. Kdor se ne zaveda, da bodo vse te materialne dobrine zagotovljene le, če bo izpolnjen plan, tega je treba poučiti z učinkovitejšimi sredstvi. Plan je norma in vse pridobitve, ki jih daje naša socialna zakonodaja, veljajo v prvi vrsti in izključno za tiste, ki izpolnjujejo pogoje za te pridobitve.
Naglasiti je treba, da so se izjalovile vse nade naših političnih in razrednih nasprotnikov, ki so skušali rovariti proti planu z zastraševanjem, da bo izvedba plana zahtevala "stiskanje pasu" in "pomanjkovanje". Dejstva govore drugače.
Torej vse nade naših nasprotnikov, vse zastraševanje in panika, ki so jo skušali vnašati med ljudstvo, so se razblinile v nič. Kakor smo bili na političnem področju, tako smo tudi na gospodarskem področju kos vsem sovražnikovim poizkusom ovirati naš razvoj. Nujen imperativ za izpolnitev zastav-vljenih naših planskih nalog je, da niti za hip ne uspavamo naše budnosti naproti sovražniku, ki bo na razne načine skušal ovirati uresničitev našega petletnega plana. Z naše strani so vse stvari zastavljene tako, da je rovarjenje notranjih nasprotnikov, oziroma sovražnikov možno le ob podpori in potuhi zunanjih, nam sovražnih imperialističnih sil. Proti vsem plačancem inozemstva pa so utemeljeni najostrejši ukrepi. Tem zavestnim našim sovražnikom objektivno pomagajo tudi vse naše notranje slabosti, vse notranje neskladnosti: birokratizem nebudnost, malenkostna osebna sebičnost, vsako izogibanje izpolnjevanje obveznosti in vsaka lahkomiselnost, češ, da se zamujeno lahko nadomesti. V borbi za izpolnjevanje plana ne smemo imeti nobenih ozi-rov pri odstranjevanju teh napak, da bi te napake skrivali in se bali, da jih sovražnik izkoristi za sebe. Sovražnikova sredstva v borbi proti nam so laž in natolcevanje,
Vse te pravice v polni meri zaslužijo predvsem vsi tisti, ki izpolnjujejo svoje planske obveznosti, ki se zavedajo, da je njihov polni prispevek k skupnosti podlaga za te pridobitve. Pri tej kulturni stopnji in tehnični izvežbanosti našega povprečnega delavca bi mogli pričakovati, da bomo postavljene planske obveznosti laže izvrševali. Pogoj je seveda, da nadalje dvigamo politično zavest našega delavstva in da odstranimo navedene slabosti, da se otresemo nadutosti in domišljavosti, češ, da
V času tega dogodka je bil z Florekom tudi neki britanski podčastnik, ki je sedaj nastavljen v Beogradu. On je izjavil, da je bii Florek tedaj ko je izvršil to dejanje "popolnoma pijan", ali je to nameroval in se o tem pogovarjal še predno je izvršil to dejanje. Britanski vojak je dejal, da je bilo v "bari" nekaj Jugoslovanov, ali oni niso zinili niti besedice izvzem-ši, da so se smejali "pijanemu Floreku", Ko je FJorek strgal zastavo sta Britanec in njegova spremljevalka odšla iz "bare", v namenu
niki dejali da so to oni "kateri iščejo grobove ameriških letalcev".
Sodiščna razprava je bila javno razglašena in časnikarska agencija "Tanjug" je izdala posebno izjavo, v kateri je obtožila ameriške "iskalce grobov" kot onečastilce teh grobov, junakov, kateri so padli v skupni borbi z jugoslovanskimi bojevniki za svobodo na jugoslovanski zemlji.
"Oni so pozabili".— je bilo rečeno v izjavi — "da žalujoči stariši v Ameriki čakajo na zemeljske ostanke njihovih sinov. Ti pozabljajo, da so grobovi padlih ameriških junakov sveti tudi za Jugoslavijo in častni simbolj skupne borbe obeh narodov proti skupnem sovražniku."
Izjava Tanjuga je imenovala več Jugoslovanskih državljanov, ki so bili zaposleni pri ameriški misiji za "iskanje grobov'^ in so bili spoznani krivim zločina proti jugoslovanskemu ljudstvu. Med temi so naslednji: Ing. Djordje Nikolič, obsojen po jugoslovanskem sodišču za sodelovanje z četniki in advokat Dragoslav Ljubomirski, prejšnji zloglasni tiran nad rudarji v Trebčah in simpatičar Draža Mi-hajloviča."
"Ali kar je najbolj nezaslišno"— pravi izjava — "se oni niso sramovali zaposliti prejšnjo radio propaganditsko na nemškem radio v Beogradu ob času okupacije — Alojzijo Morditsch."
Alojzija Morditsch je ameriška državljanka in je bila vtihotaplje-na v Jugoslavijo s pomočjo ameriškega konzulata v Beogradu vk-ljub temu, da je v času vojne propagirala preko radia v Beogradu za nemške nazi-fašiste v angleščin.i
..............................imimiimiiiinimimiiimiiiiiimirimiimuiu
("pesem GORA 1
~illlllMIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII||||MIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||imilllllllllllIII|||||||^ MIŠKO KRANJEC
"Začel sem zbirati okrog sebe ljudi", je nadaljeval po premolku Turk. "Povsod že imajo organizirane skupine, drugod že imajo kar pravcate vojske in po nekaterih
predelih se partizani že svobodno premikajo._Našel sem
nekaj ljudi, ki so se skrivali. Menda si že slišal, da sem nekaj stvari napravil ž njimi. Tebe že dolgo iščem, ves čas, kar si pobegnil švabom. Pa sem te komaj po teh svojih sorodnikih iztaknil. Ljudje, ki jih imam okrog sebe, niso bog ve kaj posebnega, toda zdi se mi, da bi z njimi lahko marsikaj napravil, ako bi ti hotel pristopiti k nam.. Mislim namreč, da bi skupaj delali. Tebe vsi poznajo, celo pa po tvoji drznosti in bi ti zaupali. Vedno se menimo-o tebi, sami so že iskali, da bi prišli k tebi in s tabo delali. . . Ne vem, zakaj ne bi pristopil, pa bi ti vodil, čeprav nas je zdaj še malo, bi počasi že dobili več ljudi. Za tabo in s tabo bi marsikateri šel. Poiskali bi zvez s partizani in bi se z njimi povezali. Ne vidim nikakega pravega pomena, da bi kar na svojo roko delali. Tudi je to nekaj, toda svoj pravi in to zelo velik pomen, se mi zdi, lahko ima tak boj samo, ako je povezan po vsej državi. . ." Za čas je spet premolknil, Maks ga je še vedno gledal, nato pa jo sam rekel:
'Zakaj ne greš k partizanom? Tam je vse to pove-
zano.
POZOR—B RIV C E
se nam ni treba učiti, da se ni 'da ne vbodeta zaPletena v zadevo-
treba truditi, kajti zablode so resna nevarnost za izpolnitev plana.
Kljub takorekoč 100% pismenosti našega ljudstva bo vendarle težka naloga, dvigniti število kvalificiranih delavcev za 40.000, izšolati 10.000 srednje in višje šo-lanih kadrov, kakor si v osnutku postavljamo v naše planske obveznosti.
Imamo prednosti, ki nam bodo lajšale izpolnitev plana, če se bomo dovolj resno potrudili zato. Pri nivoju tehnične izvežbanosti našega povprečnega delavca, njegove praktičnosti, moramo dseči večje uspehe, ne samo pri izpolnjevanju, temveč pri prekoračenju plana. Ne bi nam smelo delati težave prizadevanje, da mnogo bolj racionalno izkoriščamo razpoložljive surovine, polfabrikate in da na tej osnovi prekoračujemo plan. Ne bi nam smelo delati težave dviganje kvalitete dela; borba za kakovost produktov mora iti sporedno s kvantitativnim izpolnjevanjem plana. To ne velja samo za delavca, ljudskega intelegenta, marveč tudi za kmeta. Povprečno naš kmet sam teži za izboljšanjem in moderniziranjem kmetovanja. Toda odstraniti moramo še preostale pomisleke, ki jih ima kmet do plana, do obveznosti, ki mu jih nalaga država. Sistem, ki je leto3 uveden v tej obveznosti kmetov do države in planskega gospodarstva že kaže, da ga kmetje dobro sprejemajo. Ta način bo treba le še izpolnjevati in odstranjevati hibe pri njegovem izvajanju. Dosedanji rezultati našega planiranja tudi na privatni sektor že dokazujejo pravilnost naše teze—
Zadružna oblika produkcije in izmenjave blaga v našem kmetijstvu prav tako napreduje. Dober zadružni način gospodarjenja bo država stimulirala s tem, da mu bo nudila določene prednosti. Vsako drugačno pretirano forsiranje zadrug bi pa prej škodovalo kakor koristilo napredovanju zadrug. V našem planu bodo kmetje spoznali, koliko pažnje posveča država napredku našega kmetijstva. Za investicijami v industrijo, promet in stanovanja sledi največja postavka za kmetijstvo in gozdarstvo. To je tudi normalno, ker med industrijo in kmetijstvom mora biti pravilno sorazmerje.
Prav tako ne bodo imele razloga pritoževati se uslužnostne in umetnostne obrti, kakor tudi tista obrt, ki bo sodelovala pri izpol-
Obtožbe, ki so navedene v Beogradu na sodišču proti Floreku so pa mnogo bolj resne narave. Obtožnica pravi, da se je on z "dvema ameriškima Častnikoma" sestal v maju 1946 v neki srbski vasi z četniki. Sestanek je bil sklican po Panteliču, kateremu je Florek obljubil večjo svoto denarja. Več četniški banditov je bilo prisotnih na sestanku, katere so ameriški častniki izpraševali; o številu, organizaciji, vodstvu, oskrbi z orožjem, akcijah proti Jugoslovanski Armadi in če bi se moglo upostavi zasilno letališče na ozemlju, kje v Jugoslaviji. Pantelič je izpovedal, da je on pozneje izročil Florekovo orožje četnikom,
Jugoslovanski uradniki so v začudnju, zakaj ameriški "iskalci grobov" rabijo tako velike količine orožja in tako različne vrste, vključno brzostrelke in druge strojnice za "iskanje grobov", med tem ko njihovi angleški tovariši niso rabili niti navadnih pušk za to delo. Britanska služba za iskanje grobov je poslala domov vse orožje vključno tistega ki ga je rabila "vojaška misija", takoj ko je prišla v deželo 1945. leta
Naslednji dan je Pantelič vzel Amerikance na zasilno letališče blizu čačka v Srbiji. Ob njihovem povratku je bil njihov "jeep" ustavljen ob zapornici, a so ga pustili, da je nadaljeval pot, ko so pot-
Naznanjamo brivcem in frizerjem, da vsaki kateri se želi povrniti v staro domovino — novo Jugoslavijo in hoče stopiti v brivsko zadrugo ali žensko frizersko zadrugo, naj se obrne radi pojasnil na doli označeni naslov:
Sava Lazič, Milorad Putnik 504 Queen St. East Toronto, Ont.
KIRKLAND LAKE
Pevsko dramsko društvo "Triglav" bo imelo svojo sejo dne 3. augusta ob 8. uri zvečer pri rojaku Pavčku na Wood Street.
Vljudno se vabi vse članstvo, da se seje za gotovo udeleži, ker se bo razpravljalo pismo, ki ga je pisal Dr. Neubaver iz starega kraja.
Joe Makše.
TORONTO.
Članom odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu, se naznanja da se vrši redna mesečna seja v nedeljo dne 3. avgusta, ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih, 386 Ontario, St. Na tej seji se bo razpravljalo o več važnih zadevah. Prosi se članstvo, da se zagotovo udeleži te zelo važne seje.
Tajnik.
OBISK V UREDNIŠTVU
Uredništvo Edinost je obiskal G. Lazarevič tov Makedonec in ob tej priliki daroval $5.00. za list Edinost. Istočasno je tudi izročil pozdrave svojim prijateljem v Ge-raldton-u, predno se povrne v domovino.
Ured.
Hamilton, Ont,
TORONTO, ONT.
_____V soboto dne 2. augusta ob 6.
uri zvečer bo imela druga grupa povratnikov iz Toronto poslovilni večer na 386 Ontario St.
Predstavniki posameznih tukajšnjih organizacij se bodo poslovili od naših povratnikov. Organizacije katerih se to tiče naj vzamejo ta zaključek SKJS na znanje.
Glavni govornik na poslovilnem večeru bo tov. Edo Jardas, tajnik Sveta Kanadskih Južnih Slovanov.
Vljudno se vabite vsi Slovenci, Srbi, Hrvatje in druge narodnosti, da se poslovilnega večera udeležite v obilnem številu.
Lokalni SKJS bo priredil poslovilni večer povratnikom, ki potujejo v domovino — v soboto 2. augusta ob 7. uri zvečer v Partizanskem domu.
Vljudno se vabite vsi Jugoslovani, da se te prireditve, ki je namenjena, da se poslovimo od naših prijateljev, udeležite v obilnem številu.
njevanju plana. V tem pogledu je ulogo obrtništva jasno opredelil tovariš Tito v svojem ekspozeju ob sprejemanju zveznega plana. To so naše obveznosti in v našem osnutku so številke, ki govore o dvigu obrtniške proizvodnje pri nas.
SUDBURY, ONT.
Naše tri bratske organizacije: Zveza Kanadskih Slovencev, Saves Kanadskih Srbov in Savez Kanadskih Hrvatov bodo imele svoj prvi skupni izlet to leto v nedeljo 3. augusta na ugodnem kopališčno-gozdnem kraju pri Long Lake Rd.
Vabimo ves naš narod, da se za gotovo udeleži tega velikega piknika treh bratskih zvez. Izlet bo dobro oskrbljen z godbo, pečenko, kakor z vsemi drugimi stvarmi. V slučaju dežja se bo piknik obdržal v znanih prostorih na Bessie St.
Vsi nam dobro došli!
Skupni odbor.
Turk se je nasmehnil. "Ko je bila priložnost, se še nisem bil docela odločil. Zdaj pa nisem mogel naleteti nanje. Pa sem mislil, da bi zbral vse te ljudi, ki so tu in bi sli skupaj, ko dobimo zveze. — Maks. ali ne boš hotel, da bi skupaj delali ?"
Maks je razmišljal, čemu njemu družba? Videl je
da se je Turk namenil drugam in tja tudi prej ali slej
pojde. Maks je imel že priložnost, da bi šel. Pri njem ni
bilo vprašanje vere, pri njem je bilo samo njegovo osebno
vprašanje. Toda Turk je imel cilje, hotel je nekam dalje,
naprej. Maks za dalje, "za potem" ni imel ciljev. Njegov
edmi cilj je zdaj, da pobija švabe, zato ker sicer oni lahko
njega ubijejo. Toda ko Švabov ne bo več, ko bodo premagani ?
rp , "^vsekakor organiziraj naprej", je dejal naposled Turku,, m jih vodi. Kadar me boste potrebovali, bom rad prišel m vam bom pomagal. Midva se lahko tudi redno shajava."
Turk se je nasmehnil. "Brez tebe, Maks, ne bomo daleč zlezli Samo ti jih lahko poženeš v pravi boj, tebe poznajo, s tabo bodo šli, kamor boš hotel. Zlasti tisti, ki se še skrivajo m jih, sam ne morem izvleči. Sami so mi rekli, da bi s tabo sli.. ."
Maks je spet molčal, potem je dejal: "Glej, stvar je zelo preprosta. Vse, kar jaz lahko storim je„ da jih povedem tja ali kam drugam, kjer bomo pobili nekaj ljudi. A jaz vem, da je vse to premalo. To ni cilj. . . to ne more biti cilj vsemu slovenskemu narodu. Vi boste morali prej ali slej
naprej, drugam, za pravimi cilji, morali boste k partizanom, a jaz?"
"Pojdeš z nami,," je odvrnil preprosto Turk.
"Jaz nimam ciljev," je dejal Maks in se grenko nasmehnil.
"Jaz sem imel nasprotne tem, pa sem spoznal in sem jih spremenil. Ti praviš, da jih nimaš. . . ampak jaz vem, da si jih nekoč imel. Bil si študent, bil si mlad, kakor sem danes jaz in si prav tako imel cilje. . . če so bili lepi, jih boš spet našel,, če bili pravi, boš našel druge —. Saj človek ne more... ne more živeti brez ciljev... in ti celo."
Maks se je spet nasmehnil. ^ Po nekaj dneh se je srečal s Turkovimi ljudmi: bili so štirje. Segali so mu v roko kakor stari znanci. Sicer pa so ga vsi poznali ne samo po imenu, temveč tudi po obrazu. On sam je poznal le enega od njih, pekega Matevža Bre-garja. ne da bi se spominjal, kje in kdaj sta se bila srečala. Gledal jim je v obraze, kakor bi jim hotel pogledati v dušo. Tisti trenutek je čutil, da stopa v neki krog, pa če še tako proti svoji volji,, in da bo v tem krogu imel svoje posebne dolžnosti. Toda tako daleč kakor Turk, sam m mislil in je bil skoraj presenečen, ko je Turk govoril fantom, kakor da je že vse sklenjeno in kakor da je Maks tisti, ki jih bo vodil.
... zbrali bomo okrog sebe mnogo ljudi," je govoril med drugim Turk, "tako delajo povsod. Potem se bomo povezali s partizani-! Nismo sami. Na tisoče je že slovenske vojske! Po vsej Jugoslaviji so partizani. Prišel bo čas, ko bomo,, ako bomo združeni, pregnali švabe z naše zemlje. . . Nekateri se borijo že več ko leto dni, mi vendar ne moremo samo ob strani gledati... Začela se je velika ruska ofenziva. Pri Stalingradu je obkoljena cela nemška šesta armija, še to zimo morda bodo švabi potolčeni. Tu ne bodo mogli imeti mnogo sil, ker jih bodo potrebovali v Rusiji. Mi moramo pomagati, saj gre za nas, moramo se boriti, ako se hočemo kdaj vrniti na svoje domove..."
(Dalje prihodnjič)
TORONTO, ONT
LABOR FESTIVAL SE PRELOŽI NA NEDELJO 17. AUGUSTA
Mednarodni Labor Festival, kateri bi se imel vršiti dne 27. julija na DaweS Road prostoru piknika, se preloži na 17. augusta.
Kakor že rečeno se ni mogel ta Festival ozdržati na 27. julija vsled dežja. Ne bo se mogel obdržati niti 3. augusta, ker se ni moglo dobiti prostora v dobrem stanju. Zato se je preložil na 17. augusta, in se bo vršil na istem mestu ter se bo izvajal ves program kot je bil napovedan za 27. julija.
Glavni govornik na Festivalu 17. augusta bo Tim Buck. Odbor apelira, da vzamete to naznanilo v obzir.
SUDBURY, ONT.
Naznanje se vsem članom in članicam odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Sudbury, da se bo naša seja vršila v nedeljo dne 3. augusta ob 10. uri dopoldne v navadnih prostorih.
Seja se bo vršila dopoldne vsled tega, ker bomo imeli popoldne vse tri bratske organizacije skupni piknik. Ako bo slučajno slabo vreme se bo piknik preložil za prihodnjo nedeljo. Na piknik ste vabljeni vsi Slovenci, Hrvati, Srbi in ostali Slovani ter druge narodnosti.
Torej ne pozabite priti na sejo ZKS 3. augusta ob 10. uri dopoldne, a popoldne gremo pa vsi na
piknik.	__
F. Zaic, tajnik.