Kapla. Čudila se je letos sv. Katariua tu na Kapli: gledala je s svojcga vzvišenega mesta prizore, ki se na Kapli že dolgo ali pa še sploli nikdar niso dcgajali. Videla je stati pred oltarjem Gospodovim nasfednika apastolov, škofa dr. Tomažiča ob priliki sv. birme, pozdravIjala je novomašnika g. Ja.koba Vraberja, ko je dne 26. julija prvič pristopil k oltarju, da Pii želodčnih težkočab, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporo.ila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem,'ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grcnčica se dobi v vseh lekarnab, drogeiijab in špecerijskih trjrovinah. opravi presv. daritev, in zopet se je čudila sv. Katarina nad prizoro_n, ki se je dogajal dne 30. avgusta: slovesno in dostojanstveno je opravljal presv. daritev mož, ki je nekdaj pri istem oltarju opravil prvo sv. mašo, ki je pa danes drugi dostojanstvenik lavantinske škofije: stolni dekan mariborski, mil. g. dr. Maks Vraber je obhajal 301etnico mašništva. Visoki dostojanstvenik ljubi svoj rodni kraj, nebroj zaslug si je že stekel za njega, vedno se ga je sporninjal. Tudi ob 301etnici svojega mašništva ga ni pozabil. Zavedajo se tega njegovi .rojaki in ponosni so na to. Da bi pa temu svojemu notranjemu doživetju dali tudi zunanji izraz, so mu ob priliki njegovega jubileja na predlog g. župana Štrablega izročili častno diplomo, ki priča, da je g. jubilant postal častni občan občine Kapla. G. jubilantu k njegovemu odlikovanju iskreno častita vsa širna lavantinska škofija in mu želi zdravja, da bi zamogel še dolgo vršiti svoje ne baš lahke posle in obhajati še zlati in bisemi jubilej. Še na mnoga leta! Marenberg. Krasna razgledna točka je Sv. Pankracij na Radelju, lep in obsežen je razgled od tukaj. Najlepše ga je pač označil letos meseca julija Ribničan s Pohorja, ki je s solzaini v o-čeh dejal: »Star sem 47 let, nikoli še nisem bil tukaj, a nisem vedel, da je tako lepo tu.« Lepo je tudi pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom, a najlepši razgled je na Kapunarjevem vrhu na Radelju — morska višina 1049 m. Med svetovno vo.jno je imela tukaj avstrij&ka vojaška uprava razgledni in obrambni stolp proti itaiijanskim zrakoplovom, sedaj pa stavita na istem mes.u jugoslovanska in avstrijska vojaška uprava skupno nov trigonometer ali razgledni stolp, ki bo dostopen ne samo vojakom, temveč tudi številnim izletn.ikom in letoviščarjeni. Od naše u-prave je pri gradbi uslužben podpolkovnik Slovenec in nekaj mo.štva, od avstrijske so inženjerji. Eamnica. Ljudje se pri nas povprašujejo, zakaj se je v zadnjih letih dopustilo preimenovanje našega staroznanega gorovja »Kozjak« v »Kobansko« in njegovega prebivalstva v »Kobance?« Nam je o tej zadevi samo znano, da je se temi novopečenimi imeni baje prvič nastopil g. profesor Franjo Baš v mariborskem »Časopisu za zgodovino in narodopisje« 1.1928 v članku »Kobanski hram«, in da so pozneje člani društva »Meja«"to ime še tu in tam rabili v »Večerniku Jutra«. G. Baš piše v »Časopisu« tole: »V geografiji skupnega imena •za vso <to ozemlje nimamo in ga tudi domačini nočejo poznati. Pač pa uporabljajo južni sosedje tega ozemlja, Pohorci, za ves svot sever-. no od Drave — šaljivo — ime Kobansko, prebivalci Golice, Remšnika in Kozjaka pa istotako enotno nazivajo »Kobance«.8 Kako pride to novo ime v slovenski zgodovinski časopiš, kateri bi iruel pred vsem ščititi staroslovensko ame »Kozjak«, tega ne razumemo, in to še vse iriiinj, če je to ime »šaljivo« ali zlorabljeno celo »žaljivo«? Ako nas pa Pohorci res porogljivo imenujejo kot »Kobance«, česar doslej sploh nismo vcdeli, potem pa to naj ostane njihova domača zabava, rie spada to pa v resen zgoidovinsk. časopis, in bi bila tu stro-žja ocena »Časopisu« doposlanih člankov zelo na mcstu! Ker je pa mogoče, da Pohorci sploh ne vedo, kaj pomeni pri naših hrvaških sosedih beseda »koban«, pa jim to tukaj povemo: »Xesrečneži!« Prosimo, da nas javni uradi šči!tijo pred takimi »znanstveniin.« šalami, ker te zelo škodujejo tudi napredku tujskega protneta, kajti v krajino »nesrečnežev« se brez (potrebe nihče ne pada! — Kamničan. Sv. Marjeta ob Pesnici. Užaljeni smo šmar'ješki fantje, ker ste nas izpustili s svojem poročilu o »Fantovskem taboru na Gorci pri Sv. Petru« v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja«. Saj bi ne bilo nie iz tega, pa župljani nam prav.ijo: »Vidite, nič vas nimajo v računu. Siromaki.« Na taboiu pa nas je bilo pkrog 20. Ne želimo nikakega zadoščenja, ali težko nam pa vseeno ,je. — Šmarješki fantje. Ojiomba uresln-štva. Vrlih šmarješk.ih fantov in.ikal.or nismo prezrli nalašč. Poročilo o šentjpeterskem taboru je bilo posneto v zadnjem ii-pu po »Slavencu« in pri takih prilikah lahiko izpade kako dme. Fantje brez zamere in )pi'av, da ste nas opomnili na nedostatek. Sv. Benedikt v Slov. goric?h. V nedeljo dne 23. avgusta se je v cerkvi Sv. Treh kraljev izvršila zlata poroka Jakoba Kukovec, kmeta v ©seku, in njegove žene Marije. Številni gostje &o se pripeljali na krasno okinčanih vozovih. Zlati ženin je star 74 let, zlata nevesta pa 68 Jet, ker se je poročila že kot 161etna mladenka. Od 10 otrok še jih živi 8. Xaj še dočakata biserno poroko! — V torek dne 1. septembra so obhajali z našim domačim dušiiim^pastirjem njegovl scšolci 351etnico duhovniškega delovanja. Prišli so duhovni svetnik J. RožBiaii, župnik v Zavodnjem, duhovni svetnik Fr. Schreiner, župnik v Št. Ilju pri Velenju, in Janez Lorbek, župnik v Olimjem. Zadržana sta bila naš voditelj dr. Anton Korošec in g. Maks Ocviik, župnik pri Sv. Andražu nad JPolzelo. Od 18 novoposvečencev leta 1898 jih je torej živjh še samo 6. Krasno pridigo ,je imel ob enem s slovesno sv. mašo duh. svetnik Schreiner, svetnik Rožman pa je maševal za pokojne tovariše, profesorje in škofa posvet.itelja. Naj bi še srečno dočakali zlato sv. mašo! — Xa novi cesti Sv. Benedikt—Lomanoše bo v kratkem dovršen most čez Ščavnico iin povodnji most, gradita pa se tudi mosta ^čez ihovski potok. Letos se še cesta ne bo tlaikala, ker je Mura odnesla kamenje, ki se je fimislilo porab.i.i za tlakanje. Prišli pa bodo v jfpoštev vsi bližnji kamnolomi. Iskreno želijmo, da bi se tlakanje izvršilo drugo leto, ker nujno rabimo to cesto. Sv. Primož na Fohorju. Pred nedavnim čaPom se je ubil pri po domače Ledineku zvest hlapec Janez Lorenci. Padel je z visokega pe'tra na pod in si strl lobanjo. ;— Te dni nas je zapustil g. Ivan Murovec, dosedanji naš šolski upravitelj. Je premeščen v Xomenj v Bohin.ju, bližje svoji ožji domovini, solnčni Goriški. Bil je zelo vesten šolnik in izvrsten vzgo.jitelj. Xa naši enorazrednici s 4 oddelki in GO otroci je u.iteljska služba težka. G. Mu-•ovec ie dosegel kljub temu lepe uspehe. Ka- kor nekdaj g. Petrača tudi njega ohranimo y dobrem spominu! Gornja Radgona. Teden za tednom se odpošiljajo od nas celi vagoni goveje živine na Dunaj ali v Trst. Širša javnost izve malo o tem prometu, govori se samo to, da prekupci, oziroma trgovci, silno malo dajajo za blago, najboljši mladi voli in biki k večjemu po 4K Din 1 kg. Če se plačuje v Ljubljani za enako blago 6—7 Din, bi menda tudi pri nas taka cena'ne bila nemogoča, če bi se kmetje med seboj' malo pogovorili. Kaj pomaga jamrati — za en golaž moram dati 2—3 kg mesa ¦»če pa nihče razen tebe in prekupca ne ve, kako se ;tj je plačala živina! Imamo povsod kmetske zveze, imamo svoje zaupnike, ki bodo radi zbirali in objavljali take zanimive številke, ki se mogoče ne bodo dopadle že vemo, katerim, pač pa bodo pokazale že itak popolnoma izžetemu posestniku, da bi mu ne bilo treba svojega blaga na pol zastonj oddajati, ker so vsepovsod boljše cene, kakor pri nas. Za par volov n. pr. dobi naš kmet, ako so tehtali 1CO0 kg, k večjemu 4500 Din. Na Dunaju dobi prekupec zanje najmanj 10 do 12 tisoč Din, odštevši stroške nakladanja in pošiljatve. Kmet, ki se je mucil z živino več let, dobi končno za svoje blago manj kakor neki človek, ki je slučajno dobavitelj blaga za inozemski trg. Xajlepše pri vsem tem je pa še to, da se ne najde nikjer človeka, ki bi se zavzel za ubogega posestnika, ki mora trdo delati, pa ne zase, temveč za druge, sam pa še nima sredstev za najnujnejše potrebe. In če končno zapoje bc-ben, ki požene ubogega zemljaka po svetu, se bodo samo veselili tisti, ki imajo denar in ki-ne znajo mešetariti samo z živino, temveč tudi s parcelami. Zlaati nemški kapital škili z ostrim, grabežlj.vim pogledom na našo stran in si je že ugrabil neverjetno mnogo posesti. X"amesto da bi vsi sloji in meroclajni krogi čimbolj ola.jševali gospodai-sko stanje kmeia in malega posestnika, pa z žalo&tjo in strahom opazujemo, da se je vse zarotilo in zaklelo proti njemu, da ga čimprej uniči. Če pa pa'de kmet, ki je steber in sicer poglavitni steber države. K ij potem? Čadram. V nedeljo, 30. avgusta, smo imeli zname«ito slavje. XTaša Ljudska pasojilnica je slavila 301etnico svojega obstoja in delovanja. Ta jubilej ,je posojilnica sama proslavila s tem, da je na svojo hišo dala nadzidati eno nadstropje, kojega prostore je poklonila v prid župljanom in cerkvi. Mi smo pa to znamenito 301etnico svečano obhajafi zaclnjo nedeljo v avgustu. Xajpoprej je bila blagoslovitev nove zgradbe. Izvršil jo je domači vlč. g. župnik F. Ilohnje.c. V dvcrani je potem bila prireditev z izbianim sporedom, kojega' točke so proizvajali člani našega vrlega Prosvetnega društva. G. župnik Ilohnjec je v poljudnih in jedrnatih besedah orisal z glavnimi potezami zgcdovino Ljudske posojilnice od njenega početka do sedanje dobe ter pojasniTnjeno plodonosno delovanje v dobrobit ljudstva. Naša posojilnica sto.ji na krepkih nogah, se razvija in napreduje od dneva do dneva ter uživa vsled svojega nadtridesetletnega delovanja splošno zaupanje. Pevske točke sporeda je proizvajal novi moški pevski zbor, ki je za svoje petje žel občudovanje in odobravanje. Člani Prosvetnega cLruštva so izvrstno proizvajali igro »Utopljenca«, ki je vzbudila med gledalci prav dobro razpaloženje. Srečolov z bogatimi dobitki je mnogoteremu dal priliko dokazat.i, da zna srečo vloviti. Xa naši nedeljski prireditvi je bilo toliko udeležencev, kakor.nikdar prej. Veliko jih je moralo oditi, ker niso dobili pro- stora v dvorani. S tem so naši in tudi sosedni župljani dokazali, kako znajo ceniti delovanje našiii organizacij, goapodarskih in prosvetnih, ki so vzrastle iz ljudst.va ter delajo za njegov blagor. Oplotnica-čadram. Zares lepa je bila nedelja dne 30, avgusta v prijaznem Čadram«. Goste gruče občinstva so se zbirale v naš lepo ozaljšan dom Kat. prosvetnega društva že v prvih popoldanskih urah. Vršila se je namreč blagaslovitev novopozidane posojilniške stavbe, združena s prireditvijo Kat. prosvetnega društva. Ob 3. uri je domači g. župnik izvršil blagoslovitev, nakar se je množica podala v dvorano Društvenega doma. Žal, da kljub zelo prratorni dvorani niso dobili vsi prostora. Prireditev je ot-voril g. dr. -Sevšek s kratkim, a zelo jech'natdm pozdravnim govorom. Xato je sledilo petje novoustanovljenega moškega pevskega zbora, ki je s svojim prvim nastopom pokazal še mnogo nade v bodočnost. Tretja točka je sledila imenitna šaloigra »TJtopljena«, pri kateri so nekateri diletanti pok_tzali lepo zmožnost. Po igri seje vršil bogat srečolov,na!to pa nad vse kras-:no obiskan družabni večer. Vsem prirediteljem gre zaslužena pohvala za vso skrb s pripravami, da ,je imelo občinstvo v našem prijaznem domu zopet enkrat dan poštene za-: bave in neskaljenega veselja. Braslovče. V soboto dne 29. avgusta je umrla Marija Plaskan, po domače Plaskanova mama. Bila je krščanska mati, usmiiljena do revežev, nobeden ni zapustil njene hiše brez da^ ru. Vzrok sm.ii je bila ljubezen do hčere, kateri je stregla v bolezni, tako da si je sairfa' nakopala bolezen, kateri je podlegla. Blag jifspomin, preostalim naše iskreno sožalje! ^5?^ V nedeljo dne 30. avgusta, ob pol dveh zjutraj, je začel goreti kozolec Čulka v Podvrhu, dve uri pozneje pa 500 metrov oddaljeni Korandov. kozolec. Pri obeh kozolcih je bil ogenj podtaknjen. Xa mesto ipožara so prišle požarne brambe: Kamence, Glinje, Braslovče, Gomdlsko in Grajska vas. ;t .-S"'.^. Zakel—Gomilsko. V torek dopoldne smo posprem.ili na zadnji poti Franceta Vasleta, po domače Nrovatovega strica iz Zakla. Dolgi sprevod, ki se je razvil iz vasi proti Gomil-. skem, je pokazal, kako je bil rajni priljubljen in spostovan pri ljudeh. Ob odprtem grobu se je poslovil od dragega Franceta s solzami v očeh domači gospod župnik v ginljivih besedah. Pevci pa so mu zapeli žalostinki: »Vigred« in Blagor mu«. Pokojnik je bil vzoren krščanski mož, ki se je vedno in povsod zavzemal za dobro in pravično stvar. Kakor je bil vesten v izpolnjevanju ver&kih dolinosti, prav tako je bil skrben in odličen družinski oče in napreden gospodar. V življenju je večkrat poromal na Brezje, kjer je pri Mariji Pomočnici našel tolažbo v težkih dneh svojega življenja. Tudi letos, čeprav se je počutil malo oslabljenega, se je ob priliki velikega romarskega shoda vseeno podal na Brezje, kakor da bi slutil, da je to zadnja božja pot v živ-. Ijenju. In res, ko se je vrnil domov, se je njegovo zdravstveno stanje dnevno slabšalo, dokler ni v nedeljo zjutraj zatisnil evojih" trudaih o.i za vedno. Bilo mu je 68 let. Gospod mu bodi dober plačnik! Pasletovi družini pa, ki bo težko prebolela izgubo najboljšega družinskega očeta, naše globoko sožaljet Vojnik. Žrebanje velike efektne lotei-ije je moral odbor tukajšnje kmetijske podružnice vsled nepričakovanih ovir preložiti na 8. decembra 1931. Vsem razpečevalcem se izreka iskrena zahvala s prošnjo, da vsak, ki prejme naše srečke, skuša iste čimprej razprodati. Vrednosit dobitkov znaša nad 40.000 Din, zato bo marsikdo dobil lep in koristen predmet skoro zastonj. Ta dan pa se bo vršilo žrebanje neprekMcno. Nakup srečk toplo priporočamo. Škale. V nedeljo dne 13. septembra, ob 10. uri dopoldne, bo prevzv. knezoškof dr. Andr. Karlin slovesno posvetil veliki zvon župnijske cerkve v Škalah. Zvon je razstavljen na velesejmu v Ljubljani. Sv. Križ prf Rogaški Slatini. Dne S- t. m. je umrla tukaj v Rogaški Slatini gospa M. Migličeva. Zanimivo je, da je umrla ravno za obletnico smrti svojega soproga inž. g. Ludvika Migliča. Žalovala je sicer pokojnica za svojim soprogom, dokler se nista snidla nad zvezdami. Minuli teden pa smo položili k večnemu poeitku posestnico Ano Krumpa.k iz Teržišča. Stara je bila 82 let. Bila je vedno zvesta članica Marijine družbe in III. reda. Kljub svoji starosti je še vedno ob toplih poletnih dneh skoro vsak dan. prišla k sv. maši, kaj rada je tudi pristopala pogosto k niizi Gospodovi. Naj tam gori pri Mariji in Jezusu, katera je celo svoje življenje iskreno častila, liživa zasluženo plačilo! Sv. Ema. Pristava je bila v nedeljo dne 30. avgusta slovesno razpoložena. Naši vrli gasilsilci so blagoslavljali svojo novo motorno brizgalno. Tega uspeha smo se \si veselili, pa smo nanj tudi ponosni, saj so redka di-uštva, ki bi se mogla že pred potekom enega leta svojega obstanka ponašati s takim uspehom. Izr^dflC), smo ^ei^eli tega napredka tudi zato, ker, gri ,tyas do sedaj ni mogla še nobena organi^gijg, razviti svoje delavnosti. Upaino, da bOi.piostovoljno gasilno društvo zaneslo tudi med našo mladino organizatoričnega duha ter upoštevajoč dosedanjo delavnost gasilcev pričakujemo, da si bodo skoro postavili svoj dom in svojo knjižnico. Tega dvojega nam silno manjka. Gasilci, le korajžno naprej, župljani od vas veliko pričakujemo. Brizgalno je blagoslovil domači župnik vlč. g. Josip Plepelec. Imel je po blagoslovitvi lep na.govor, iz njega je dihala žalost nad bedami in zablodami človeške družbe pa tudi vera v izboljšanje vseh razmer, ako bodo ljudje živeli po naukih Kristusove Ijubezni in katoliškega stanovskega solidarizma. Blagoslovitvi je prisostvoval tudi župnik iz Zibike, obema čč. gospodoma is-krena zahvala. Došlo je tudi mnogo gasilcev iz Podčetrtka, Mestinja in Polja, njihova prisotnost je prav izdatno povzdignila slovesno razpoloženje. Brizgalni so botrovale: Suppanz Amalija, Jurjec Rozalija, Debelak Marija, Otorepec Terezija, Verk Katarina, Hajnšek Jožefa, Josar Ana, Hajnšek Ana, Jeranko Marija ter Anderlič Marija; Strašek Marija in Ilajnšek Ana pa sta se odzvali z darili. — Prlstavljan. Kiško ob Savi. Vinske gorice v tukajšnji okolici, v koMkor jih ni pobila toča, prav lepo kažejo. Če nam Bog da toplo solnce še mesca septembra, bo pridelek prvovrst.n. Seve imamo še precej lanske zaloge. Prav dobro nam je storila lansko leto Centralna vinarna v Ljubljani, ki je pod vodstvom svojega ravnatelja g. dr. Joža Basaja in poslovodje tukajšnjega rojaka g. Levičar Ivana s Ceste pokupila kar  pet vagonov krškega cvioka in ga tudi že odprodala. Želimo, da se gospoda kakor tudi še drugi odjemalci prav tako oglasijo tudi letošnje jesen ter pomagajo našemu vinogradniku ob njegovi vinski ' rizi. Sv. Lenart v Slov. gor. Morilec Julijane Herič v Gačniku je leta 1899 v Spodnji Polskavi rojeni Štefan Falež, katerega zasledujejo avstrijski orožniki. Ruše. Pogorela je posestniku Bajgotu domačija na Glažuti, Ljutomer. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru naznani vsem svojim članom in prijateljem sadjarsiva, da nadaljuje podružnica svoj sadni obho<f. v nedeljo, dne 20. septembra v Babince in Noršince. Zbirališče pred hišo predsednika. Odhod v Babince ob 1. uri popoldne, Strokovno vodstvo prevzame zopet sreski kmetijski referent g, Žnidarič. Ker bo ta obhod zelo poučljiv, kakor prejšnji, pričakuje odbor, da se udeležite v obilnem številu. Trbovljc. Miljon dinarjev so vrgli proč pri zidanju šole v Hrastniku, kateri znesek mora plačati trboveljska občina. Prostor za šolo so kupili od Roša po 45 Din za m3 in že začeli z delom, pa se je pokazalo, da je stavbišče neprimerno za tako veliko stavbo, ki naj bi veljala štiri miljone. To jim je že prej povedal strokovnjak v takih zadevah, pa ga niso poslušali, Vsi izdatki za novo šolo že znašajo nad en miljon dinarjev in zdaj je vse to proč vržen denar, kar se dvakrat hudo občuti v tej gospodarski krizi. — Elektriko napeljavajo iz TrbovŁlj v kmetsko okolico Knezdola in Planinske vasi, da bo do zime že svetila in gnala motorje. Prihodnjo nedeljo, dne 13. septembra, bo v Društvenem domu ob pol osmih zjutraj pravno predavanje, kako se pravilno napravi oporoka in kedaj se sme zemlja razlastiti; ker je potrebno, da je o takih stvareh vsak poučen; pridite vsi k predavanju,