U 26 '997 naša skupnost LETNIK V NOVEMBER 79 številka 11 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE ‘gS'P'k'gA'1'KA S A Al/*)... To je. najbolj kavavl, kkaatl pa tudi naj-&lavne.jll del zgodovine jugotlovanA kik naaodov: Iz ognja In pepela, Iz ksivl In Aolz 4e je rojevala nova Jugo4>lavlja A 'TrtMt/ OB PRAZNIKU REPUBLIKE Stoletja nazaj so živeli naši narodi vsak za sebe, včasih svobodni, včasih zasužnjeni, zatirani in ponižani, z eno samo željo, da bi nekoč živeli v bratstvu, enotnosti in enakopravnosti, da bi lahko gospodarili na svoji zemlji. Zaradi tega nas spomin nehote kar nekam sentimentalno zanese 36 let nazaj, v predzadnjo novembersko noč leta 1943, ko je zasedal edini parlament v zasužnjeni Evropi, ko so se zbrali delegati iz vse Jugoslavije, da bi dali pečat našemu nadaljnjemu razvoju. Z vračanjem nazaj k izviru naše revolucije in noči v kateri je zasedal AVNOJ nenehno preverjamo pravilno usmeritev naše poti, po kateri hodimo. Revolucija namreč še vedno traja. V vsakem času najde v sebi dovolj moči, da nas nenehno žene naprej. Duh AVNOJa je tisti, ki povezuje naše interese v združenem delu, tam kjer živimo, da presegamo vse meje in se odpiramo v svet in sprejemamo vse tisto, kar je napredno in boljše. S tem je povezana pravica, da samostojno odločamo in da smo svobodni pri ocenjevanju vsega, kar se v svetu dogaja. To je tudi samoupravljanje, odločanje množic o načinu in oblikah uveljavljanja interesov. Imamo veliko želja, veliko potreb in načrtov kako bo izgledala v prihodnosti sleherna sredina v kateri živimo. Veliko smo naredili, veliko dela nas še čaka. Toda brez skupnih prizadevanj vseh naših delovnih ljudi in občanov ne bomo dosegli napredka, kakršnega si želimo. Zavedati se moramo, da nihče drug razen nas ne more ustvarjati, da ne more biti nobene odločitve, nobene akcije v kateri ne bi sodelovali tudi mi. Samo s tako odločnostjo in tako globokim razumevanjem današnjih razmer, bomo zagotovili trajnost in neminljivost Avnojskih izročil. VSEM OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 29. NOVEMBRA V NAŠI SOCIALISTIČNI SAMOUPRAVNI DRUŽBI VfLUŽb2.nopolitično, organizacijo, občino SkupČ, čina občino GroAuplj o in Urodniiki odbor "Naio AkupnoAti" SLAVNOSTNA SEJA SKUPŠČINE OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V počastitev praznika občine Grosuplje je bila slavnostna seja skupščine občine in DPO občine Grosuplje v prostorih nove šole I polju. Predsednik skupščine občine Janez Lesjak je v slavnostnem govoru označil vsakoletno praznovanje občinskega praznika kot dogodek posebnega pomena, na katerega se pripravljamo z raznimi deli med letom, ki imajo v tem tednu proslavljanja svojo končno rea-1izacijo. Pomemben delež je posvetil delovanju družbenopolitičnih organizacij in društev, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti, ocenil pa tudi delovanje delegatskega samoupravnega sistema. Pohvalno se je izrazil tudi o doseganju plana in dejal, SPUB Toneta Tomšiča v Dobre- Delegate in goste je pozdravil tudi predsednik KS Videm Dobrepolje tov. Lendero Tomaž Slavnostne seje so se udeležili tudi mnogi ugledni gostje da prve ocene kažejo, da gospodarstvo kljub izjemno zapletenim pogojem dosega zelo dobre rezultate. Svoj slavnostni govor je zaključil : " Vse te izkušnje iz letošnjega leta nam dajejo jamstvo, da smo na pravi poti, saj prebivalstvo s svojo udeležbo v akcijah in pripravljenostjo dokazuje, da se zaveda blagostanja, ki jim ga je prinesla naša samoupravna socialistična družba in da bi bilo v primeru ogroženosti pripravljeno braniti svojo domovino". Slovesnost je izzvenela s pesmijo domačinov.... "TISKARSKI ŠKRAT" nam je ponagajal pri čestitki Ljubljanske banke v prejšnji številki, zato ponovno objavljamo besedilo čestitke: EKSPOZITURA GROSUPLJE Z AGENCIJAMA IVANČNA GORICA IN VIDEM DOBREPOLJE OB PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE IN SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA ČESTITAJO VARČEVALCEM IN OBČANOM! ZA POBUDO TOVARIŠA TITA Nedvomno je ena najpomembnejših nalog družbenopolitičnih organizacij, da pobuda tovariša Tita o razvijanju in uveljavljanju kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti zaživi povsod tam, kjer je to mogoče in potrebno. Uresničevanje zamisli bo omogočalo še boljše delovanje delegatskega sistema in njegovo nadaljnje izpopolnjevanje. Tako so o pobudi razpravljali in razmišljali člani Občinske konference ZKS Grosuplje na seji 19/11-1979. Ugotovili so, da je treba pobudo realizirati z vso resnostjo in zavzetostjo, saj gre za zahteven proces, v katerem bodo morale sodelovati vse družbenopolitične organizacije. To pa pred komuniste postavlja nove zadolžitve. Predvsem bodo morali biti odslej za delo občinske konference odgovorni vsi njeni člani. Večji vpliv osnovnih organizacij pa bo zahteval tudi več pozornosti njihovemu delu. Posebno vlogo bodo imele tudi razširjene konference ZK, ki bodo vsako leto ocenjevale učinkovitost in delavnost organov. Te novosti pa bodo seveda zahtevale tudi drugačno organiziranost, zlasti spremembe v vodenju in uresničevanju odločitev konference. Do podobnih zaključkov je prišlo tudi Predsedstvo OK SZDL, ko je na seji dne 5/11-1979 obravnavalo osnutek predloga RK SZDL SR Slovenije za uresničevanje pobude tov. Tita. Ocenilo je, da ni nobenih zadržkov za izvajanje, da pa bo treba dosedanjo organiziranost zlasti v krajevnih konferencah spremeniti. Tudi izvršni organi bodo morali biti sestavljeni po frontnem načelu, za občinsko konferenco pa bomo morali izvoliti delegacije v katerih bomo uveljavili fleksibilen mandat. Na posebnih programskih konferencah bodo delegati vsako leto ocenili svoje delo ter tudi izrekali zaupnico vodstvu. Vsekakor gre za vrsto novosti, ki pomenijo iskanje novih metod in oblik za doslednejšo uveljavitev ustavnega položaja delovnih ljudi in občanov v naši samoupravni socialistični ureditvi. BOGDAN OSOLNIK O KONFERENCI V HAVANI Dne 7/11-1979 je delegatom OK ZKS, OK SZDL in Občinskega sindikalnega sveta tov. Bogdan Osolnik predaval o konferenci neuvrščenih v Havani. Navzoče je seznanil s pripravami na konferenco ter izredno pomembnim deležem naše delegacije ter zlasti tov. Tita pri sprejemu sklepnih dokumentov. Vloga naše države je v gibanju neuvrščenih dobila ponovno veliko priznanje, pa tudi politika neuvrščenih bo ostala dosledna ustanovnim načelom. ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29 NOVEMBER KDO JE KDO ? PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE GROSUPLJE - STRUNA Andrej - predsednik - ZUPANČIČ Jožica - podpredsednik - NOVAK Andrej - sekretar - DOLENC Srečko - član - ERŠTE Vinko - KRAŠIČ Ranko - " - TRČEK Tomaž - " - VLAHOVIČ Marjeta " - ZAJC Alojz - " NIČ NAS NE SME PRESENETITI NI IGRA Nedolgo tega smo v naših KS in TOZD izvajali vaje pod geslom "NIČ NAS NE SME PRESENETITI". Namen je bil da ugotovimo, koliko smo pripravljeni, da sami brez pomoči rešujemo morebitne izredne situacije. Ocenjevali smo, da smo vaje izpolnili z velikim uspehom, da je sodelovala več kot polovica vseh delovnih ljudi in občanov. Z drugimi besedami bi morali ugotoviti: pripravljeni smo, pa naj pride karkoli. K sreči pa nas včasih streznijo povsem navadni dogodki. Pretekli teden nas je presenetil sneg. Presenetil samo zaradi tega, ker je za ta letni čas zapadel neko- liko zgodaj. Ostali smo brez telefonov, vode, brez elektrike, velika nevarnost je grozila živilom, ki jih imamo spravljene v skrinjah. Elektrike in telefonskih zvez ni bilo, ker so bili polomljeni drogovi in potrgane žice. Človek bi pričakoval, da se bodo v nekaterih najbolj prizadetih KS sestali štabi CZ, tako kot bi se v izrednih razmerah, da se bomo organizirali in s skupnimi močmi postavili drogove. Kaj je lažje, kot skopati jamo za električni ali telefonski drog. Vse to smo v bližnji preteklosti, ko smo elektrificirali naše vasi, delali brez vsakega poziva. Namesto tega pa smqfee zadovoljili s čakanjem in ocenjevanjem nesposobnosti elektrikarjev. Ti pa so ves čas delali in se sedaj delajo od jutra do večera, le da jih je premalo, da bi sami odpravili tako škodo. Celo na OK SZDL so telefonirali občani, kaj je storjenega, da bodo spet zasvetile žarnice. Vendar zaenkrat ni nikogar drugega, ki bi nam lahko pomagal, kot nas samih. Res je, nič nas ne sme presenetiti, pa vendar včasih najbolj presenetimo sami sebe. " NNNP - 79 " NA GIMNAZIJI JOSIPA JURČIČA STIČNA V okviru obrambnih priprav SLO in družbene samozaščite je biološki krožek gimnazije v akciji "NNNP 79" organiziral razstavo gob pod geslom "Kdor pozna gobe, bo preživel". Vrh so dosegle obrambne priprave v dneh pred glavno akcijo. Razredniki so po dobljenih navodilih seznanili svoje razrede z namenom in podrobnim potekom te akcije na naši šoli. Alarm za nevarnost s predpostavko zračnega bombnega napada na KS Stična, gimnazijcev ni zmedel. Dijaki so v skladu z napotki zapustili učilnice in v dobrih dveh minutah že bili v zaklonilniku. Začela se je ključna akcija NNNP 79, začelo se je aktiviranje obrambnih priprav, s tem pa preverjanje delovanja civilne zaščite, usposobljenosti in iznajdljivosti ter izurjenosti njenih članov, preverjanje pripravljenosti vseh za samozaščito, samoreševanje, samopomoč, preverjanje razvitosti varnostne kulture, ki je osnova družbene samozaščite in preverjanje delovanja narodne zaščite. Začelo se je preverjanje solidarnosti, sočutja do bližnjega, ki je v nesreči, preverjanje delovanja družbenih in družbenopolitičnih organizacij v izrednih razmerah, preverjanje delovanja koordinacije s KS in preverjanje delovanja kurirske službe. S to akcijo smo preverili tudi prisotnost spoznanja, da je obramba domovine pravica in dolžnost vseh nas. Prav vse je potekalo, kot smo predvidevali. Jasno opredeljeni cilji so bili odlična motivacija dijakom, ki so vestno, z osebno odgovornostjo, izpeljali vse naloge. Ob analizi akcije NNNP 79 na naši gimnaziji so dijaki pokazali dovolj zrelosti. Sami so ugotavljali, kaj bo treba v bodoče še izboljšati, da nas ne bo mogel nihče presenetiti. Rudi Luštek učitelj obrambe in zaščite OKTOBERSKA SEJA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Delegati sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so na letošnji drugi seji dne 26. oktobra 1979 ocenili rezultate svojega dela v letu 1979, pregledali stanje varnosti cestnega prometa na območju občine in rezultate akcije NNNP 79 na področju varnosti cestnega prometa. Udeleženci seje, med katerimi sta bila tudi predstavnika republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so pozitivno ocenili delo sveta, ki je dosegel velike premike na področju varnosti prometa, vendar se vedno znova ugotavlja, da odgovorni organi in organizacije (zlasti s področja upravljanja in vzdrževanja cest) ne jemljejo dovolj resno predlogov ter priporočil sveta. Kljub prizadevanjem sveta, preventivna dejavnost ni še dovolj prodrla v KS. Te bi morale postati nosilci družbene samozaščite tudi na področju varnosti cestnega prometa. Delegati so obravnavali tudi več črnih točk v prometu in sprejeli sklepe za odpravo le-teh ter priporočili vzdrževalcem cest, da pravočasno organizirajo zimsko cestno službo. ZAKAJ TAKO ? Takole nepreglednih križišč, ob lo. Obstoja zakon o javnih cestah, ki določa upravljalce cest posameznih kategorij in širino varovalnih pasov. Pa vendar se stvari tako počasi premikajo na bolje, dokler zaradi našega neodgovornega odnosa spet ne ugasne življenje. Dokler skrb za človeka v prometu ne bo postala zavest slehernega delovnega človeka in občana, se bomo težko zoperstavili temu zlu. Ali kdaj pomislimo, da s takim in podobnim ravnanjem nastavljamo "past" morda svojemu naj dražjemu, samemu sebi in sočloveku? določenih letnih časih, v naši občini ni ma- "OKROGLA MIZA" 0 PLANIRANJU Občinski svet Zveze sindikatov in Klub samouprav 1 ja 1 cev sta v tem mesecu organizirala "OKROGLO MIZO" - posvet o planiranju v občini, na katerem so sodelovali predstavniki organizacij združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti ter vodstva družbenopolitičnih organizacij. Iz razprave zaključujemo, da povsod kasnijo z osnovnim pristopom za pripravo srednjeročnih planov, medtem ko je velika večina OZD le izdelala analizo obstoječega stanja in oceno za uresničevanje plana v letih 1979 in 1980. Zelo redke so OZD, ki imajo že določene elemente plana za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana. Iz razprave je bilo tudi razvidno, da je temu botrovala izredno šibka zasedenost planskih služb oziroma usposobljenost delavcev za področje planiranja. Spodbudna pa je zamisel skupine DO, da se dohodkovno povežejo, dogovarjajo o dopolnjevanju razvojnih programov, o skupnih vlaganjih, tehnično poslovnem sodelovanju in vsesplošnem varčevanju ter tako omogočijo uresničitev načrtov o povečevanju izvoza. Ob zaključku je bila izoblikovana skupna ocena, da je takšen način izmenjave zelo dobrodošel in naj bi se ga v bodoče še posluževali. ŠE ENKRAT 0 OSEBNIH DOHODKIH ,,, Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata Osnovne šole Stična je zaprosil za objavo naslednjega pojasnila: " V septemberski številki "Naše skupnosti" so bili objavljeni najvišji povprečni osebni dohodki v delovnih organizacijah za mesec junij 1979- Za Osnovno šolo Stična je bil objavljen podatek, da je povprečni osebni dohodek din 10.989, kar drži res samo za mesec junij. Povprečje osebnega dohodka naših delavcev se je v mesecu juniju zelo dvignilo zaradi izplačila sredstev za malo šolo in šolo v naravi, kjer je bilo 7 naših učiteljev po teden dni (8.200 din). V tem mesecu so bile tudi izplačane nadure za mesec junij. Poleg tega je bilo na osnovni šoli Stična precej bolniških izostankov in strokovnih aktivov - odsotnosti učiteljev, ki jih je bilo potrebno nadomestiti. Realno povprečje osebnega dohodka z nadurami je za mesec junij 9-015 din, samo osebni dohodek brez nadur pa 7-868 din. Za mesec september 1979 pa je povprečni osebni dohodek z nadurami 8.020 din. To obrazložitev podajamo zato, da prikažemo, da naši osebni dohodki niso tako visoki, kot nekateri smatrajo, še zlasti ne zato, ker omenjeni povprečni dohodek ni bil zaslužen samo v rednem delavnem času, ampak morajo naši delavci za to delati tudi po 12 ur dnevno, kar zahtevajo tudi naši pogoji dela." Ali je pojasnilo prepričljivo? Podatek je vzet iz mesečnega statističnega poročila RAD - 1, ki ga je izdelala Osnovna šola Stična. t-------»v---m*---m*--m*---mk— OSNOVNA ŠOLA " LOUIS ADAMIČ " GROSUPLJE objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo: - kombi ZASTAVA 750 TK, letnik 1973 vozen Začetna cena 8.000,00 din - trokolo s cerado, letnik 1971, vozen Začetna cena 5.300,00 din ■**' -------** Xtc ir tj MK X 5Č X Licitacija bo 3. 12. 1979 ob 13. uri v prostorih nove šole. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10-odstotno varščino od začetne cene, predstavniki družbenega sektorja se morajo izkazati s pooblastilom in plačilom kavcije z bari ranim čekom. Fizične osebe morajo na zlicitirano ceno vplačati pripadajoč prometni davek. Osnovno sredstvo je treba plačati v celoti pred prevzemom. Ogled je mogoč 2 uri pred licitacijo v prostorih nove šole. K----M* MK MK M*----MK MK------Mtf 'MK XK_ 1 --XK— »K-------HKCllCJ— JAVNA RAZPRAVA 0 ZAZIDALNEM NAČRTU - RES JAVNA Veliko zazidalnih načrtov smo sprejeli v naši občini in prav toliko smo jih dali tudi v javno razpravo. Običajno so bili načrti razgrnjeni določen čas na vpogled v tej ali oni stavbi, ne da bi kdo razpravo o njih posebej organiziral. Šele ob realizaciji, ko je bilo že prepozno, smo imeli pripombe. Javno razpravo, ki je obravnavala zazidalni načrt "Ob Grosupe1 jščici" pa sta 9.11.1979 organizirala KK SZDL in svet KS Grosuplje. Javna razprava je uspela, saj so dali občani na predlog vrsto sugestij in pripomb, ki jih bodo morali avtorji načrtov tudi upoštevati. PRIHODKI IN ODHODKI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI V I, POLLETJU V prvih šestih mesecih letošnjega leta so znašali prihodki naše občinske zdravstvene skupnosti (brez participacije) A6,682.000 din ali 38 % več kot v prvem polletju preteklega leta. Od skupnega prihodka je bilo zbranih kar 31-317.000 din prispevkov po stopnji na osnovo bruto osebnih dohodkov iz družbenega sektorja, kar je ^7 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. ZASKRBLJUJOČA ODSOTNOST Z DELA Podatki Zdravstvene skupnosti Slovenije kažejo, da se je odsotnost z dela zaradi bolezni v naši občini močno povečala. V prvem polletju preteklega leta je bilo v naši občini odsotnih z dela zaradi bolezni poprečno 4,64 % delavcev, v prvem polletju letošnjega leta pa kar 5,83 % delavcev. Indeks povečanja znaša 125,65. Večji porast odsotnosti z dela beleži v letošnjem letu v Sloveniji le še občina Ormož. V Sloveniji je bilo v prvem polletju zaradi bolezni odsotnih z dela poprečno 4,94 % in v ljubljanski regiji 5,51 % delavcev. Zamislimo se nad temi podatki, izračunajmo kaj to pomeni za naše gospodarstvo in za posamezno delovno organizacijo ter ukrepajmo za izboljšanje stanja. ŽIVAHNA GRADBENA DEJAVNOST Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve je v letošnjem letu izdal že 227 lokacijskih dovoljenj za novogradnjo, 313 gradbenih dovoljenj in 191 potrdil za vzdrževalna dela in adaptacije. Od tega odpade na družbeni sektor 33 lokacijskih in 31 gradbenih dovoljenj. PREDLOG PROGRAMA DEL ZA MLADINSKO DELOVNO AKCIJO SUHA KRAJINA 1980 Izvršni svet skupščine občine je na seji 15/11-■ 1979 sprejel predlog programa del za mladinsko delovno akcijo Suha krajina 1980. Ta predvideva izgradnjo vodovoda Zagradec - Valična vas (Tolčane, Kitni vrh) v dolžini 4 km, dograditev ceste Ravne - Korinj v dolžini 2 km, delno razširitev ceste Korinj - Laze v dolžini 1 km in ureditev ceste Valična vas - Sela Šumberk v dolžini 2,5 km. Za izvršitev teh del bo potrebno zagotoviti 2.700.000 din ter opraviti 24.764 ur dela. Glede na velik predračun, bo verjetno treba vodovod graditi etapno. V prihodnjem letu bo predvidoma možno opraviti le polovico del. Pri tem računamo na pomoč vaščanov v denarnih prispevkih in prostovoljna dela. 0 višini denarnega prispevka, ki naj bi znašal 10.000 din na gospodinjstvo, se bodo sporazumeli občani krajevne skupnosti Ambrus in Zagradec, Komunalna skupnost občine Grosuplje ter odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje krajevnih skupnosti. INVESTICIJE V TOZD KOVINSKO LESNI OBRATI SGP GROSUPLJE TOZD Kovinsko lesni obrati načrtuje za prihodnje leto izgradnjo nove proizvodne hale in pripadajočih objektov v Grosupljem, in sicer na lokaciji med tovarno Motvoz in platno in skladiščem trgovskega podjetja TABOR. Proizvodna hala bo merila 3.726 m2. V novi proizvodni hali, ki se torej navezuje na že obstoječe objekte, bo individualna in maloserijska proizvodnja jeklenih konstrukcij, zaključnih kovinskih del v gradbeništvu in remonta gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. Poleg bistvenega povečanja fizičnega obsega proizvodnje, zagotovitve normalnih NOVA INVESTICIJA V KOVINASTROJU Kovinastroj Grosuplje namerava zgraditi odprto pomožno skladišče, površine 697 ni2. Za gradnjo tega objekta ima tovarna zagotovljena sredstva v višini, predračunske vrednosti, ki je 2.520.8*4*4,75 dinarjev. OTVORITEV NOVEGA INDUSTRIJSKEGA OBJEKTA UNIŠ V počastitev našega občinskega praznika smo pred kratkim predali svojim namenom nov lep in moderen industrijski objekt, v katerem se bo proizvajala elektro -kovinska oprema. Tovarno je zgradil UNIŠ - Tovarna opreme Savlje - TOZD EKO in je samo prva faza programa, ki ga ima naša TOZD planiranega v srednjeročnem programu razvoja na tem območju. Za gospodarski razvoj naše občine je ta objekt lepa pridobitev in začetek širše izgradnje industrijske cone naše občine. Objekt ima delovne površine 2.950 m2, je opremljen z modernimi stroji in napravami za mehansko in površinsko obdelavo ter vse ostale naprave, ki jih mora imeti moderen industrijski obrat. Poleg vseh teh naprav pa je v prvivvrsti poskrbljeno za dobro počutje delavcev, tako da so delovni pogoji resnično dobri. Vrednost objekta in opreme je 50,000.000.- din in je bil zgrajen tudi s sovlaganjem prometnih organizacij Elektrotehna - Ljubljana, Intertrade - Ljubljana, Dinara - Beograd. Del sredstev smo si zagotovili pri Ljubljanski banki, večji del pa so bila naša lastna s redstva. Pogled v industrijsko halo ... V obratu je zaposlenih 50 delavcev vseh strok. Zaposlitev pa bo takoj dobilo še cca 15 delavcev, moških in žensk s kvalifikacijami iz kovinske stroke, več žensk pa tudi brez kvalifi-kacije. Tovarno je o tvorila s simboličnim prerezom traka delavka tov. Lidija Draksler. LETOŠNJE INVESTICIJE V PTT Podjetje za PTT promet Ljubljana bo v letošnjem letu investiralo na območju naše občine v ptt omrežje, gradbene objekte, telefonsko opremo ter projekte in študije, 21.265.000 din. V te naložbe so vključena ne-rea1iz i rana sredstva iz prete klega leta v znesku 6.302.000 din. S tem bo plan za letošnje leto skoraj v celoti realiziran. POVEČANO ŠTEVILO TELEFONSKIH ŠTEVILK NA KRKI V naselju Krka obstoja telefonska ecentrala za 40 telefonskih številk. Ta bo povečana na 160 telefonskih številk. KATC Krka je končna centrala vozelne centrale v Grosupljem. Krajevno telefonsko omrežje je razvejano s 100 telefonskimi pari, projektirano krajevno telefonsko omrežje je predvideno z 200 telefonskimi pari, od katerih bo 90 parov ostalo v rezervi. Perspektivni plan razvoja telefonskega omrežja od leta 1975 do leta 2000, ki ga je izdelal projektivni biro pri ptt Ljubljana, dolo ča mejo končne avtomatske telefonske centrale Krka. Po tem programu bodo vključeni v KATC Krka telefonski naročniki v krajih: Krka, Hočevje, Gabrovčec, Gradiček, Laze, Podbukovje, Trebnja gorica, Velike Lese, Znojile, Grintovec, Kamni vrh. Kitni vrh, Kuželjevec, Male Reberce, Mali Korinj, Marinča vas, Primča vas, Tolčane, Valična vas, Veliko Globoko, Višnje in Zagradec. Za povečavo krajevnega telefonskega omrežja je bilo podjetju za ptt promet Ljubljana izdano ustrezno dovoljenje. TV PRETVORNIK NA PLEŠIVICI Krajevna skupnost Dolenjske Toplice in krajevna skupnost Žužemberk sta 28/10 pripravili slovesnost ob začetku delovanja TV pretvornika na Plešivici. S tem pretvornikom se je izboljšal TV sprejem na delu območja krajevnih skupnosti Zagradec in Ambrus. Zaradi tega je del sredstev za izgradnjo pretvornika prispevala tudi naša občina. Prispevke so seveda dali tudi krajani in krajevne skupnosti s tega območja. V ZGORNJI DRAGI IZBOLJŠANE ENERGETSKE RAZMERE V naselju Zgornja Draga bo ROZS Elektro Ljubijana-okolica zgradilo transformatorsko postajo. Elektro energetske razmere v tem predelu so zelo slabe, saj se naselje napaja po cca 1600 m dolgem nizkonapetostnem vodu iz transformatorske postaje Stranska vas. Z izgradnjo nove TP Zgornja Draga bo odstranjen velik del obstoječega nizkonapetostnega omrežja in se s tem izboljšale napetostne razmere. Načrtovana investicija bo znašala 600.000 din. ULICE TUDI V NASELJU ŠMARJE-SAP V naselju Šmarje-Sap bo v kratkem uvedeno oštevilčenje hiš po sistemu ulic. Tej spremembi je botrovalo več razlogov: v zadnjih letih se je naselje močno razširilo tako, da se je počasi spajalo s sosednjimi naselji ali njihovimi deli. Že leta 1961 sta bili naselji Šmarje in Sap združeni v eno naselje, nato pa je bilo izvedeno ponovno oštevilčenje hiš. Leta 1971 je bilo temu združenemu naselju priključeno naselje Razdrto in del Tlak, oštevilčenje v teh delih pa ni bilo popravljeno, kar je povzročalo precejšnje težave pri iskanju stanovalcev. Zahteve po spremembi sistema z uvedbo ulic so bile čedalje glasnejše in pogostejše. Zato je Izvršni svet skupščine občine Grosuplje imenoval komisijo, ki je proučila stanje in izdelala sistem ulic in oštevilčenja hiš. Predlog komisije sprejema tudi Krajevna skupnost Šmarje. Po raznih kulturnih in političnih delavcih iz občine in Slovenije je bilo imenovanih sedemnajst cest. Ulični sistem, narisan na karti 1 : 5000, bo olajšal delo vsem tistim, katerih opravki so povezani z iskanjem ljudi, obenem pa bodo tudi vse nove hiše, ki so bile doslej brez hišnih številk - teh pa ni malo, oštevilčene. MODERNIZACIJA CEST V GROSUPLJEM V okviru praznovanja krajevnega in občinskega praznika v Grosupljem, je krajevna skupnost Grosuplje 27/10 slovesno odprla novo prometno križišče na Adamičevi cesti in modernizirala ceste I. in 11. v Brinju. V letošnjem letu so bile asfaltirane tudi nekatere ceste Pod gozdom in na Mrzlih njivah. Letošnje investicije v modernizacijo cest na območju krajevne skupnosti Grosuplje bodo znašale 11.53^.207 din. Sredstva so prispevali občani, Komunalna skupnost, krajevna skupnost, delno pa tudi Republiška skupnost za ceste. Republiška skupnost za ceste je namreč prispevala manjši del sredstev za modernizacijo Adamičeve ceste, ki je regionalna. OBDAVČEVANJE OBČANOV 7 prihodnjih dneh bodo zbori republiške skupščine obravnavali predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks. Po tem predlogu znaša neobdavčljivi dohodek občanov za letošnje leto din 248.000; davčne olajšave za vzdrževane družinske člane 51.000 din^ za vzdrževanega otroka^ motenega v telesnem ali duševnem razvoju pa 61.000 din. Stopnje davka se povečujejo za 2 %; vendar bo glede na povečano davčno osnovo dohodek od davka za 50 % manjši kot v letu 1978. PODELJENE ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Izvršni odbor Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Grosuplje je na seji dne 6/11-1979 obravnaval nove vloge za štipendiranje iz združenih sredstev za šolsko leto 1979/80. Obravnaval je 156 vlog, ki so prispele v razpisnem roku. Od prispelih vlog je 143 prosilcev izpolnjevalo pogoje, 13 prosilcev pa ne. 0 vseh novih vlogah za štipendije so razpravljali tudi sveti krajevnih skupnosti v občini in podali svoje pripombe. Vse utemeljene pripombe so bile pri odločanju upoštevane. V naši občini prejema štipendijo iz združenih sredstev 392 učencev in študentov. 219 prejema štipendijo v celoti iz združenih sredstev, ostali pa so štipendisti TOZD in prejemajo le razliko. Iz združenih sredstev izplačamo za štipendije mesečno 378.800,00din. REDNA LETNA SKUPŠČINA KLUBA ŠTUDENTOV Člani kluba študentov naše občine, ki se je 9/11“1979 sestal na redni letni skupščini v Višnji gori, so analizirali svoje dosedanje delo in kot najbolj žgoč problem izpostavili premajhno vključevanje študentov v družbenopolitično življenje v svojih KS. Sprejeta je bila tudi pobuda, da Občinska konferenca ZSMS Grosuplje organizira problemsko konferenco o kadrovski politiki in štipendiranju v naši občini. Ker je dosedanjemu vodstvu potekel mandat, je skupščina izvolila novo vodstvo: - za predsednico kluba je bila izvoljena ŠTRLEKAR Jelka - študentka 3-letnika ekonomske fakultete, za sekretarja ŠTROZAK Janja - študentka 3. letnika na filozofski fakulteti in za blagajnika MANDELJ Minče - študent 4. letnika fakultete za elektrotehniko. " MLADOST V PESMI/ BESEDI IN SPRETNOSTI " Tudi letos so mladi pripadniki JLA, mladi iz Krajevnih skupnosti, šol in organizacij združenega dela pripravili kviz - tekmovanje, ki že nekaj let teče pod geslom "Mladost v pesmi, besedi in spretnosti". Letos na temo SKOJ - ZSMJ. Občinska tekmovanja so za nami. V naši občini se je predhodnega testiranja udeležilo deset ekip iz desetih osnovnih organizacij. Ekipe osnovne organizacije ZSMS Osnovne šole Šentvid, Krajevne skupnosti Žalna in Krka, ki so na predtekmovanju dosegle najboljši uspeh, so se skupaj z ekipo domačinov 16. novembra 1979 pomerile na finalnem tekmovanju v Šmarju. Štiričlanske ekipe (v vsaki je sodeloval po en pripadnik JLA) so na zaklju čnem tekmovanju pokazale dokaj veliko znanja, še najbolj pa so se izkazali mladinci iz šentviške osnovne šole, ki so osvojili maksimalno število točk in se bodo tako udeležili regijskega tekmovanja. Zaključno prireditev so poživili mladinci iz Šmarja Grosuplja in Žalne z živahnim kulturnim programom. Videlo se je sicer, da pred tem ni bilo "generalke", vseeno pa smo bili priča dinamični, razigrani prireditvi, ki jo je včasih zmotil tudi nemir v dvorani. Lahko bi rekli, da je letošnje tekmovanje uspelo, vendar pa bi se naslednje leto morali zavzeti za to, da bi se podobne akcije udeležilo čimveč osnovnih organizacij ZSMS iz vseh sredin. Metka Mencin PRENOVLJENA KNJIŽNICA V ŠENTVIDU V počastitev letošnjega občinskega praznika so v Šentvidu pri Stični slovesno izročili svojemu namenu prenovljeno krajevno knjižnico. Za začetek je na njenih policah 1310 knjig, ki so bile nabavljene s finančno pomočjo Občinske kulturne skupnosti. S tem je knjiga, kot nepogrešljiv pripomoček slehernega člana naše socialistične samoupravne družbe, približana tudi prebivalcem tega predela naše občine. V tem kratkem času je bilo bralcem izposojenih že 460 knjig. KNJIŽNICA JE ODPRTA OB PONEDELJKIH OD 12. DO 17. URE -D InaJraaJsacaj« pij« Vsem delovnim ljudem čestitamo ob 29. novembru - Dnevu republike TRETJI KRAJEVNI PRAZNIK V TEMENICI V mesecu avgustu so krajani KS Temenica tretjič proslavljali svoj krajevni praznik. Praznovanje je minilo tudi v znamenju letošnjih jubilejev, 60-1e-tnice KPJ, SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov. Poleg svečane akademije in slavnostne seje skupščine KS so krajani organizirali tudi razstavo plemenske živine. Nagrade KS Temenica so prejeli rejci najboljših plemenskih krav : 1. Groznik Karol, Dolenja vas 2. Okorn Anton, Praproče 3. Hribar Anton, Pungert in rejci najboljših plemenskih kobil: 1. Grabijevec Albin, Radanja vas 2. Jakoš Vinko, Breg 3. Verbič Jože, Breg OBVESTILO PREBIVALCEM KS AMBRUS/ ZAGRADEC/ KRKA IN VIŠNJA GORA Zbori Skupščine občine Grosuplje so na septemberskem zasedanju sprejeli tudi odlok o organizaciji občinskih upravnih organov. Zaradi izkazane potrebe po učinkovitejši organiziranosti služb organov za notranje zadeve, so ukinjeni krajevni uradi v Zagradcu, na Krki, v Šentvidu pri Stični in v Višnji gori. Občani teh krajevnih skupnosti so na razširjenih sejah delegacij za zbor KS skupščine občine razumno prišli do zaključka, da krajevni uradi ne opravljajo vseštevilčnejših in zahtevnejših nalog v zvezi z delovanjem delegatskega sistema v KS in da jih na lokalni center v Ivančni gorici vežejo opravki v zvezi z zdravstveno službo, veterinarsko službo, pošto, kmetijsko zadrugo, lekarno, osemletko in gimnazijo in delovnimi organizacijami, kjer so mnogi zaposleni. Svoje pravice in dolžnosti v zvezi z matično službo bi tako mnogokrat lažje uveljavili spotoma v Ivančni gorici kot pa na svojem krajevnem uradu, ki je bil zaradi majhnega obsega dela odprt le dvakrat tedensko. Matična služba je tako organizirala na sedežu oddelka za notranje zadeve v Grosupljem ter na matičnih uradih v Ivančni gorici in v Dobrepolju. V soglasju s predstavniki krajevnih skupnosti Zagradec, Krka in Višnja gora je bil prenos opravil s krajevnih uradov že prenešen na matični urad v Ivančno gorico. Prenos s krajevnega urada Šentvid pri Stični pa bo izveden v mesecu decembru, o čemer bodo prebivalci obveščeni. TOREJ PREBIVALCI KS AMBRUS, ZAGRADEC, KRKA IN VIŠNJA GORA LAHKO ODSLEJ DALJE VSE SVOJE MATIČNE ZADEVE UREJAJO OB URADNIH DNEVIH NA MATIČNEM URADU IVANČNA GORICA, V NUJNIH PRIMERIH PA TUDI OB NEURADNIH DNEVIH ! MOTEL GROSUPLJE čestita za dan republike 29. november vsem delovnim ljudem in občanom KOLIKO JE UPOKOJENCEV V OBČINI V naši občini je bilo v preteklem mesecu 1.942 starostnih, invalidskih in družinskih upokojencev, oziroma pokojnin, kot je razvidno iz podatkov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS. eihdIbs -K * * M -K -k ★ ★ Stavbni izdelki, notranja oprema, žagan les TOZD Lesna proizvodnja SINOLES, b. o. Ivančna gorica (61295) — telefon 783-147 čestita za dan republike 29. november in se priporoča zavarovalna skupnost triglav «a OBMOČNA SKUPNOST LJUBLJANA ★ PREDSTAVNIŠTVO GROSUPLJE, TABORSKA 3 ^ Telefon 771-441 * ¥ * ČESTITA J ZA PRAZNIK REPUBLIKE ¥ 29. november ¥ ¥ POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI SAMSKEGA DOMA SGP V GROSUPLJEM SGP Grosuplje bo te dni začelo z nadzidavo, prizidavo in adaptacijo samskega doma v Grosupljem. Zmogljivosti doma bodo povečali od sedanjih 114 na 246 ležišč, zmogljivosti kuhinje pa od sedanjih 400 na 1000 obrokov dnevno. Dela, ki bodo predvidoma končana do konca prihodnjega leta, bodo po predračunu stala 16.517.751 din. Tudi s to investicijo bodo pripomogli v uresničitvi družbenega dogovora o minimalnem standardu življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev. Z nudenjem boljših življenjskih in delovnih pogojev bodo tudi omejevali fluktuacijo delavcev in si omogočili pridobiti več kvalificiranih delavcev. TEKSTI L tozd motvoz: in platno Taborska 34, 61290 Grosuplje KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA pri TOZD MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE objavlja naslednja prosta mesta za opravljanje del in nalog v oddelkih ekstruzije, tkalnice in motvozarne : 1. PET VELAVK ZA TKANJE 2. TRI VELAl/CE ZA POMOČNIKE EKSTRUV1STA 3. ENEGA VELAVCA - GLAVILCA MOTVOZA Pogoji: pod 1. delo v dveh izmenah, mesečni OD od 5.000.- do 6.000.r din pod 2. delo v 12 urnem turnusu, mesečni OD od 6.000.- do 7.000.- din pod 3. delo v dveh izmenah, mesečni OD od 6.000.- do 7.000.- din. Pismene prijave na razglas se sprejemajo do zasedbe v pisarni splošnega sektorja TOZD MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE, Taborska 34. čestita za dan republike 29. november vsem delovnim ljudem in občanom STOLARIMA Dobrepolje 61312 VIDEM - DOBREPOLJE čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike POKAL ZA MNOŽIČNOST Da bi dosegli čim večjo množičnost na SŠI, podeljujemo vsako leto prehodni pokal 00 ZS za najbolj množično sodelovanje na igrah. V letošnjem letu je sodelovalo skupno 19 00 ZS, doseženi pa so bili naslednji REZULTATI : 1. 00 ZS IMP 00 LIVAR Ivančna gorica 2. 00 ZS Osnovna šola Dobrepolje 3. 00 ZS DVZ Ponikve k. 00 ZS Black & Decker Grosuplje 5. 00 ZS Instalacije Grosuplje (789 točk) (505 točk) {kk2 točk) (iku-ino delo 2 meseca. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: KB - Birotisk, Grosuplje, Kolodvorska 2. ES 05 §§ K A ^ o?- §3E3 REZULTATI OBČINSKIH SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER 1979 KEGLJANJE (639) (572) (381) 1. mesto - Dovžan Miha - SO Grosuplje (883) 2. mesto - Novak Andrej - DPO in SIS Grosuplje (863) 3. mesto - Mekuč Adolf - Motvoz in platno (825) c) Tekmovanje posameznic v disciplini 50 lučajev (16 posameznic) 1. mesto - Kuzmin Nevenka - DVZ Ponikve (175) 2. mesto - Bah Milka DVZ Ponikve (168) 3. mesto - Mohorič Lizika - DVZ Ponikve (165) a) borbene igre za moške ( 11 ekip) 1. mesto - Motvoz in platno Grosuplje (849) 2. mesto - Instalacije Grosuplje (837) 3. mesto - S G P Grosuplje (819) za ženske (4 ekipe) 1. mesto - DVZ Ponikve 2. mesto - Black & Decker Gros. 3. mesto - IMP Livar II. Iv.gor. b) Tekmovanje posameznikov v disciplini 2 x 100 lučajev (20 posameznikov) STRELJANJE a) moški ekipno (8 ekip) 1. mesto - IMP LIVAR Ivančna gorica (1567 krogov) 2. mesto - Instalacije Grosuplje (1447 krogov) 3. mesto - DVZ Ponikve (1335 krogov) b) tekmovanje članov posamezno (50 posameznikov) 1. mesto - Culjkar Andrej - Instalacije (163 krogov) 2. mesto - Zaletelj Jože - DO Livar lv.gor.(l59 krogov) 3. mesto - Bernaršek Zlatko - DVZ Ponikve (158 krogov) NAMIZNI TENIS - moški ekipno ( 8 ekip) 1. mesto - SGP I. Grosuplje (Angelov-Lampič) 2. mesto - SGP III. Grosuplje (Jesih-Zobec) 3. mesto - Kovinastroj Grosuplje (Triler-Šeme) ŠAH - sodelovalo je 5 ekip 1. mesto - DVZ I. Ponikve 13»5 točk 2. mesto - IMP Livarna Iv.gorica 10 točk 3. mesto - DVZ II. Ponikve 10 točk MALI NOGOMET - sodelovalo je 5 ekip 1. mesto - Iskra Dobrepolje 2. mesto - IMP Livar Iv.gorica I. 3. mesto - Sinoles Ivančna gorica ODBOJKA - udeležilo se je 8 ekip (6 moških in 2 ženski) moški 1. mesto - Osnovna šola Dobrepolje ženske 1. mesto - Dekl.vzgaj. V.gora 2. mesto - Dekliško vzg. V. gora 2. mesto - Osnovna šola Dobrep. 3. -4.mesto - DPO in SIS Grosuplje, Iskra Dobrepolje SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE SVET DELOVNE SKUPNOSTI OBJAVLJA DELA IN NALOGE 1. KMETIJSKI IN VOVNOGOSPOVARSKI INŠPEKTOR 2. POŽARNI INŠPEKTOR 3. KMETIJSKI REFERENT 4. PREMOŽENJSKO-PRAm REFERENT 5. REFERENT ZA PROSTORSKI KATASTER 6. REFERENT ZA REGISTRACIJO MOT. VOZI L IN PREVENTIVO V CESTNEM PROMETU 7. REFERENT ZA EVIVENCO IN OBRAČUN SREVSTEV ZA OBRAMBME PRIPRAVE ADMINISTRATOR Od kandidatov zahtevamo, da izpolnjujejo splošne pogoje, da so moralno politično neoporečni in imajo : pod 1. visoko izobrazbo kmetijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj - OD cca 10.960 din; pod 2. visoka ali višja izobrazba tehnične smeri in 1 leto delovnih izkušenj -OD cca 10.960 din; pod 3. diplomirani kmetijski ing. in 1 leto delovnih izkušenj, OD 10.420 din; pod 4. visoka izobrazba - dipl.pravnik in 2 leti delovnih izkušenj, OD cca 9.670 din; pod 5. FAGG I. stopnja geodezije in 1 leto delovnih izkušenj, OD cca 9.670 din; pod 6. gimnazija, uprav.administrativna šola ali ekonomska sred. šola in 1 leto delovnih izkušenj; pod 7. ekonomska srednja šola in 1 leto delovnih izkušenj; pod 8. upravno-administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Prijave na objavljena dela in naloge sprejema kadrovska služba Skupščine občine Grosuplje, Kolodvorska 4, 15 dni po objavi. Prijavam naj kandidati priložijo kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela in dokazila o strokovni izobrazbi. ‘t* -r -T- ♦ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Ac\ Kolektiv -r ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ N27 Komunalnega ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ podjetja ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Grosuplje ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ W ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ čestita za dan republike *¥* ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ 29. november vsem delovnim ¥ ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ljudem in občanom ¥ ¥ ¥ ¥ m ¥ J Vsem delovnim ljudem in občanom za dan republike - 29. november čestita Black & Decker JUGOSLAVIJA p. o. podjetje za proizvodnjo in montažo električnih ročnih orodij, priključkov in pribora REDNA KRVODAJALSKA AKCIJA V LETU 1979 Občinski odbor Rdečega križa Grosuplje vabi vse zdrave občane na odvzem krvi, ki bo: - v ponedeljek 17. decembra 1979 v Zdravstvenem domu v Ivančni gorici za Krajevne skupnosti: Ivančna gorica, Stična, Metnaj, Muljava, Krka, Zagradec tn Ambrus. - v torek 18. decembra 1979 v Šentvidu pri Stični v prostorih Krajevnega urada za Krajevne skupnosti: Šentvid pri Stični, Dob, Temenica in Višnja gora. - v sredo 19. decembra 1979 bo odvzem krvi v Ljubljani za Krajevne skupnosti: Grosuplje, Šmarje, Polica, SP. Slivnica, Mlačevo, žalna, Račna, Ilova gora, Dobrepolje, Ponikve, Staro apno in Podtabor. • Krvodajalce bomo vozili z avtobusi. Zaradi modernega zdravljenja in novih dosežkov v medicini je potreba po krvi iz leta v leto večja, zato vljudno naprošamo vse zdrave občane, da se krvodajalske akcije udeležite v čimvečjem številu. Občinski odbor RK GROSUPLJE TOVARNA DVOKOLES IN OPREME LJUBLJANA LJUBLJANA TRUBARJEVA 72 Za uresničitev naših proizvodnih načrtov POTREBUJEMO SODELAVCE : 1. STROJNE KLJUČAVNIČARJE - za vzdrževalce strojev i-n naprav - za delo na montaži, galvanske in industrijske opreme - za delo urejevalca strojev in naprav v redni proizvodnji 2. ORODJARJE za zahtevnejša orodjarska dela 2. RESKALCE za zahtevne j ša reskalska dela 4. STRUGARJE Pogoji: pod 13 23 S3 4 - poklicna šola kovinske stroke - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - odsluženi kadrovski rok 5. VEČ VARILCEV KOVIN Pogoj: tedaj iz varenja, možna priušitev 6. VEČ BRUSILCEV KOVIN za strojno brušenje izdelkov3 možna priučitev 7. VEČ DELAVCEV IN DELAVK za priučitev za delo v proizvodnji 8. VEČ TRANSPORTNIH IN SKLADIŠČNIH DELAVCEV za rastovor3 natovor in druga dela v skladišču Za vsa dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela. Če želite postati naš sodelavec, vas vabimo, da pošljete ponudbe na gornji naslov ali pa se osebno zglasite v Kadrovsko splošni sektor DO, kjer boste dobili vse potrebne informacije. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. TABOR 99 61290 GROSUPLJE Adamičeva 14 delovna organizacija 99 TRGOVINA. GOSTINSTVO in TURIZEM n sol.o. čestita za dan republike 29. november vsem delovnim ljudem in občanom EH [11163 SEIESEDI3Š3 POSTANITE ČLAN SMUČARSKE SEKCIJE PRI ŠD IVANČNA GORICA V sklopu športnega društva Ivančna gorica že od lanskega leta deluje smučarska sekcija, v katero je vključeno preko 100 članov iz območja občine Grosuplje. Naloga sekcije je, da skrbi za rekreativno in tekmovalno dejavnost, v katero pa vključuje pretežno pionirje. Občinska selekcija je že v prvem letu delovanja dosegla lepe uspehe, saj so bili njeni tekmovalci najbolje uvrščeni na Dolenjskem. V sezoni 1979/80 ima sekcija v programu: - igradnja vlečnice v Ivančni gorici - decembra - organizacijo smučarskega teka - januar - rekreacijsko tekmovanje - februar - šolsko tekmovanje - februar - organizacija smučarskih tečajev - februar Opozarjamo vse ljubitelje smučanja, da se lahko včlanijo v smučarsko sekcijo, s tem pa si pridobijo pravico 10 % popusta pri nabavi vse smučarske opreme in smučarskih vozovnicah. Vpis je v Ivančni gorici v prostorih KS, vsak četrtek od 17. do 18.30 ure in v Grosupljem v prostorih TKS, vsako sredo od 15. do 17. ure. USPEL NASTOP ATLETSKE REPREZENTANCE NA 14, KROSU V BREŽICAH Republiškega tekmovanja v Krosu, kateri je bil letos v Brežicah, se je udeležilo tudi 18 tekmovalcev iz naše občine. Pravico nastopa so si pridobili najboljši posamezniki uspelega občinskega prvenstva, ki je bilo letos v Stični in na katerem je sodelovalo 273 tekmovalcev. Nastop naših tekmovalcev v Brežicah je presegel vsa pričakovanja, saj so med 43 občinskimi reprezentancami dosegli v pionirski konkurenci odlično 4.mesto, vseekipno 20. mesto, prav tako odlično pa so se uvrstili tudi v posamezni konkurenci. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja dela oziroma naloge lesnima. TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SPLOŠNO MIZARSTVO BO. GROSUPLJE. Cesta na Krko 38 - l/ZVRZEl/ALCA pogoji: KI/ zlzkisiomonte.*. 4 tKile.tni.mi delovnimi izkušnjami, 4 po-ikutno dobo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da se oglasijo osebno ali pa dajo pismene vloge na kadrovsko službo TOZD v roku 15 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 5 dneh po sklepu komisije. ROKOBORCI GRŠKO RIMSKEGA SLOGA - USPEŠNO ZAKLJUČILI SEZONO isVV Prihodnje leto bo 10 let, odkar deluje rokoborska sekcija pri TVD Partizan nTm Grosuplje. Letos so tekmovalno sezono v drugi zvezni ligi uspešno zaključili, saj so se uvrstili v sredino lestvice. Tekmovali so tudi na republiškem in državnem prvenstvu. Posebej vzpodbuden je nastop najmlajših na pionirskem prvenstvu Slovenije v Murski Soboti, kjer so bili kar v treh kategorijah najboljši. To nam krepi misel, da temu športu tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo navdušenih privržencev. Vsi, ki so povezani z razvojem tega plemenitega športa, se zavedajo, da tudi oni na nek način prispevajo h krepitvi obrambne sposobnosti naših občanov. Tu ne gre misliti samo na golo tehniko borbe, ampak tudi na človekov značaj, ki se zgrajuje na napornih treningih in številnih tekmovanjih. TRANSPORTNO PODJETJE AVTOPREVOZ IVANČNA GORICA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA vabi k sodelovanju - več KI/ voznikov, po možnosti 6 psiakAO na tovoanih vozilih; vabi k sodelovanju v vzdrževalni obrat na sedežu DO v Ivančni gorici več sodelavcev : - ključavničar - strugar - ključavničar navadni ali strojni. Kandidate vabimo, da se oglasijo osebno ali pa dajo pismene vloge na kadrovsko službo v roku 15 dni. Na podlagi lil. poglavja Dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomske stanarine v SR Sloveniji in v skladu z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79)» s k I e p a m o stanovalci v zborih stanovalcev hiš (v krajevni skupnosti), delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljevanju: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 OBLIKOVANJU IN POSTOPNEM PREHODU NA EKONOMSKE STANARINE V OBČINI GROSUPLJE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja sklepov VIN. kongresa ZKJ, 8. seje predsedstva ZK Slovenije, stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljni razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Dogovor o enotni politiki uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji in Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 - 1980 v letu 1979 ter drugih dokumentov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. 2. člen Temeljni družbeni cilj in naloge, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti, so zlasti : - ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitve na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva; - programiranje in izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš; - usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 3. člen Uresničevanje prednjih temeljnih ciljev, usmeritev in naloge bodo zagotovili: - stanovalci v zborih stanovalcev hiš v krajevni skupnosti, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih kot temeljni nosilec na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Grosuplje in z razvijanjem informacij na tem področju, - skupščina občine Grosuplje s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini. k. člen S tem samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi do-hodki. 5. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, s čimer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. To bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter Družbenega dogovora o racionalizaciji v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji. 6. člen Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča ter kriterije: - ekonomska stanarina bo določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31.12.1978; - ekonomska stanarina v občini Grosuplje bo uveljavljena najkasneje do 1985 leta; - dogovorjeni višini stanarine bo vsako leto pri računano tudi potrebno povečanje zaradi nove vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše ter povišanje stanarine zaradi višjih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja; - za porabo stanarine bo pripravljen srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj; - nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom; - v letih prehoda na ekonomske stanarine bo povečanje stanarine uveljavljeno vsako leto v juniju mesecu; - v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete, pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini. II. IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE 7. člen Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so: 1. Revalorizirana vrednost točke, ki znaša za 1978 leto din 55,29 za 1982 leto - din 86,99 1979 leto d i n 61 ,92 1983 leto - 97,43 1980 leto d i n 69,35 198A leto - 109,12 1981 leto di n 77,67 1985 leto - 122,21 2. Letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino, ki znaša 3,10 %; 3. Planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske površine in števila točk; 1*. Predvideno poviševanje cen stanovanj za 12 %\ 5. Predvidena 15 % rast osebnih dohodkov; 6. Določila zakona o ugot-ovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Grosuplje, ki je bil objavljen v (Ur.l. SRS, št. 24/73 in 8/78). Letna stanarina se izračuna po obrazcu: poprečna površina stanovanja x poprečno število točk x vrednost točke x 3,10 % x število stanovanj. 8. člen Ekonomsko stanarino bomo dosegli najkasneje v letu 1985 z letnim poviševanjem sedanje stanarine: 1979 za 45 % v letu 1983 za 20 % 1980 45 % 1984 14 % 1981 35 % 1985 12 % 1982 35 % 9. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da se stanarina uporablja: a) za amortizacijo b) za vzdrževanje iz združenih sredstev v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti c) za vzdrževanje hiš v okviru zborov stanovalcev č) za stroške upravljanja in delo strokovne službe d) za funkcionalne stroške. Notranjo delitev stanarine sprejme skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti z vsakoletnim planom s tem, da amortizacija ne more biti manjša od 1 %. III. PORABA STANARINE 10. člen Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni program za obdobje 198I-I985 in sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom v občini Grosuplje. Za leti 1979 in 1980 bomo uporabljali veljavni srednjeročni program za obdobje 1976 - 1980 in vsakoletni program, ki ga bodo sprejemali zbori stanovalcev hiš in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. 11. člen 0 uporabi amortizacije odločamo delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer za reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš, t.j. za gradnjo ali nakup nadomestnih stanovanj in že dotrajanih ali že amortiziranih stanovanj in stanovanjskih hiš, starejših od 100 let in za stanovanjske hiše in stanovanja, katerih amortizacijska doba še ni pretek 1 a. Amortizacija se ne more uporabljati za odplačevanje kreditov in vračanje lastne udeležbe, niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja. 12. člen 0 sredstvih za vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor, bomo odločali stanovalci na zborih stanovalcev ter delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Vzdrževalna dela, ki se financirajo iz stanarine bodo podrobneje določena s pravilnikom, ki bo sprejet na podlagi tega sporazuma. 13. člen Na zborih stanovalcev hiše bomo sprejeli programe vzdrževanja stanovanjske hiše, t.j. za zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in napravah v stanovanjski hiši, in sicer v skladu s sprejetimi normativi in standardi. 14. člen Za upravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter za vsa tehnično-administra-tivna in druga dela v hišnih svetih in zborih stanovalcev bomo na podlagi svobodne menjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bodo izvajale delovne skupnosti stanovanjskih skupnosti in specializirane organizacije za vzdrževanje in upravljanje stanovanjskega sklada. 15- člen Del stanarine bomo namenili za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini, med katere sodijo zlasti: zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine in prispevki, odpisi neizterljivih stanarin, zamudne obresti idr. 16. člen Sredstva za upravljanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter za funkcionalne stroške stanovanjskega sklada, bomo določali na podlagi svobodne menjave dela. IV. UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI 17. člen Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nizkim' družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine. 18. člen Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije. 19. člen Ne glede na družinski dohodek, bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispeva ti najmanj 20 % stanarine. 20. člen Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oz.stanovanje, ki je v skladu z dogovorom o standardnem stanovanju v občini in znaša za: 1 družinskega člana 28 m2 2 družinska člana 42 m2 3 družinske člane 57 m2 4 družinske člane 66 m2 5 družinskih članov 76 m2, za vsakega nadaljnjega člana družine pa še 10 m2. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 5 za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let pa 30 Z. 21. člen Višina subvencije bo odvisna od dohodka in števila družinskih članov. 22. člen Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Prav tako je ne bo mogel prejemati občan ali družina, ki je lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše, vikenda, motornega čolna in avtomobila. Podrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti, do tedaj pa se uporabljajo določila odlokov o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni. pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur.l. SRS, št. 20/75 in 8/77). 23- člen O pravici do subvencije bo odločal izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti. Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena ob vsakokratnem razpisu subvencij. Seznam upravičencev do subvencij se javno objavi. 2k. člen Ne glede na ostale kriterije, lahko izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve kot npr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju. 25. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oziroma, da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomeščanja stanarine. 26. člen Udeleženci sporazuma si bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo mogle plačevati visoke obratovalne stroške, možnost zamenjati stanovanja za taka standardna stanovanja, kjer bodo veljali manjši obratovalni stroški. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27- člen Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev. Uporablja pa se od 1. dalje v naslednjem mesecu. 28. člen Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so, ko jih sprejeme večina udeležencev. 29. člen Samoupravni sporazum se objavi v glasilu OK SZDL Grosuplje "Naša skupnost". 30. člen Vsak udeleženec prejme 1 /en) izvod tega sporazuma. Grosuplje, 26.9-1979 Udeleženci sporazuma: SSSSSSSSSS8SS38833S888S8S83SSS elektrotehniško podjetje grosuplje (!) pozd elektroservice 08 VNEl/U REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU ČESTITAMO PELAVCEM, VELOmM LJUVEM IN OBČANOM NAŠE OBČINE PROGRAM KINEMATOGRAFOV DECEMBER S 1 . Ivančna gorica italijanska barvna drama ŠKOFOVA SPALNICA s 1 . Grosuplje italijanski barvni fiIm-pustolovski N 2. Dobrepolje SANDOKAN II. del N 2. Grosuplje ameriška barvna drama N 2. Ivančna gorica JUNAKI Č 6. Grosuplje francoska barvna komedija P 7. Dobrepolje ČE SKAČE SLON ČEZ PLOT N 9. Grosuplje N 9. Ivančna gorica Č 13. Grosup1 je francoski barvni film - kriminalka P 14. Dobrepolje ZBOGOM POLICAJ N 16. Grosuplje N 16. Ivančna gorica P S 14. 15. Ivančna gorica Grosuplje italijanski barvni film - akcijski SAHARSKA PREVARA N 16. Dobrepolje Č P 20. 21 . Grosuplje Dobrepolje anglesški barvni film - fantastični N 23. Grosuplje MOŽ KI JE PRIŠEL NA ZEMLJO N 23. Ivančna gorica P S 21 . 22. Ivančna gorica Grosuplje angleški barvni film - kr im.komedija N 23. Dobrepolje VRNITEV P INKA PANTHERJA C 27. Grosup1 je francoski barvni film - drama p 28. Dobrepolje VSE ŽIVLJENJE PRED TEBOJ N 30. Grosuplje N 30. Ivančna gorica P 28. Ivančna gorica francoski barvni film - komedija S 29. Grosuplje VSI GREMO V RAJ N 30. Dobrepolje Cene kinovstopnic zvišane za film "Mož, ki je prišel na zemljo" in "Vrnitev Rinka Pantherja", zaradi večje dolžine po 15." in 20.- din. KINOPREDSTAVE : Grosuplje Dobrepolje Ivančna gorica naša skupnost 0UASH.0 SOCIALISTIČNI ZVIZI OILOVNIOA UUOSTVA OBČINI OAOSUALJI četrtek ob 19 uri, sobota ob 20 uri, nedelja ob 16 uri; petek ob 19,30 uri, nedelja ob 15 in 19,30 uri petek ob 19,30 uri, nedelja ob 18,30 uri Redakcija je bila zaključena 22.11.1979 IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIROTISK - GROSUPLJE /771-177/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK MARJAN KOTAR /771-088/, ODGOVORNI UREDNIK JULIJANA ERSTE /771-225/ PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 OD 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.