PoStnlna platana v gotovini. leto. Vi, a. 258. V ljubllani, v sredo 15. novembra 1922. Posam. it. 1 Bin. HflPR Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. Il.y59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Društvo narodov. Naši časopisi prav pridno pišejo o sejah in ukrepih Društva narodov, poročali 80 celo. kodiko miliard potroši to društvo vsak0 iet0 n:hče pa se ni spomnil, da pove orvo in glavno, kai je pravzaprav to ^uštvo narodov? In zato ne bo preveč, ce razjasnimo vsaj površno to važno vPrašanje ir’ ; , Ko je bi °J; končano evropsko klanje, "ar ie bila / jtuga posameznih narodov, so se bili3' -veličali prelivanja krvi. ne Pa francoskih li angleških topov, je na-stalo vprašanje, kdo naj bi ščitil Evropo Pred nevarnostjo nove vojne. Jasno je. da le vzvišene naloge angela miru ni megla Prevzeti nobena država, kajti vsaka dr-pva ima svoie lastne interese, oziroma hterese svojih lastnih bankirjev, temveč J, korale vse države skupno skrbeti za ,r vseh držav. Tako ie bila roiena misel ^ mednarodnem ali bolje rečeno o med-zavnem organu, skupini zastopnikov sjeznih držav, ki naj bi odločevali o Pornih vprašanjih med posameznimi ev-PPskimj in ostalimi državami in ki naj bi EPh sklepi bili merodajni za vse države. ® države morale bi v slučaju potrebe te “klene podpreti tudi z oboroženo silo in Prisiliti vsako državo, da se uk'mi volji večine in ne kali miru. ki ga Evropa tako Potrebuje. To je bila prvotna misel, vsaj a papirju, in ta misel je rodila današnji mednarodni organ, takozvano Društvo narodov. . oa. !e v resnici ta mednarodna stitucija. ki ima tako vzvišeno nalogo, štl D[e°r^VSa'ko kIanie In ubijanje po-Imenuje se Društvo naro-ov. Da ie društvo, o tem ni dvoma, kajti e se zbere več ljudi, pravimo tei skupini društvo. Ce je pa to društvo res društvo a r o d o v . to je pa drugo vprašanje. Jwod tvoriio vsi ljudje, moški in ženske, delavci in kmetje, profesorji in sodniki, JPhustri in vratarji itd., ki žive na skup-”em ozemlju in govore skupni jezik. Vsled azhUc ,3 daj tvorile neke »gratis-akcije«, ki so d je in_ železno rezervo »Napreja«. ekijCa- formirani list na Slovenskem je p no slabo informiran, ah pa ima mi- porciio lopovščine, »^/^utri vam poslih. Na izbiro, gospodje- Juin vemo pa še malo več. re§eno. + Vprašanje kraljeviča seja V Belgradu je bila 12. t. m. nhravna-kronskega sveta na kateri so ^ ^ vali zadevo kraljeviča . oriZnal. poslal kralju pismo, v katerem t in da ie kršil odredbe dvornegajtat^a^. prosili da mu oprosti, m s^ svet ničesar. S tem bi bil soor ebn0 ljem in kraljevičem poravnan, še ker bodo kraljeviču Juri.m dovolili htevano apanažo. »n,.cenilni* + Reška vlada, volitve m 11. t. m. je sprejel italijanski ^ Rek6i predsednik Mussolini deputa* K> jtajiio kateri je izjavil, da bo pns»/> j"eTug0S!a< in Reko do carinske uame. U v usta' vija no nasprotuje novim vo< • ^ y0jjtv.e votvomo skupščino na Rek1- 1923-se bodo vršile najbrž v jan ^,nede-mogoče pa že decembra 1.1. • {ranka ljek je imela reška avtonomas na^o* kongres. na katerem so skleni > pilo avtonomaši pri volitvah sa™^ b0-Njih program zahteva med aru« • be vsi di Reka svobodno mesto, da na - da prebivalci enake politične °ra . gole 'f nai dobe tudi reški Jugoslovan 2e,ez0t-svoji materinščini. Reško lu. 0 oS|0vans^a ce naj bi skupno opravljali ^ ^eki in italijanska vlada. — s ',5ctvo Pr° začeli uporabljati novo sre odveC^* svoiim političnim nasprotmko da jo ji]i v svoio pisarno, k:cr J'1 ricin°' morajo izpiti četrt, tudi P°V. tudi. da vega olia. Zavezati se mo . da jirn bodo ostali cel mesec doma. si rici- bodo dali izpiti dvakratno Kou novega olja. _____ To Sovjetska vlada ie s posebnim odlokom odredila, da se ne smejo muditi v ruskih lukah italijanske ladje. Tako je n. pr. moral 10. t, m. zapustiti Odeso Lloy-dov parobrod »Galizia«. Ker smejo ladje vseh narodnosti pristajati v ruskih lukah, sklepalo. da ie sovjetska vlada zaprla svoje luke laškim ladjam zaradi nasilja Mussolinijeve vlade proti laškim komunistom in socialistom. Eksplozija dveh italijanskih vojnih ladij. Neapoljski listi poročajo o požaru, ki le nastal v pristanu sv. Vincenza. Zgorelo ie več vojnih ladij, med katerimi ie bila oklopna ladja »Maršala« in torpedni rušilec »Aquila*. Ker je požar pretil arse- naJu, so arsenal izpraznili, da ni prišlo do eksplozije. Požar ie poškodoval tudi hangar, tako da znaša škoda okoli 20 mill-linov lir. Zračni promet med Dunajem in Carigradom. V nedeljo, 12. t. m. so otvorili na Dunaju zračni promet med Dunajem in Carigradom. Otvoritveni slavnosti ie priso-stoval francoski poslanik in prometni mi- nister Odehnal ki ie govoril o pomenu zračne službe. Zračni promet se sedaj vrši že od Pariza preko Prage Dunaja in Budimpešte v Carigrad. Velikanski potres v Južni Ameriki. Dnevne vesti' Poštni odpravniki. Prejeli s^?yeniji so voditelji manjših uradov v 01. in Dalmaciji. Treba bi bilo reci- dien' Kajti sedaj teh odpravnikov leKMj ^ tov) ni več. Vsaj v zadnji t nareau.^j, strskega sveta o povišanju szaStow doklad neukaznemu osobju J«1 ^ gr* iščemo. Ni jih, izginili so kak^i5k‘ega ifl' viva in nerabna miza iz ura^ La vse' ventarja. Ne, črvivi mizi je usoj opQ0, eno lepša usoda, ker v mventanu za bi je zabeleženo: stara, J odpraV' kurivo - ali kaj takega. O naših { niklh pa ni več besedice ne v op ^ §e ne peni črto. In vendar delajo ra u resni-vedno v svojih uradih. Torej invefl^f* ci še na svetu, samo v drzavn jjjl jih jih ni več. To bi navsez< bijj tis tako žalostno, če bi namreč ™ inventarji v zvezi z njilicjv vpisas0 Do 1. julija 1919, dokler soJ^L^eV, v inventarju državnih .na™ istih P bili deležni še istih prejemkov, ^ viškov in v isti izmen kakor V južni Ameriki je bil potres, ki ga je bilo občutiti 200 km daleč. Telefonske zveze so popolnoma prekinjene. Prvotna poročila so se glasila, da znaša število mrtvih okoli 200. ranjenih pa okoli 400. Sedaj pa poročajo naknadno, da je mrtvih okoli 1000 liudi, več tisoč pa ranjenih. Število tistih, ki so brez strehe in hrane, znaša ravnotako več tisoč. Najbolj občutna škoda je zadela Santiago. glavno mesto, republike Chile. viškov in v 1 dec®** Hr- riši pri večjih uradih. Dne • d 1919, ko so njih tovarišem j pet Pjvi. žavnim nameščencem zvišali.^ pr, po iemke takrat so bili odpra zrti. * v šku pozabljeni, popolnoma p prelep se jim zgodilo pri povišanji* ^ še 1. julija 1920. Deležni so P»c Sanja prejemkov od 1. oktobra 1920, a se takrat so se morale organizacije boriti zanje pri poštnem ministrstvu. Od takrat pa poštnih odpravnikov ni več v evidenci, izginili so iz inventarja, zato Pa s? Izginili tudi iz vseh uredb, ki so v zvozi s plačami. Torej že več kakor dve leti so pozabljeni, že več ko dve leti jim se prejemki niso zvišali. Sedaj pa primerjajte cene vseh življem potrebščin Pred dvemi deti ž današnjimi. Pač veli-anska razlika. In pomislite še to, kako erasko žive že drugi državni nameŠčen- nl’ m® pm takrat,, ko so bili od- Pravniki pozabljeni, že dvakrat povišali agmjske doklade. Če že drugi državni peščenci gazijo v brezprimernem ubo-nn?fi.v kakšni bedi morajo živeti šele živ n odPravniki! Res čudno, da še ve. Morda je prišel na to misel tudi že n 0 v ministrstvu in se mu je zazdelo mogoče, da pri istih plačah kakor pred j enil.leti mogel danes še kdo živeti, pa „ naP‘sal v opombo inventarja: od gladu nor. • — Toda ti ljudje še žive — slabot-živ/-11 ?a*?s(!no ->e s‘cer to življenje, ali i,V JeJe vendarle še; žive in oprav-{ P? tudi službo, iste posle kakor vodi-, P večiih uradov, samo v manjšem nnfe&U' %st do osem ur na dan- Da je tem težko opravljati še kak drug, iz-nuradn.i posel, je menda umljivo. Na Postranski zaslužek pri takem opravlja-Ju Poštne službe ni računati. Zato je .^iui čas, da se država že enkrat od-.?’> aH rabi to vrsto svojih uslužbencev jJ,ne- če jih rabi, naj jih plača vsaj tako a r P^ča vse druge uradnike, če jih Ia.ne rabi, naj zapre v Sloveniji tistih ki u,Tadov’ ki jih vodijo poštni odpravni-dr’ . Pa nai najde za te uradnike kak s +rg. - od- vsak način pa naj preneha sreČPl”Cenjem Z ^Z8f*adovaniem teh ne- . Cestna železnica je povozila v Subotici nekega Vidakoviča, ki se je vračal Phan domov. V pijanosti je padel na tir mektične^ieznice in obležal, zjutraj pa so ga našli z zdrobljenimi nogami. Prenehali so ga v bolnišnico, kjer je preteklo soboto umrl. ncrrciPr(ib-aj.0^ se Madjari — nekaki „Knr?, ?lsti ~ so PO nekem svojem naS;a?U V- ^ieselburgu na Ogrskem rvnipnii Žide, jih pretepali ter oplenili njih trgovine. 3250 km sta preletela na areoplanu \a amenkanska letalca, ne da bi se med Potjo ustavila. S tem sta prekosila nem- ,re ,r. : ki ga je dosegel neki nemški talec, ki le brez prestanka preletel 1599 km iz Berlina v Moskvo. Židovski dediči katoliškega škofa. **red 33 leti je umrl v San Franciscu v Ameriki škof Jožef Horowicz. ki je bil po rojstvu poljski žid. Zapustil je oporoko z aa^očik>m, da jo smejo odpreti šele leta tf-2. Tako se je tudi zgodilo. Dedščino, £.‘ Je P° njegovi smrti še narastla, pa donita dva njegova sorodnika v Bratislavi na Slovaškem, ki sta ostala Žida. Ljubljana. Prihodnje predavanje sodr. Zvonimira Bernota se glasi; Narodnost in mednarodnost. Vršilo se bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 20. v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. — »stoonina: sedež 3 Din, stojišče IDin. Pisarna izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Šentpeterska vojašnica razpisuje mesto pisarniške moči ki mora imeti nekoliko pisarniške Prakse in biti vešča strojepisja, oo možnosti tudi stenografije. Plača po dogo v o-ru. Prednost imajo vojne žrtve. Ponudbe samo. pismeno na spredaj označeni naslov do 20. novembra 1.1 Naribor. V upravni odbor državne posredovalnice za delo so bili v sredo 8. t. m. izvoljeni po tlrije zastopniki delojemalcev in delodajalcev, ki so vsi dobili še po enega namestnika. Izmed delojemalcev je dobila okrožna Strokovna komisija 2-člana, narodnošocialna zveza pa 1, izmed namestnikov te dve vsaka po I, tretjega pa klerikalna Strokovna zveza. Dve predavanji. V sredo 15. t. ni. predava šef-zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani dr. Bleiweis s pomočjo slik in risb »O glivicah kot povzročiteljicah bolezni in kako se ohranimo nalezitve.« Predavanje se bo vršilo v mali kazinski dvorani ob 8. zvečer in se ga bo prav gotovo mnogo delavstva udeležilo. — V isti dvorani bo predaval dr. Kovačič 17. nov. o »Pohorskih historičnih spomenikih«, nakar se bo vršil občni zbor »Zgodovinskega društva.« »Naprejev« provckater profesorjem pri »Volksštimi« ne da spati, ker ne vidi nič, ne sliši nič razen kilavih obračunov mariborske separatistične gospode. No, resnica je ta, da naš provokater še kaj drugega vidi in sliši, samo da so to tako neprijetne reči, da jih koruzni socializem »Enakosti« in »Volksštime« vselej enostavno »spregleda« in »presliši«. Druga resnica pa ie, da je ravno poglavje mariborskih obračunov tako zanimivo, da bi zaslužilo še večje naše pozornosti. Zakaj? Zato, ker je trboveljski zbor v obračunih na progresivnem temelju postavil minimum vseh dolžnosti, ki jih ima soci-aiist do svoje stranke, to je do praktično delujoče marksistične misli. Obračuni so nekak najmanjši kamen preizkušnje, koliko socialistične zavesti je v človeku, ki hoče biti član naše stranke. Tepcem smo doslej vedno ponavljali, da so seveda še vsa drugačna in večja merila za socialistično zavest, ampak v Mariboru skoro niso prišla v poštev, ker so si razni profesorji razbili glavo že ob najmanjšem kamnu in so dokazali že ob najmanjšem merilu svojo nesposobnost prestati večje preizkušnje. Tako je ta reč. Ljudem, ki so že pri teh enostavnih rečeh negodni za našo stranko, pa se vseeno štulijo vanjo, smo rekli, da so po socialističnih pojmih nevredni sodelovanja s tistimi, ki se svojih dolžnosti zavedajo. Povedali bi morda še kakšen primernejši atribut za tiste ljudi, pa se »bojimo«, da bi nam precej ne stekli po. zadoščenje k buržuj-skemu sodniku. V včerajšnji notici »Trgovski gremij itd.« naj stoji v sedmi vrsti: Poročeni dobe 20% več._________________________ Iz strank®. Krajevna pobočna organizacija v Spodnji Šiški. V sredo ob 20. v »Zadružnem domu« važen članski sestanek. — Predsednik. Is strok. sibanta. Izprtje pekovskih pomočnikov na Ogrskem. Brzojavno nam poročajo, da so na Ogrskem pekovski mojstri izprli svoje pomočnike, ki so nas naprosili, da preprečimo za časa bojev dohod jugoslovanskih pekovskih pomočnikov na Ogrsko. — Opozarjamo vse pekovske organizacije, da strogo pazijo na gibanje svojih članov in jim preprečijo odhod na Ogrsko. — Pričakujemo, da bomo dobili kmalu natančnejše poročilo o vzrokih izprtja. NAROČNIKI. POŠLJITE NAROČNINO! Kaj zamoreta strast in brezvestnost. Kakor je znano, je v Ameriki prepovedano točiti in prodaiati alkoholne pijače. Tam se more dobiti alkohol samo kot zdravilo. Ali odkar ie stopil ta zakon v veljavo, je bilo samo v enem mestu — v Chicagu —^ izdanih nad pol miliiona zdravniških re^ ceptov ki predpisujejo alkohol — baje za zdravilo. Predpisujejo ga kot »Spiritus frumenti« ter ga daiejo »svojim bolnikom« trikrat na dan po 30 gramov — in to je dosti. Po »Zdraviu«. Gospodarstvo. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 62 Din. 1 lira 2.74 Din. 1 francoski frank 3.95 Din, 1 češka krona 1.98 Din. 100 avstrijskih kron 8 par, 100 mark 0.82 Din, 100 madžarskih kron 2.75 Din. V Curihu velja 100 naših kron 2.22 švicarskih fran-< kov. = Inval dska uprava želi nabaviti za podrejene zavode 5—600 m3 zdravih bukovih drv. katerih pretežna večina (ca. 500 m3) bi bila za dobaviti loko postaja Tržič, ali če ie dobavitelju tako ugodneje, loko zdravilišče za invalide v Golniku. Kolekovane zapečatene ponudbe z vidno označbo na ovoju: »Ponudba drv« nai se pošljejo do 15. decembra 1922 na naslov: »Invalidski odsek oddelka za socialno politiko v Ljubljani, Št. Peterska kasarna«. = Dne 6. decembra 1922 ob 10. dopoldne bo prodalo upraviteljstvo državne protezne delavnice v Ljubljani. Aškerčeva ulica št. 3. nasproti tehnične srednje šole. 15 m3 suhega lipovega lesa (žagana bruna in deske) uporabljivega za rez-barie in mizarie. Varščina za udeležence dražbe znaša 500 dinarjev. Interesenti si lahko ogledajo les v protezni delavnici vsak delavnik od 9. do 12. ure in dobe potrebna pojasnila pri upraviteljstvu te delavnice. FR. ROJEC: Boj na življenje in smrt. i. Videl sem strašno pomorsko sliko. Ladja se je na širokem morju ponesrečila, nagnila se na stran in se začela potapljati. Na ladji je bil en sam rešilni čoln. Spustili so ga na morsko površino in v trenutku ie bil napolnjen s prvimi in najmočnejšimi potniki. Na ladji pa ie ostalo še mnogo potnikov, ki so v smrtnem strahu in divjem obupu begali po krovu semtertja. klicali na pomoč, skakali v morje ter stezali roke po rešilnem čolnu. Vani niso mogli sprejeti in rešiti nobenega potnika več. Ako bi se le še eden obesil nanj. bi se prevrnil in potopili bi se še oni, ki so bili v njem. Ali tega dejstva plavajoči nesrečneži niso uvaževali. Vsakdo je boli cenil rešitev lastnega življenja nego svojega bližnjega. Od vseh strani ie bil čoln naglo obkoljen in za njegov rob je že grabilo več rok. Družba v čolnu je bila v največji smrtni nevarnosti. Takrat je nekdo zapovedujoče zakričal: »Branimo se, pobijmo Tih. drugače smo izgubljeni tudi mi!« V tem hipu so se v čolnii dvignila vesla, zasvetili so se noži in zabliskali so se samokresi. Morska površina okrog čolna se je pordečila s človeško krvjo, pobiti nesrečneži so potonili, družba v čolnu na je osvobojena odveslala z mesta nesreče. Podoben boi se sedal bije tudi pri nas med državnimi uradniki in nižjimi uslužbenci zaradi rodbinskih dravinjskih doklad. Začel se je v začetku aprila t. 1., ko smo državni poduradniki in sluge zaslišali nemilo novico, da nas hočejo prvi in najmočnejši sodržavljani krivično oškodovati s skrčenjem omenjenih dravinjskih doklad. Od takrat ie minilo že več nego pol leta. iz nemile novice ie postalo uzakonjeno dejstvo, ugrabljene so nam bile že sedemkrat rodbinske dravinjske doklade, a zaželjeneva uspešnega konca našega žalostnega živlienskega boja še vedno ne vidimo v bližnji bodočnosti! Zahtevamo namreč najodločnejše, da se takoj odpravi krivično skrčenje naših rodbinskih draginjskih doklad in da se nam povrnejo odvzete doklade za ves čas nazaj, dokler jih tudi uradniki dobivajo za vse nepreskrbljene otroke. Ko se nam izpolnijo te popolnoma opravičene zahteve, takrat bo naš boj končan in hvaležni bomo vsakomur, kdor nam na kakršenkoli način pripomore k pospešitvi. Iz poročila nekega ljubljanskega dnevnika smo izvedeli, da nameravajo v Belgradu naše draginjske doklade tako skrčiti oziroma maksimirati da bi zana-prei ne smeli sluge na osebnih in draginjskih dokladah dobivati na mesec več kakor po 750 Din v III. krajevnem razredu, po 700 Din v IV. im po 650 Din v V. razredu, a uslužbenci poduradniške skupine v teh razredih ne več kakor po 850, 800 in 750 Din. K tem zneskom prištejemo še plače, ki znašajo pri najmlajših slugah okoli 100 Din in pri najstarejših poduradni-kih okoli 150 Din na mesec. To bi bili odslej celokupni mesečni prejemki neurad-niških uskižbencev, pa naj imajo še toliko nepreskrbljenih otrok. Take skrčene doklade bi po odbitku osebnih doklad krile le dovoljene preživljenske prispevke za ženo in enega otroka slug in poduradni-kov v III. krajevnem razredu, a v nižjih razredih bi bili prizadeti še na slabšem! Najbolj grozna pa je bila nezaslišana novica o nameravanem maksimiranju za one. ki imaio več nepreskrbljenih otrok. Ti oškodovanci bi po maksimiranju še manj dobivali kakor pri starih draginjskih dokladah v prejšnjem letu. In kolikor več otrok bi imeli, toliko huiše bi bili udarjeni. toliko več bi izgubili! Draginja raste in se bo še dvigala, uradniki prejemajo izdatno povišane draginjske doklade, najrevnejšim in najpotrebnejšim uslužbencem pa nai se le doklade skrčijo kar za več tisoč kron na mesec, čeprav že prei niso mogli izhajati z večjimi prejemki! Novica o takem nenadnem in neopravičenem napadu na naše najpotrebnejše življenske prispevke ob takem času se je nam spočetka zdela tako gorostasna. da je kar nismo mogli verjeti. Odrekali so ii verjetnost tudi naši dobrosrčni uradniki z zdravo pametjo. Mi pa smo se spomnili, koliko neverjetnih presenečenj smo že doživeli v mladi Jugoslaviji in koliko nekulturnih nasilstev smo že videli v tei državi. Zato se ie nam stvar zazdela resna in šli smo takoi na delo da doženemo resnico in odločno zavrnemo tiransko maksimiranje, ako se res pripravlja. Toda delali so v poklicanih in nepoklicanih krogih zoper nas tako skrito in zahrbtno, da prve dni nismo mogli izvedeti ničesar gotovega. Delali so torei kakor ljudje ki so si v svesti svojih nečednih in nepoštenih dejani, kakor tatovi, ki kradejo svojemu revnemu bližnjemu najpotrebnejša življenska sredstva! Velika skrb in mučna vznemirjenost sta nas trli v teh dnevih negotovosti. Zahtevali smo. da se skliče širši odbor Osrednje zveze na posvetovanje, kar se ie tudi zgodilo. Predsednik zveze je bil takrat orolesor Refener. n3 ™nl “J rodni poslanec, ki mu ie bila o glavna naloga v reševanju sl^b®", žben-matike in vseh zadev državnih u cev. Ker so bile v Osrednji mriflPj#.. uradniških organizacij včlanjene t . ganizacije nižjih uslužbencev, je d ner dolžan varovati naše stanovske risti in delati za naše...Ldništva. ravno tako kakor za dobrobit ura Zato smo se pri seji zaupno obrnih na« z vprašanjem, kaj. ve p nameravane^ maksimiranju nižjih uslužbence - a^j_ enem smo mu izročili izkaze po ^ kov, oficijantov in slug. w kateimakSimi-razvidno, kako kruto bi bili z ^ ranjem udarjeni in oškodovani ki imajo več nepreskrbljenih otrok, r sili smo ga. nai se takoi pto®"® , veS grad. tam stvar pojasni m & svoj vpliv v odvrnitev preteče po maksimiranju. j i«, za Reisner je priznal, da se res ® ^ nekako maksimiranje, ni se pa i . razil, kako te s to zadevo. Mehanično^ pregledal od nas sprejete tekale za. nil da ni mislil da nas.°}^ ^ vendaf dene tako občutno. Obliubiti nam ni mogel pomoči, ki smo fc> v nje0(JbeV^*db sSJ)-Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu Pokf' . Tisk UCiteljske t i« k a r r :E Naznanilo fuzije. Podpisana upravna sveta Slovenske eskovnptne banke in Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, naznanjata, da sta se zdruSlla oba zavoda vsled soglasnih sklepov izrednega občnega zbora z dne 20. maja 1922 ter bosta odslej vodila posle pod tvrdko Trgovska banka. (U Novi zavod razpolaga z delniško glavnico od 60,000.000 kron ta precejšnjimi rezervami. Ustreči bo mogel zahtevani svoie ceni. klijentele naj-kulantneje. Prosimo, da ohranite do sedaj naklonjeno zaupanje tudi novemu zavodu In beležimo Upravni svet Upravni svet Sloveni estaptae Mi IpM banke. 11 v Hilli. w fuKNO za promenadne in športne ob v bogati izbin pripor©*« *w,dk* r A. & E. Skabern® t J u b 11 • —- 5» Ljubil« W. PERILO za dame, BO*P°de 'nlantk* oprema za novorojen«*4 najceneje pri s A. ŠINKOVIC n**h K. SOS*. UubiJana^JMles**!^?^ 25 CELJE Minil lamiarli| Velika zaloga vsakojsi novega domačega in tujega * * Divani, madraci, Per0lC ' *anrt Kompletna oprema za novopoi*®; 25. Sano i Gosioski ZiMrn* canal °*,a —