PO KATOLISKl. S POTA V MISIJONE. V misijone je odšel salezijanec Joško Šiška. Pred svetovno vojno je bil sourednik našega političnega lista »Straža« ter načelnik telovadnega odseka »Orel« in podnačelnik štajerske podzveze. Vstopivši k salezijancem v Ljubljani, je nadaljeval svoje študije v Turinu, ter bil med vojno celo leto civilni ujetnik na Sardiniji. L. 1921 je bil poslan v Egipt, kjer je bil posvečen v duhovnika, in sicer v Aleksandriji. Do 1. 1925 je deloval v Sveti deželi in zlasti v Jeruzalemu. Nekaj let je bival na Moravskem, od 1. 1930 pa je deloval v Posavju (v Radni, v Sevnici), v Štrigovi, Razkrižju (Medžimurje) in v Murski Soboti. Sedaj je na potu v Brazilijo, da preučuje življenje Indijancev ob reki Amaconki ter misijonari ob reki Rio Negro. Poskušal bo tudi pomagrli našim rojakom, ko jih najde v teh krajih. S pota nam je poslal to-le pistneno slov": »Dragi čitatelji ljubega mi »Slov. gospodarja«! Dne 14. decembra sem se vkrcal v Trstu na parnik »Neptunia« (Cosulich Line), da se popeljcm na svoje misijonsko mesto med Indijance v apostolski prclaturi Rio Negro ob reki Amaconki v Braziliji. Izkrcal se bom v pristanišču Pernambuco, Pri svojem odhodu iskreno pozdravljam vse svoje ljube prijatelje in znance širom lepega Medmurja: na Razkrižju, na Gibini, na Šafarskem, na Veščici, v Štrigovi, posebno pa rodbine Smolkovič Matija, Žabota Matija, Belovič Bartola, Novak Karla, Jug Ivana, Horvatič FranCeka, Zanjkovič Blaža, Stojko Alojza, Makovec Franca, Krznar Karla. Zahvaljujem se vsem vlč. gg. župnikom: RadiCu Ignacu na Selnici, Horvatiču Juriju v Štrigovi, Tkalec Francu v Zg. Mihaljev cu, Podgorski Pavlu pri Sv. Martinu ob Muri, čč. oo. frančikanom v Čakovcu in g. birofu Belovič Ferku za njih tolikrat izkazano dobroto. Vsem izrekam ob slovesu iskreni pozdrav, toplo zahvalo za pomoč in prijaznost tekom mojega bivanja in službovanja pri njih in se toplo priporočam v njih molitev in spomin pri sv. maši. Joško Šiška, salezijanski misijonar.« Stara zaveza. Nemški narodni socialisti so kristjani svoje vrste. Od krščanstva imajo ime in nekaj zunanjih oblik, vsebina krščanstva: njegove resnice in njegovi predpisi za življenje, pa jim je povsem tuja. Kristusov križ jim je v spotiko, kljukasti križ jim je znamen-je, ki v njega verujejo. Kakor je to znamenje poganskega izvora, tako je tudi njihovo mišljenje pogansko. Verujoč v neko nemško božanstvo, ne verujejo v besedo božjo, ki je vsemu človeštvu ohranjena v sv. pismu. Posebno sv. pismo stare zaveze je tarča njihovih besno-drznih napadov. Stara zaveza ven iz nemške mladinske vzgoje: to je geslo, ki ga sedaj širijo poglavarji narodnega socializma. Proti temu drznemu okrnjenju sv. pisma so se za- čeli v Nemčiji dvigati odločni protesti osobito od katoliške strani. Znani miin fb.ens.ki nadškof kardinal dr. Faulhaber razpravija letos v svojih adventnih pridigah o predmetu »Krščanstvo in židovstvo«. V prvem svojem govoru je omenil težnje tistih, ki iz rasnih (piemenskih) razlogov odklanjajo staro zavezo in celo Kristusa. Podlago religije tvorijo ne krvni, marveč verski odnošaji. Resnica je, da je razlika med izraelskim ljudstvom pred in po smrti Kristusovi. Po Kristusovi smrti je bilo izraelsko ljudstvo odpuščeno iz službe božjega razodetja. Treba je torej razlikovati med sv. pismom stare zaveze in med talmudom (spisi judovskih rabinov iz poznejše dobe). Ta ni spisan pod navdihom sv. Duha, po sv. pismu stare ..,--.•.- -,q ,-p g-ovoril Duh božji. Treba je torej svete knjige stare zaveze imeti v čislih, ne pa jih izriniti iz šol in iz šolskih knjig. Sklepno je kardinal povabil kristjane evangeljske vere, naj se združijo s katoličani v skupno obrambo zoper napade na staro zavezo, ki tvori za nje še bolj kot za katoličane podlago njihove veroizpovedi. Katolicani imajo namreč poleg sv. pisma še izročilo, izvirajoče od apostolov, in nezmotIjivo učiteljstvo Kristusove cerkve. Rimski romarji. Osrednji odbor za sveto leto jc objavil statistiko o stevilu romarjev, ki so letos obiskali Rim. Številke se nanašajo samo na tiste, ki so se pripeljali v Rim v večjih romarskdh oddelkih, ne pa na poedince, ki so sami potovali v večno mesto. Posamezne države so poslale toliko romarjev: Švica 20.000, Francija 17.000, Cehoslovaška 5800, Anglija 2000, Belgija 11.000, Holandska 2700, Španija 7000, Egipt 600, Irska 700, Portugiška 700, severna Amerika 5000, južna Amerika 1000, Azija 1500, Nemčija 16.900, Avstrija 4068 + 1970 (poslednji so potovali posamezno, pa s posredovanjem avstrijskega romarskega odbora), torej skupno 6038. Zadnji čas je bil v Rimu zanimiv potnik, državni tajnik Zedinjenih držav James Farley, ki je veren katoličan. Ni toliko prišel kot romar, marveč v posebnem poslanstvu predsednika Zedinjenih držav Roosevelta. Ko je bil ruski zunanji minister Litvinov v Rimu, je tudi dopotoval v Rim državni tajnik Farley, da po naročilu Rooseveltovem sporoči papežu Piju XI. razloge, zakaj so Zedinjene države priznaln sovjetsko Rusijo.