DELAVEC
DELAVCU
Glasilo delovne skopnosti podjetja HRMIT domiale
14 (januar 75)
ZA DVOJNO
DELAVEC - DELAVCU glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale
ČRTO
Ureja uredniški odbor Sedušak Boris - urednik
Zupanc Olga Jerman Jože Urbanija Anton Lavrič Angelca Avbelj Franc Maža j Milan
Organizacijski odbor Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga
Ta številka glasila je, kot boste sami videli, namenjena sindikatom naših obratov in bi jo zato lahko šteli med izredne številke.
Objavljamo osnutek pravil o organiziranosti in delovanju sindikata in vse, kar je v zvezi s tem.
Pa kaj bi govoril. Berite !
Tisk: Delavska univerza Domžale
Urednik




PRED NAMI SO OBČNI ZBORI SINDIKATOV
Sindikalni organizaciji se na novo organizirata
Občni zbori osnovnih organizacij sindikata so po 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in po 7. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije izredno pomembna množična oblika za vključitev čim širših množic sindikalnega članstva v konkretno akcijo pri uresničevanju interesov delavskega razreda. Na kongresu v Celju novembra lani je bil sprejet statuarni dogovor v organiziranosti in delovanju sindikatov in naloga nas je, da na občnih zborih sindikata ocenimo delovanje osnovne organizacije v preteklem obdobju in da sprejmemo nova pravila za naše bodoče delo.
Nova ustava je delavskemu razredu odprla pot za uresničevanje in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov na vseh področjih dela. Zato tudi sindikat kot razredna organizacija z njo pridobiva širši pomen pri uresničevanju in razvoju naše demokratične družbe in je bilo nujno, da se njegova vloga našem družbeno političnem življenju menja in sicer v avandgardno organizacijo pri uresničevanju delavskih pravic.
Z ozirom na pomembnost in prej navedeno vlogo sindikata smo to številko "Delavec - Delavcu" posvetili gradivu za predstoječe občne zbore obeh naših sindikalnih podružnic v želji, da bi se sestali informativno pripravljeni za plodno diskusijo in delo zborov. V tej številki objavljamo osnutek pravil o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije sindikata, ki pa smo jih zaradi praktičnih razlogov pripravili kot enotna za obe sindikalni podružnici. Tista določila, ki so pa specifična za posamezno osnovno organizacijo pa smo razmejili kot je razvidno v osnutku.
Da bi bil sindikat bolje organiziran in da bi sindikalno delo zaživelo prav v bazi se ustanavljajo takozvane sindikalne skupine, ki jih tudi poizmensko objavljamo. Z njimi bo sindikalna organizacija uresničila dolgoletno željo, da se v družbeno politično delo vključi vsakega njenega člana. Ti bodo preko delegatov prenašali stališča in predloge v izvršni odbor, ki pa je dolžan probleme obravnavati in obvestiti sindikalne skupine o tem, kaj bo ukrenil.
V želji, da bi gradivo objavljeno v tej številki našega časopisa služilo kot podlaga za uspešno razpravo na obeh občnih zborih, vas prosimo, da gradivo preberete in pripravite ustrezne predloge. Tako bo mogoče zagotoviti uspešno in pa predvsem ustvarjalno delo zborov ter njihov hiter potek. Z ozirom na pomembnost dela, ki stoji pred sindikalnima organizacijama, pa vas vabimo, da se zborov polnoštevilno udeležite.
1
Na temelju 26. člena statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji sprejemamo člani osnovne organizacije sindikata
"TERMIT" DOMŽALE /obrat "PESKOKOPI" Moravče/
/ obrat "IHAN" v Ihanu/
zbrani na občnem zboru /letni skupščini/, dne 25. januarja 1975 v
Moravčah/
/24. januarja 1975 v Ihanu/
PRAVILA
O ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJU OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA /osnutek/
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S temi pravili določamo člani organiziranost in delovanje svoje osnovne organizacije sindikata, da bi v njej lahko organizirano ugotavljali, soočali in usklajevali svoje interese in se usposabljali ter delovali za njihovo uresničevanje. Pri tem bomo poleg svojih vedno upoštevali tudi razredne interese, kot so opredeljeni v ustavi, v programskih dokumentih zveze komunistov ter v programskih in statutarnih dokumentih sindikatov in zveze sindikatov.
2.	člen
Osnovna organizacija sindikata je temeljna oblika sindikalne organizira nosti in političnega delovanja delavcev. Osnovna organizacija sindikata je sestavni del samoupravljanja v našem obratu, oziroma v naši de lovni skupnosti.
Delavci se organiziramo v osnovni organizacij sindikata, da bi v njej zlasti:
1.	neposredno izražali svoje posamične interese, jih med seboj usklajevali in na tej osnovi določali svoj skupni interes,
2.	prizadevali za uresničevanje svojih, v osnovnih organizacijah sindikata dogovorjenih skupnih interesov po samoupravni poti,
3.	težili, da bi svoje skupne interese opredelili v skladu z interesi delavskega razreda kot celote,
4.	ustvarjali možnosti za uspešno delovanje članov v samoupravnih organih, stalno spremljali in organizirano premagovali odpore proti razvijanju samoupravnih odnosov in humanim medsebojnim razmerjem,
5.	se zavzemali za povečanje produktivnosti dela, za samoupravno planiranje razvoja, za smotrno uporabo sredstev za proizvodnjo, za modernizacijo proizvodnega procesa ter na tej podlagi za povečanje dohodka in se borili proti prisvajanju dohodka, ki ni rezultat dela,
6.	uresničevali načelo delitve po delu,
7.	dajali pobude in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov,
8.	ustvarjali politične pogoje za delo samoupravne delavske kontrole, sodelovali z organi delavske kontrole in jim pomagali pri njihovem delu,
ge organizirali politične akcije za uresničevanje sklepov samoupravnih organov, ki so v skladu z interesi delavskega razreda kot celote,
10.	se borili za rast svojega življenjskega standarda na podlagi posvečevanja produktivnosti dela in dohodka,
11.	demokratično predlagali in določali kandidate: za člane organov samoupravljanja, za člane delegacij v skupščinah družbenopolitičnih in sarnopravnih interesnih skupnostih in za druge delavske organe: vodili predkandidacijske in kandidacijske postopke,
12.	se zavzemali za reševanje specifičnih problemov zaposlenih žensk, zlasti pa mater, da bi se lahko aktivneje vključevale v samoupravljanje in družbenopolitično delo.
3
1'3. ustvarjali družbenopolitične pogoje za objektivno in načrtno obveščanje delavcev,
14.	spremljali in obravnavali probleme, ki nastanejo v organizaciji družbenega dela v zvezi s kršitvijo samoupravnih pravic delavcev in njihovih pravic iz dela, ugotavljali vzroke za takšne kršitve ter sklepali o organiziranih ukrepih za njihovo odpravljanje,
15.	dajali konkretne pobude za usposabljanje članov in organiziranje najrazličnejših oblik splošnega dopolnilnega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega izobraževanja in tudi sami organizirali tako izo braževanje,
16.	obravnavali, dajali in zahtevali ukrepe s področja varnosti in higienske zaščite pri delu,
17.	ustvarjali razpoloženje za stalno usposabljanje vsega članstva, da bo le-to čim bolje pripravljeno za vseljudski odpor in družbeno samozaščito,
18.	obravnavali socialna vprašanja in probleme osebnega in skupnega standarda, sprejemali stališča ter dajali predloge za oblikovanje in uresničevanje realne politike osebnega in skupnega standarda dela v cev,
19.	vplivali na razvoj, pa tudi organizirali kulturno-pr o svetno delo, družabno življenje, oddih, razvedrilo, športne in druge dejavnosti,
20.	zagotavljali varstvo samoupravnih pravic delavcev, dajali pobude organom samoupravljanja, delavski kontroli in samoupravnemu pravobranilcu za začetek postopka v primerih, ko so kršene samoupravne pravice delavcev,
21.	ustvarjali politično oporo za delovanje delegacij in delegatov,
22.	soustvarjali pogoje za nemoteno delo delegacij in delegatov /npr. sestajanje med delovnim časom, sodelovanje s samoupravnimi organi/,
23.	sodelovali pri organiziranju delavcev za splošno ljudsko obrambo in prispevali k razvoju sistema družbene samozaščite,
24.	sodelovali v razpisnih komisijah, pri predlaganju individualnih
in kolektivnih poslovodnih organov v temeljni organizaciji združenega dela, delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela,
25.	začenjali postopek za odpoklic individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovni
organizaciji in v sestavljeni organizaciji združenega dela, če ni sp zadovoljivo opravljali svoje funkcije,
26.	organizirali pravno pomoč članom sindikata in skrbeli za njihovo zavarovanje pred samovoljnimi kršitvami samoupravnih pravic in pravic iz dela,
27.	omogočali socialno ogroženim članom potrebno materialno in moralno pomoč,
23. si prizadevali včlaniti v sindikat še ne včlanjene delavce,
29.	gojili socialistično delavsko solidarnost,
30.	razvijali povezovanje in sodelovanje z upokojenimi člani in invalidi dela in skrbeli za njihov materialni in socialni položaj.
4.	člen
Osnovna organizacija sindikata sodeluje v postopku in podpiše sporazum, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali pa se določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov znotraj delovne organizacije. Pred podpisom si osnovna organizacija sindikata dobi mnenje občinske organizacije sindikata ali zveze sindikatov.
Osnovna organizacija sindikata lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da so z njim kršene samoupravne pravice delavcev, ki se v njej združujejo, ali družbenoekonomski odnosi, določeni z ustavo.
Če osnovna organizacija sindikata po opravljenem usklajevalnem postopku, sklene da ne bo podpisala samoupravnega sporazuma, mora o njem začeti spor pred soidiščem združenega dela.
5.	člen
Če pride do spora med delavci v posameznih delih podjetja, izvršni odbor bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo delavcev določenega dela podjetja začne postopek za rešitev spora.
V postopku za reševanje spora izvoli osnovna organizacija sindikata delegacijo, ki skupaj z organi samoupravljanja v obratu določi osnove in merila za reševanje vprašanj, zavoljo katerih je prišlo do spora.
Delegacija iz drugega odstavka tega člena je dolžna seznaniti člane osnovne organizacije sindikata in izvršni odbor s svojim delom in z ukrepi za rešitev spora.
6.	člen
Osnovna organizacija sindikata zagotovi, da se v statutu ali drugem splošnem aktu podjetja opredelijo kadrovski, prostorski in drugi pogoji za njeno delovanje. Osnovna organizacija sindikata si prav tako prizadeva, da se normativno opredeli tudi način njenega sodelovanja pri reševanju vprašanj in problemov, pri katerih morajo samoupravni organi sodelovati z osnovno organizacijo sindikata /npr. zahteva za sklic zbora delavcev, pravica do pobude za razpis referenduma, pravica do posvetovanja v procesu sprejemanja samoupravne odločitve ipd./.
7.	člen
Osnovna organizacija sindikata daje pobudo, da se v organih sindikata in zveze sindikatov obravnavajo vprašanja, ki so v interesu njenega članstva. Prav tako se osnovna organizacija sindikata vključuje v razpravo o predlogih dokumentov oziroma sklepov organov sindikata in zveze sindikatov.
Osnovna organizacija sindikata zagotavlja idejno in akcijsko enotnost pri izvajanju politike, dogovorjene v organih sindikata in zveze sindikatov. To upošteva zlasti pri določanju in izpolnjevanju svojih nalog.
II.	ČLANI, NJIHOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI
8.	člen
Član sindikata postane vsak delavec, ki osnovni organizaciji sindikata izjavi, da vstopa v članstvo. Ob vstopu v članstvo seznani osnovna organizacija sindikata člana z njegovimi pravicami in dolžnostmi. Članstvo v sindikatu je prostovoljno.
Vsak član sprejme ob vstopu v članstvo sindikata člansko knjižico. Blagajnik osnovne organizacije sindikata vpiše vsakemu članu enkrat letno v njegovo člansko knjižico vplačano članarino.
lo.	člen
Članstvo v naši osnovni organizaciji sindikata zadržijo tudi naši delavci, ki služijo vojaški rok. Ti člani ne plačujejo članarine.
11.	člen
Članstvo v sindikatu preneha z izstopom člana ali s črtanjem iz sindikata.
Člana sindikata se lahko črta iz članstva, če krši statutarna določila.
Utemeljen razlog za črtanje je tudi groba kršitev temeljnih družbenih norm in če član sindikata kljub opominu več kot šest mesecev zaporedoma neopravičeno ne plača članarine.
O črtanju iz članstva in o ponovnem sprejemu odloči izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. O pritožbi člana na sklep o črtanju iz članstva ali na sklep, s katerim je bil odklonjen ponoven sprejem v članstvo, odločijo člani osnovne organizacije sindikata na članskem sestanku.
12.	člen
Temeljne pravice in dolžnosti člana sindikata so:
-	da nepq£*edno na zboru članstva, v sindikalni skupini, v aktivu, prek delegatov ali na druge ustrezne načine sodeluje pri določanju in izpolnjevanju sindikalnih nalog,
-	da se ravna po teh pravilih in statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov V SR Sloveniji,
-	da se zavzema za socialistične samoupravne odnose v organizaciji združenega dela in na vseh ravneh družbe,
-	da voli delegate v organe sindikata in da je delegat.
-	da stalno izpopolnjuje svoje delovne in ustvarjalske sposobno -■ sti,
-	da izraža mnenja, predloge in stališča o kateremkoli vprašanju
s področja in stališča obravnavajo, in da je o stališčih organov obveščen,
-	da kritično spremlja delo organov sindikata in delegatov v organih sindikata, da daje o njihovem delu pripombe in predloge in da zahteva, naj o njih razpravljajo pristojni organi sindikata,
-	gradi moralne in druge vrednote socialistične samoupravne družbe in se bori za njihovo uresničevanje,
-	deluje v SZDL, kjer si prizadeva za sprejemanje pobud in predlogov sindikata, in aktivno sodeluje v izgrajevanju in uresničevanju njegove politike,
-	da si prizadeva za uveljavljanje načel po delu,
-	da pred osnovne organizacije sindikata zahteva podrobnejše informacije, utemeljitve in obrazložitve sprejetih stališč in sklepov kateregakoli organa sindikata, organ sindikata pa je dolžan na utemelje ne zahteve objaviti informacijo prek ustreznih sredstev za obveščanje ali pa jih neposredno sporočiti osnovni organizaciji sindikata,
-	da se zaradi varstva samoupravnih pravic in vseh pravic iz dela obrača na službe pravne pomoči organov sindikata, te službe pa so dolžne dati vse pravne informacije, pomoč in zastopanje praviloma brezplačno,
-	da lahko zahteva druge oblike pomoči, če se mu odrekajo posamez ne pravice, v takih primerih je sindikat dolžan članu zagotoviti družbeno in politično zaščito,
-	da v osnovni organizaciji sindikata plačuje članarino, ki se jo z njegovo privolitvijo lahko odteguje pri izplačilu njegovega osebnega dohodka,
-	da v primeru začasne nezaposlenosti prejema denarno pomoč,
-	da se lahko pritoži vsem organom sindikata.
III.	DELEGATSKI SISTEM IN DELEGATSKA RAZMERJA
13.	člen
Člani sindikata neposredno uresničujemo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti na svojih zborih v delegatsko sestavljenih organih osnovne organizacije sindikata, v organih sindikatov in zveze sindikatov ter v organih SZDL, družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti in v drugih organih ter organizacijah. Pri tem zagotavljamo, da ravnajo delegati skladno z usmeritvijo, ki smo jim jo dali, in da upoštevajo tudi potrebo po usklajevanju interesov in po sporazumnih rešitvah.
14.	člen
Osnovna organizacija sindikata v celoti / na članskem sestanku/ opravlja funkcijo delegacije v razmerju do svojih delegatov zlasti v primeru, ko gre za sklenitve samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev pri delu in o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov.
V drugih primerih pa opravlja funkcijo delegacije izvršni odbor osnovne organizacije sindikata.
Osnovna organizacija sindikata oziroma organ, ki opravlja funkcijo delegacije, ima zlasti tele naloge:
-	izvoli in odpokliče delegate osnovne organizacije sindikata v sindikalnih konferencah in v drugih skupnih sindikalnih organih v večjih temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih delovnih skupnostih, v delovnih organizacijah, v skupnostih organizacij združenega dela in v sestavljenih organizacijah združenega dela /navedite le tiste organe, v katere se osnovna organizacija sindikata povezuje/, v organih Socialistične zveze delovnega ljudstva v krajevnih skupnostih in delegate v občinskih organih sindikata,
-	daje smernice delegatom za njihovo delegatsko delovanje,
-	obravnava poročila delegatov o njihovem delu in sprejetih sklepih ter organizira uresničevanje teh sklepov,
-	zagotavlja možnosti za nemoteno delovanje delegatov.
9
Sestava delegatov za izvršni odbor mora ustrezati sestavi sindikalnega članstva, to še posebej velja glede delavcev iz temeljne dejavnosti, žensk in mladine.
V pripravah na občni zbor je treba najprej ugotoviti sestavo članstva osnovne organizacije sindikata glede na navedene kategorije in druge karakteristike članstva, in na tej osnovi pripraviti ustrezen ključ za izvolitev delegatov v organe osnovne organizacije sindikata.
16.	člen
Mandatna doba delegatov traja štiri leta. Delegata oziroma delegacijo, ki ne opravlja svojih delegatskih dolžnosti ali če ne zastopa stališč dogovorjenih v sredini, ki ga je delegirala, se lahko vsak čas odpokliče po enakem postopku, kot je bil izvoljen, in se namesto njega izvoli drugega.
17.	člen
Vsak delegat in drug funkcionar ima pravico do ostavke, če misli, da svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ne more več v redu opravljati. Razloge za ostavko mora obravnavati izvršni odbor in odločiti o njej.
Član sindikata je lahko delegiran v posamezen organ ali izvoljen oziroma imenovan na isto funkcijo praviloma največ dvakrat zaporedoma.
18.	člen
Delegat je vezan na stališča svoje sindikalne skupine oziroma posebne volilne skupine ali osnovne organizacije sindikata /delegatna/, ima pa pravico in dolžnost, da skupaj z drugimi delegati išče najustreznejšo rešitev v skladu z interesi delavcev in prispeva k sporazumu o taki rešitvi.
Delegat redno poroča organizaciji, ki ga je delegirala, o sprejetih sklepih in o svojem delu. Delegat je za svoje delegatsko delovanje odgovoren članstvu v naši osnovni organizaciji sindikata.
10
Delegat ima pravico zahtevati, da se osnovna organizacija sindikata ali njen izvršni odbor pred zasedanjem organa, v katerem je delegat, posebej izreče o pomembnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu v tem organu. Delegat je dolžan takoj po seji poročati organizaciji sindikata o sklepih v zvezi z zadevami, o katerih je zahteval stališče organizacije sindikata.
2o.	člen
Delegatom v organih osnovne organizacije sindikata oziroma delegatom, ki so delegirani v organe sindikata oziroma v krajevno konferenco SZDL je, po določbah statutarnega dogovora o organi zirano-sti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji zagotovljena svoboda delovanja pri opravljanju njihove funkcije. Zato se po potrebi uporabijo vsa razpoložljiva politična, pravna in druga sredstva zaščite. Zaščita se uveljavlja v primeru, če je delegat pri svojem delu ravnal po teh pravilih, citiranem dogovoru in po sklepih organov sindikatov ter skladno z ustavo in samoupravnimi akti.
21.	člen
Delegat, ki je izvoljen za predsednika oziroma podpredsednika sindikalnega organa, v katerega je delegiran, je za svoje delovanje odgovoren organu, v katerem je bil izvoljen v to funkcijo.
Tudi delegat, ki je bil izvoljen v izvršno telo, je za delo v tem telesu odgovoren samo organu, za katerega opravlja izvršilno funkcijo.
22.	člen
Delegatom v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata in svojim drugim funkcionarjem naroča osnovna organizacija sindikata skupno glasilo sindikatov in zveze sindikatov Slovenije, da bi lahko čim-bolje opravljali svoje dolžnosti. Naročnino za to glasilo plača osnovna organizacija sindikata.
11
IV.	ORGANI OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA IN NAČINI
NJIHOVEGA DELOVANJA
23.	člen
Najvišji organi osnovne organizacije sindikata so:
1.	občni zbor, ki se sestane vsake štiri leta in:
-	sprejme obračun dela za minulo obdobje in usmeritev za prihodnje,
-	sprejme pravila osnovne organizacije sindikata,
-	verificira izvolitev delegatov v izvršni odbor,
-	izvoli nadzorni odbor in
-	opravi druge naloge v skladu s temi pravili.
2.	letna skupščina, ki se sestane vsako leto najpozneje do konca januarja in:
-	oceni dejavnost osnovne organizacije sindikata v preteklem letu,
-	sprejme spremembe in dopolnitve pravil osnovne organizacije sindikata,
-	odobri finančno poslovanje,
-	določi letni delovni načrt,
-	sprejme finančni načrt in
-	obravnava druga pomembna vprašanja.
Če se čas letne skupščine ujema s časom občnega zbora, opravijo člani funkcijo letne skupščine skupaj z občnim zborom,
3.	članski sestanek, na katerem odločajo člani o vseh pomembnejših zadevah sindikalne organiziranosti in delovanja, zlasti pa o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih ter o njihovem podpisu, o statutu ali drugem splošnem aktu delovne skupnosti, o finančnem in investicijskem načrtu TOZD, o delu samoupravnih organov, o kandidiranju za delegate itd.
Razen v organih iz prejšnjega člena delujemo člani še tako, da se udeležujemo posebnih problemskih konferenc, ki jih po potrebi sklicuje izvršni odbor, sodelujemo na seminarjih, delujemo na sestankih po izmenah in drugih sestankih.
25. člen
Občni zbor, letno skupščino in članski sestanek tvorimo vsi člani os -novne organizacije sindikata. Sklepamo veljavno, če nas je na njih prisotnih več kot polovica. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot dve tretjini navzočih članov.
2 6. člen
Za organizirano delo in potek občnega zbora, letne skupščine ali članskega sestanka izvolimo člani ustrezne organe, delovno predsedstvo, po potrebi pa tudi komisijo za sklepe in druge komisije.
27.	člen
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je stalni izvršni organ osnovne organizacije, ki organizira njeno delovanje in j o predstavlja pred drugimi organi in organizacijami.
28.	člen
Izvršni odbor sestavljajo delegati sindikalnih skupin. Izvršni odbor ima /9 članov - "peskokopi", 5 članov - Ihan/.
Delegate v izvršni odbor izvolijo člani v posebej določenih volilnih skupinah.
Izvršni odbor izvoli svojega predsednika, podpredsednika, sekretarja in blagajnika in po potrebi oblikuje komisije ter druga delovna telesa.
29.	člen
Izvršni odbor sprejema stališča o vseh vprašanjih iz dejavnosti osnovne organizacije sindikata, za katera ni v teh pravilih določeno, da o njih neposredno odločamo člani, ima pa zlasti tele pravice in dolžnosti,
- pripravlja letni delovni načrt osnovne organizacije sindikata in finančni načrt.
13
-	pripravlja poročilo o delovanju osnovne organizacije sindikata in o porabi finančnih sredstev,
-	organizira uresničevanje letnega delovnega načrta osnovne organizacije sindikata in je za to odgovoren članstvu, v ta namen za posamezne naloge neposredno zadolžuje posamezne nosilce nalog ali svoja delovna telesa,
-	vodi evidenco o uresničevanju letnega delovnega načrta in o tem po potrebi poroča tudi na članskem sestanku,
-	voli delegate v sindikalne organe na drugih ravneh, če jih ne voli celotna osnovna organizacija sindikata,
-	posreduje pobude članstva sindikalnim organom na drugih ravneh,
-	posreduje pobude in zahteve članstva organom samoupravljanja, skupščinam družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti,
-	skrbi za obveščanje članov sindikalnih skupin in ustvarja pogoje za njihovo delo,
-	neposredno sodeluje z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnimi organi v podjetju oziroma delovni skupnosti,
-	sklicuje občni zbor, letno skupščino in članske sestanke,
-	vodi pregled materialnega in socialnega položaja članov in organizira potrebne ukrepe,
-	vodi evidenco o članih sindikata, skrbi za to, da bi bili vsi delavci včlanjeni,
-	organizira pobiranje in redno obračunavanje članarine,
-	opravlja druge naloge v zvezi z uresničevanjem nalog in vloge osnovne organizacije sindikata.
3o.	člen
Izvršni odbor pri svojem delu upošteva in uresničuje načelo javnosti delovanja. V ta namen je izvršni odbor dolžan obveščati članstvo in javnost o svojem delovanju in o svojih stališčih, predlogih in zahtevah. Sporočiti mora tudi, če druga organizacija ali organ ni obravnaval ali ni sprejel predloga, pobude ali stališča osnovne organizacije sindikata in takega ravnanja ni obrazložil.
/4
Predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata opravlja zlasti tele naloge:
-	sklicuje in vodi seje izvršnega odbora,
-	skrbi za uresničevanje sklepov občnega zbora, letne skupščine, članskih sestankov in sklepov izvršnega odbora,
-	predstavlja osnovno organizacijo sindikata pred drugimi organi in organizacijami,
-	podpisuje sklepe in druge akte osnovne organizacije sindikata in njenega izvršnega odbora,
-	izvršuje druge naloge po sklepih, članstva oziroma izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata.
Podpredsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča v času njegove odsotnosti.
32. člen
Sekretar izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata opravlja tele naloge:
-	pripravlja in organizira sklic občnega zbora, letne skupščine in članskega sestanka ter izvršnega odbora,
-	skrbi za uresničevanje načela javnosti delovanja osnovne organizacije sindikata in njenih organov,
-	pomaga predsedniku pri uresničevanju sklepov,
-	vodi evidenco o delovanju osnovne organizacije sindikata,
-	podpisuje naloge za izplačila iz sredstev osnovne organizacije sindikata,
-	skrbi za včlanjevanje novih članov,
-	izdaja članom članske izkaznice in vodi evidenco članstva,
-	opravlja druge naloge, ki so mu določene na članskem sestanku ali na seji izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata.
15
Blagajnik izvršnega odbora ima zlasti tele naloge in pristojnosti:
-	pripravlja predlog finančnega načrta in redno poroča o njegovem izpolnjevanju,
-	pripravi poročilo o finančno-materialnem poslovanju,
-	vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s predpisi in dogovorom o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji,
-	skrbi, da pristojni delavec podjetja nakaže obenem z dvigom osebnih dohodkov dogovorjeni del sredstev članarine osnovni organizaciji sindikata in občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenije,
-	v sedmih dneh po izplačilu osebnih dohodkov obračuna zbrano članarino občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenije,
-	opravlja druge naloge po sklepih članstva ali izvršnega odbora.
34. člen
Nadzorni odbor osnovne organizacije sindikata nadzoruje upravljanje premoženja osnovne organizacije sindikata ter njeno finančno in materialno poslovanje. Nadzorni odbor poroča o svojih ugotovitvah članom osnovne organizacije vsako leto na letni skupščini, po potrebi pa tudi na članskem sestanku.
Nadzorni odbor ima predsednika in 2 člana /"peskokopi" in Ihan/.
35. člen
V osnovni organizaciji sindikata delujejo sindikalne skupine glede na število članov, delo po izmenah, delo v medseboj ločenih /proizvodnih/ enotah ipd. V sindikalni skupini ne more biti več kot 3o. članov.
Opomba: V manjši osnovni organizaciji sindikata, ki ima manjše število članov in kjer delajo člani skupaj, se namesto sindikalnih skupin formirajo le posebne volilne skupine.
V osnovni organizaciji sindikata delujejo tele sindikalne skupine:
/OOS -"peskokopi"/:
1.	sindikalna	skupina	uprava
2.	sindikalna	skupina	enote "prevozništvo"	Domžale
3.	sindikalna	skupina	vzdrževanje	in	transport
4.	sindikalna	skupina	separacija
5.	sin dikalna skupina sušilnica
6.	sindikalna skupina operativa in režija
/OOS - obrat Ihan/:
1.	sindikalna skupina administracija in operativa
2.	sindikalna	skupina	skladišče in	transport
3.	sindikalna	skupina	vzdrževanje
4.	sindikalna	skupina	proizvodnja	I.
5.	sindikalna	skupina	proizvodnja	II.
Poimenski seznam posameznih članov v sindikalnih skupinah izvršni odbor objavlja v časopisu podjetja.
37. člen
Vsaka skupina izvoli izmed sebe poverjenika. Skupina, ki ima več kot 2o članov, voli tudi namestnika. Poverjenik in namestnik sta obenem delegata skupine v izvršnem odboru in v drugih organih osnovne organizacije sindikata. Pri izvolitvi poverjenika in namestnika, upošteva sindikalna skupina dogovorjeni ključ za tako sestavo izvršnega odbora, ki ustreza sestavi članstva celotne osnovne organizacije sindikata.
Sindikalna skupina na svojem sestanku zlasti:
-	obravnava zadeve, ki so pomembne za člane skupine,
-	daje izvršnemu odboru in drugim organom osnovne organizacije sindikata pobude, predloge in zahteve za akcije, ki naj bi pripomogle k uresničevanju interesov delavcev skupine, če ti niso v nasprotju z interesi drugih članov osnovne organizacije sindikata.
17
7 sprejema obvestila in poročila poverjenika o delu, predlogih in stališčih izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata in drugih organov sindikata ter samoupravnih organov in o njih po potrebi zavzame svoje stališče,
- daje svojemu delegatu usmeritve za njegovo delegatsko delovanje.
38. člen
Delegat sindikalne skupine prenaša v izvršni odbor stališča, predloge in mnenja članov sindikalne skupine. Izvršni odbor jih mora obravnavati in obvestiti člane skupine o tem, kaj bo ukrenil.
3 9. člen
Osnovna organizacija sindikata deluje v stalni programski in akcijski povezavi z Zvezo socialistične mladine Slovenije. Za ta namen deluje v okviru osnovne organizacije sindikata aktiv mladih delavcev, ki ga sestavljajo člani sindikata, stari do 27 let.
4o.	člen
Aktiv mladih delavcev deluje kot posebna oblika delovanja osnovne organizacije sindikata in je praviloma obenem tudi osnovna organizacija ZSMS v skladu z njenim statutom.
Aktiv mladih delavcev samostojno sprejema svoj program dela, osnovna organizacija sindikata pa odloči, katere naloge iz tega programa bo uvrstila v svoj program.
41.	člen
Na sejah organov osnovne organizacije sindikata in članskih sestankih se praviloma odloča z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le, če je tako dogovorjeno na seji oziroma na članskem sestanku.
42.	člen
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata sprejema sklepe in stališča s soglasnim dogovorom vseh delegatov. Če se na seji izvršnega odbora ugotovi, da se stališča delegatov razlikujejo v vsebinskem pogledu, se sklepanje o taki zadevi odloži do prihodnje seje.
18
S takim vprašanjem seznani predsednik vse sindikalne skupine z obrazložitvijo različnih gledišč in s predlogom sporazuma rešitve. Skupine morajo predlog obravnavati in dati delegatu usmeritev za njegovo ravnanje. Če tudi po tem usklajevalnem postopku ni soglasja vseh navzočih delegatov, lahko predsednik odloči z dvotretjinsko večino glasov vseh delegatov. Sklep, ki je bil sprejet po opravljenem usklajevalnem postopku s tako večino glasov vseh delegatov, zavezuje tudi tiste, ki se z njim niso strinjali.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata določa tudi način izvedbe svojih sklepov, s tem, da določi čas, v katerem naj se neka akcija odvija, kako naj bo izvedena, kdo je za akcijo konkretno zadolžen, način kontrole in način, kako bo članstvo obveščeno o uresničitvi sklepov, stališč ali izvršitvi akcije. Enako ravna s sklepi, sprejetimi na občnem zboru, letni skupščini in članskem sestanku, če v posameznem primeru to ni bilo določeno že v sklepu samem.
43.	člen
O občnem zboru in letni skupščini morajo biti člani obveščeni vsaj lo dni pred zborom oziroma pred skupščino. Obenem je treba sporočiti predlog dnevnega reda in kratko označbo vprašanj, ki naj bi bila obravnavana. Če je le mogoče, je treba vročiti članom osnovne organizacije sindikata tudi gradivo o posamezni zadevi.
O sklicu članskega sestanka je treba člane obvestiti vsaj pet dni pred sestankom, enako je treba ravnati pri sklicevanju seje izvršnega odbora.
44.	člen
O seji vsakega organa osnovne organizacije sindikata se piše zapisnik, ki vsebuje: čas in kraj seje, poimenski seznam navzočih, seznam opravičeno odsotnih in seznam delegatov, ki niso opravičeno odsotni, dnevni red, za vsako točko dnevnega reda posebej, kdo je obrazložil gradivo, kdo je razpravljal, natančne zapise sprejetega sklepa ali drugega akta in izid glasovanja ter druge pomembne ugotovitve.
Za sestavo zapisnika je odgovoren sekretar izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, ki je dolžan posredovati po en izvod zapisnika tudi občinski organizaciji sindikata, samoupravnim organom v podjetju in organom drugih družbenopolitič. organizacij.
/9
V.	POVEZOVANJE OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V KONFERENCO KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL, ZDRUŽEVANJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN POVEZOVANJE V SINDIKATE SLOVENIJE
45.	člen
Da bi delavci lahko uresničevali svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti tudi v krajevni skupnosti, izvoli osnovna organizacija sindikata svojega delegata v konferenco krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, in sicer:
-	krajevne skupnosti, kjer je sedež osnovne organizacije sindikata,
-	vsake krajevne skupnosti, kjer živi toliko članov te osnovne organizacije sindikata, kot je to sporazumno določeno s krajevno organizacijo SZDL,
-	skupnega delegata z drugo osnovno organizacijo sindikata v skladu s sporazumom s krajevno organizacijo SZDL.
46.	člen
Za povezovanje sindikalne organizacije s sindikalno organizacijo v drugi delovni enoti, je zadolžen izvršni odbor. Oba izvršna odbora se lahko dogovorita za skupne akcije, ki so v interesu celega podjetja in pri tem sporazumno določita predstavnika, ki zastopa njihove interese.
47.	člen
Delavci se organiziramo v sindikate posamezne dejavnosti Slovenije in v tem okviru tudi na ravni občine, da bi v njih izrazili in uskladili svoje interese, ki izhajajo iz posebnih družbenoekonomskih in delovnih razmer, in da bi v njih organizirali akcije za uresničevanje teh interesov ter interesov celotnega delavskega razreda in se usposabljali za tako svoje delovanje.
Člani osnovne organizacije sindikata odločimo na članskem sestanku, v kateri sindikat se bomo povezali. Temeljno merilo pri tej odločitvi je osnovna dejavnost naše delovne organizacije /druge samoupravne delovne skupnosti/ in iz tega izvirajoča smer povezovanja naših interesov.
VI.	ZNAKI, ODLIČJA, LASTNOST PRAVNE OSEBE IN MATERIALNA PODLAGA DEJAVNOSTI.
49.	člen
Osnovna organizacija sindikata ima svoj pečat. Pečat je okrogel. Besedilo se glasi:
/osnovna organizacija sindikata "TERMIT" Domžale - del. enote "peskokopi" in "uprava"/.
/osnovna organizacija sindikata "TERMIT" Domžale, del. enota Ihan/.
V sredini pečata je emblem sindikatov Slovenije.
5o.	člen
Vsak član sindikata ima člansko izkaznico.
51.	člen
Osnovna organizacija sindikata posveča posebno pozornost svojim članom, ki največ delujejo za uresničevanje družbene vloge osnovne organizacije sindikata. V ta namen jim izreka ali izroča :
-	ustna ali pismena priznanja /diplome/,
-	knjižne nagrade ali druga spominska darila /enkratne denarne nagrade/,
-	predlaga samoupravnim organom, da jim podelijo ustrezno na-
grado in priznanje /tudi npr. daljši dopust/.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata lahko tudi predlaga organom sindikata in zveze sindikatov v občini ali republiki svoje člane za zlati ali srebrni znak sindikatov Slovenije in za druga odličja, ki jih podeljujejo sindikati Slovenije.
52.	člen
Osnovna organizacija sindikata je pravna oseba in zato samostojna nosilka pravic in obveznosti po teh pravilih in po statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji.
53.	člen
Materialna podlaga dejavnosti osnovne organizacije sindikata so: članarina v deležu, ki ji pripada, dohodki od premoženja in drugi dohodki.
54.	člen
Ta pravila razlaga izvršni odbor osnovne organizacije sindikata.
55.	člen
Ta pravila veljajo od dneva sprejema.
Datum: 24.1. 1975. /Ihan/
25.1.1975. /Peskokopi in uprava/
Predsednik osnovne organizacije sindikata:
Ivan Končar, "Peskokopi"
Tone Urbanija, "Ihan"
OBVESTILO VSEM ZAPOSLENIM V OBRATU "PESKOKOPI" IN NA "UPRAVI" PODJETJA
Izvršni odbor OOS "TERMIT" Domžale, delovne enote "Peskokopi" in "Uprave" sklicuje
OBČNI ZBOR OOS,
ki bo v soboto, dne 25. januarja 1975 s pričetkom ob 16. uri v prostorih Osnovne šole v Moravčah.
Občnemu zboru predlagamo naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev organov zbora
2.	Razprava in sklepanje o poročilu o delovanju osnovne organizacije sindikata v preteklih dveh letih
3.	Razprava in sklepanje o pravilih osnovne organizacije sindikata
4.	Sprejem letnega delovnega načrta osnovne organizacije za leto 1975
5.	Sprejem finančnega načrta osnovne organizacije sindikata za leto 1975
6.	Razrešitev dosedanjega izvršnega odbora in nadzornega odbora OOS, verifikacija izvolitve članov novega izvršnega odbora, izvolitev novega nadzornega odbora
7.	Razprava o srednjeročnem programu razvoja podjetja
8.	Razno.
Po zboru vabimo vse člane in goste k pogostitvi v Gostilni Kavka.
Občnega zbora se udeležimo polno številno in s tem dokažimo svojo razredno zavest!
Gradivo za občni zbor je objavljeno v časopisu podjetja.
IO OOS "Peskokopi" Predsednik:
Moravče, dne 14. 1.1975.	Končar Ivan
23
PO R O Č I L O
predsednika OOS del. enote "Peskokopi" in "uprave" o delu osnovne organizacije sindikata.
Smo pred občnim zborom naše osnovne organizacije sindikata in naloga predsednika je, da v poročilu oziroma referatu poda analizo dela osnovne organizacije v njenem mandatnem obdobju. Pred vami pa je naloga, da kot člani osnovne organizacije kritično ocenite naše delo in da v razpravi na zboru poveste pomanjkljivosti.
Zadnji občni zbor je bil dne 2o. januarja 1973. Novo izvoljeni izvršni odbor sindikalne podružnice je kmalu po zboru pričel s svojim delom in imel do sedaj 8 sestankov.
Dvoletno mandatno obdobje /novi izvršni odbor bo imel 4 letni mandat/, lahko ocenimo kot politično zelo razgibano. V tem času so se pri nas opravili pomembni družbeno politični premiki kot so sprejetje nove ustave, novo konstituiranje podjetja in sindikalni kongresi /8, kongres Zveze sindikatov Slovenije in 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije/. Sindikat je poleg socialistične zveze delovnega ljudstva pod neposrednim vodstvom Zveze komunistov postal največji nosilec vseh družbeno političnih akcij pri izvajanju novih ustavnih sprememb. Lahko bi rekel, da se od sindikata sedaj kar preveč zahteva, saj sem prepričan, da v marsikateri delovni oziroma Temeljni organizaciji združenega dela ni sindikat kos vsem nalogam , ki se mu jih nalaga. V tem mandatnem obdobju sindikalna organizacija ni imela programa. Njeno delo se je odvijalo po zahtevah in potrebah, ki pa jih je bilo zadnje čase kar preveliko. Naštel bi nekaj največjih njenih akcij. Izvedla je vsa evidentiranja delegatov v samoupravne organe podjetja, nadalje evidentiranje delegatov v občinske organe in v samoupravne interesne skupnosti. Med važno politično delo štejemo tudi organizacijo o razpravi o novi ustavi in njeno delo pri konstituiranju podjetja. Poleg tega je pred volitvami svoje člane obveščala o pomenu teh in organizirala ustrezno propagando za čimboljši uspeh. Aktivno se je vključila tudi v akcijo za uvedbo samoprispevka in sicer s priporočili in propagandnim materialom. Zadnje politično delo starega izvršnega odbora pa je bilo pripraviti spremembe v sindikalni organiziranosti in priprava pravil o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije sindikata. Da bi vključili v sindikalno delo čim več ljudi sindikalnega članstva srno v naši osnovni organizaciji formirali 6 sindikalnih skupin in izvolili njihove poverjenike in namestnike. Ti bodo kot delegati te skupine zastopani v bodočem izvršnem odboru, ki pa bo štel 9 članov. S tem želimo vključiti v enotno in aktivno delovanje sindikate vsakega zaposlenega, ki bo
24
lahko preko svojega delegata vplival na delo bodočega izvršnega odbora. Naloga Občnega zbora je tudi, da oceni našo novo organiziranost in pa predvsem, da da osnutek sindikalnih pravil kritične pripombe in predloge.
Izvršni odbor je tudi aktivno sodeloval pri obravnavi sindikalne liste, ki jo je objavila Delavska enotnost v svoji prilogi in s tem se aktivno vključil v pripravo samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev.
Zagovarjal je princip po delu. S svojimi predlogi je sodeloval pri odmeri raznih dodatkov na osebni dohodek kot so: dodatek za prehrano, dodatek za delo ponoči, nagrade za minulo delo, nagrada za stalnost, regres za letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na de -lo in iz dela, nagrade ob delovnih jubilejih itd. Poleg tega je izvršni odbor poskrbel za rekreacijo naših ljudi. Skupno z osnovno organizacijo sindikata v obratu Ihan, se je nabavila počitniška prikolica in' se s tem omogočilo našim delavcem poceni koriščenje ‘dopusta. To je bil dejansko tudi prvi korak, da se je na tem področju nekaj naredilo. Ob Dnevu žena, je bila organizirana pogostitev in obdaritev naših žensk, kar so seveda vse toplo pozdravile. Vsako leto smo tudi ob Novem letu organizirali tovariško srečanje z upokojenci. Ob Dnevu republike pa je bil obdarjen vsak član naše osnovne organizacije. Organizirali smo izlet in s tem našim ljudem tudi v tej obliki nudili rekreacijo. Po dolgi prekinitvi je med naše otroke prišel Dedek Mraz in jih obdaril. Pri tem izrekam tudi vso zahvalo tov. Štupici Vinku, ki je zelo prizadevno sodeloval v tej akciji. Organizirano je bilo tudi športno življenje v obliki raznih tekmovanj med delovnimi enotami.
Novemu izvršnemu odboru želim pri uresničevanju sprejetega programa čimveč uspehov. Predvsem pa želim, da bo sindikalna organizacija v svojem delovanju res uresničila interese delavskega razreda.
Moravče, dne 15. 1. 1975.
Predsednik IO OOS "peskokop i":
Končar Ivan
25
BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE ZA OBDOBJE januar 1973 - 1975 OSS "PESKOKOPI"
Prejemki:	Izdatki:
Saldo	3.1.1973	7. 572, 75	
10. 1.	Napredek obdaritev		3. 757, 80
9. 1.	Dinos - plačilo računa	272. 65	
15. 1.	Petrol- plačilo sodov	760, 00	
15. 1.	Plačilo rač. Repovž-kegljanje		250.00
15. 1.	Manipulativni stroški		3, 60
15. 1.	Članarina	331.55	
8. 2.	Vesel Pavel-obč. zbor-pogost.		3.860.00
9.2.	Plačilo prost, za obč. zbor		40. 00
18. 2.	Članarina februar	490, 75	
13. 3.	Članarina marec	378, 45	
23. 3.	Pogostitev ob dnevu žena		1.813, 40
9.4.	Prodaja odp. železa	1. 268, 30	
13.4.	Članarina za fipril	427, 10	
14. 5.	Prodaja odp. peska	3. 000, 00	
14. 5.	Članarina za maj	424.60	
13. 5.	Članarina junij	532, 00	
13. 6.	Prodaja odp. olja	243, 00	
7.7.	Pogostitev ob dnevu rud		5. 500, 00
30.7.	Članarina julij	444, 65	
31.8.	Članarina avgust	388,20	
13. 9.	Članarina september	465, 95	
6. 9.	Plačilo venca za Kunaver		200, 00
6. 9.	Pogostitev ob nog. tekmi		167, 00
6. 9.	" ob dnevu šoferjev		655, 00
12.10.	, Članarina oktober	464, 05	
13. 11	. Članarina november	453, 80	
22. 11	. Prodaja odp. železa	1. 351, 50	
13. 12. Članarina december		537, 55	
	Skupaj prejemki:	19. 806, 85 = = = = == = = =: =	skup. izd. 16. 246, 80 =:=::::::::=: = = =: = =: = = =:=: = = = = =:
::
Saldo 3.1. 1974	3. 560, 05	
11. 1. Novoletna pogostitev		2. 850, 00
14. 1. Članarina januar	546, 40	
17. 1. Služba SDK		24, 35
29. 1. Obresti za 1.1973	20, 80	
13. 2. Članarina februar	659, 35	
14. 3. Članarina marec	580, 10	
14. 4. Članarina april	562, 85	
8. 5. Plačilo dod. ležišče		200, 00
14. 5. Članarina maj	869, 35	
14. 6. Članarina junij	548, 65	
19. 6. Plačilo nalepke		150, 00
19. 7. Članarina julij	573, 85	
13. 8. Članarina avgust	561, 80	
23. 8. Plačilo izleta - sopotniki	2. 280,00	
22. 8. Večerja ob izletu Mor. Ben.		2. 253, 00
30. 8. Nakazilo za odp. vreče	7. 500, 00	
13. 8. Pogostitev šoferjev		749, 85
13. 9. Članarina september	554/35	
17. 9. Plačilo odp. olja	1.215, 00	
24. il9. . Plačilo prevoza izleta		8. 330, 00
13. 9. Plačilo startnine		50, 00
28. 9. Okrepčilo ob nog. tekmi		160, 50
14. 10. Okrepčilo za izlet		185, 00
14. 10. Članarina oktober	565, 70	
14.11. Članarina november	721, 65	
14.12. Članarina december	697, 90	
14.12. Plačilo pijače za 29. novemb.		3. 186, 00
Skupaj prejemki: 13.12. Članarina januar 1975	22. 017, 80 795, 70	18, 138, 70
22.813, 50	18. 138,70
Saldo 15.1. 1975 od tega na banki v blagajni
4. 674, 80 4. 517, 55 157, 25
25 b
POROČI L O
NADZORNEGA ODBORA O PREGLEDU FINANČNEGA STANJA OOS
"PESKOKOPI"
Pri pregledu blagajniškega poslovanja OOS "Peskokopi" je nadzorni odbor ugotovil, da so evidenčne knjige v redu in ažurno vodene ter je poslovanje blagajne povsem v redu!
Nadzorni odbor je poleg pregleda razpravljal še o pravilnosti izvedbe izleta v Benetke. Nepravilnosti ni bilo, torej so povsem neupravičene in neutemeljene govorice posameznikov /predvsem iz uprave podjetja/ o "slepih potnikih", splošnem "razmetavanju sindikalnega denarja", ipd.
Če posamezni "zbrkatorji" le trdijo, da so si"slepi potniki" dobro ogledali Benetke, pa se lahko o nasprotnem prepričajo pri blagajniku, ki jim je rad in vedno na razpolago!
Moravče, dne 14. 1. 1975.
Predsednik nadzor.odbora: J anez Učakar
LETNI DELOVNI NAČRT OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V DELOVNI ENOTI "PESKOKOPI" IN "UPRAVE".

Izvršni odbor je na svoji seji, dne 17.1. 1975. predlagal občnemu
zboru sprejetje naslednjega delovnega programa oziroma nalog za
leto 1975:
1.	Uresničevanje doslednje samoupravne organiziranosti v podjetju in obratu glede na ustavo.
Izvršni odbor politično oceni uresničevanje samoupravljanje v naši delovni organizaciji in ugotovi v čem so še pomanjkljivosti, zlasti glede odločanja delavcev o dohodku in njegovi delitvi.
Posebej primerja samoupravne normativne akte z dejanskim stanjem in na tej osnovi pripravi predloge ukrepov za organe samoupravljanja in za konkretne akcije OOS.
2.	Pregled konkretnih življenjskih razmer delavcev in ukrepi za njihovo izboljšanje.
3.	Pregled delovnih razmer delavcev in izvajanja ukrepov za varstvo pri delu.
4.	Uresničevanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
5.	Dograjevanje samoupravnega sporazuma in notranjih splošnih aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
6.	Boriti se za ukrepe za povečanje produktivnosti dela, varčevanje in boljše izkoriščanje notranjih rezerv.
7.	Sodelovati z organom samoupravne delavske kontrole podjetja.
8.	Skrbeti za organizacijo oddiha delavcev.
9.	Spodbujati izumiteljstvo, novatorstvo in racionalizatorstvo
10.	Skrbeti za usposabljanje delavcev za delo v sindikalni organizaciji.
11.	Sodelovati v procesu samoupravljanja, organizirati razprave in pripraviti konstruktivne predloge.
12.	Oživeti delo sindikalnih skupin in njenih delegatov s tem, da se aktivno vključijo v družbenopolitično delo v podjetju.
27
13.	Sodelovati pred programom stanovanjske izgradnje podjetja in pri politiki dodeljevanja kreditov.
14.	Organizirati rekreativno dejavnost članstva /športne prireditve in udejstvovanja, izleti, kulturne prireditve itd./.
15.	Organizirati proslave ob Dnevu žena. Dnevu rudarjev. Dnevu republike,
16.	Organizirati obdaritev otrok za Dedka Mraza in organizirati ob Novem letu tovariško srečanje z upokojenci.
17.	Organizirati povezavo in sodelovanje s sindikalno organizacijo v obratu Ihan in z drugimi družbeno političnimi organizacijami podjetja.
Nosilec vseh naštetih akcij je izvršni odbor OOS. Roke za izvajanje
določi izvršni odbor na eni izmed prvih sej in pri tem odredi konkretne zadolžitve.

FINANČNI NAČRT OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
"peskokopi"in 'Uprave" za leto 1975
I.	DOHODKI:	Predvideno din
1.	40% od pobrane članarine	9.000,00
2.	Prispevki drugih organov in organizacij
3.	Drugi dohodki	________10. 000, 00___
19.	000, 00
II. IZDATKI:
1.	Sindikalne seje, sestanki, skupščina, občni zbor
2.	Naročnina na Delavsko enotnost in na drug sindikalni tisk
3.	Izobraževanje članov sindikalne organizacije za delo v sindikatih
4.	Občasna pomoč članom v izrednih primerih
5.	Pravna pomoč članom sindikata
6.	Nujni izdatki za športno rekreativno dejavnost sindikalne organizacije
7.	Kulturna dejavnost sindikalne organizacije
8.	Organiziranje proslav (dan republike, 1. maj)
9.	Finančna sredstva za skupne akcije z drugimi organizacijami
10.	Osebni dohodki (nagrade)
11.	Materialni izdatki (npr. pisarniški material, bančni stroški, reprezentanca)
12.	Drugi izdatki v zvezi z uresničevanjem sindikalnih
nalog	5. 000, 00
IZDATKI SKUPAJ:	19. 000,00
13.	Prispevek za financiranje konference OOS ali koordinacijske g telesa SOZD
VSE SKUPAJ
Datum sprejema finančnega načrta 17. januar 1975
5. 000, 00
1.	000,	00
1.	000,	00
2. 000, 00 1. 000, 00 4. 000, 00
Predsednik OOS: Končar Ivan
28 a
Po sklepu IO OOS - "Peskokopi" se v osnovni organizaciji formirajo naslednje:
SINDIKALNE SKUPINE V OBRATU "PESKOKOPI"
I.	Uprava
1.	Otrin Janez
2.	Limoni Vili
3.	Breznik Lovro
4.	Bleje Vinko
5.	Žorž Savo
6.	Lavrič Angelca
7.	Logar Marija
8.	Sle ve c Marjan
9.	Kosmač Irena
10.	Hlebš Vladka
11.	Štirn Janez
12.	Habjan Marija
13.	Lavrač Joži
14.	Peterka Slavka
15.	Petek Slavko
16.	Sedušak Boris
17.	Tavčar Ivanka
18.	Štiftar Milena
19.	Merčun Jana
20.	Sikošek Erna
21.	Govekar Davorina
22.	Koderman Silva
23.	Bolhar Majda
24.	Novak Joži
25.	Malin Ljudmila
26.	Mrčun Jože
Izvoljen poverjenik in namestnik: Koderman Silva
Logar Marija
II. Prevozništvo
1.	Oto lani Ivan
2.	Majdič Ivan
3.	Klopčič Martin
4.	Radoševič Milan
5.	Kovačič Milan
6.	Učakar Franc
7.	Biaggio Edo
8.	Moneta Ivan
9.	Oražem Franc
10.	Gregorič Davorin
11.	Malin Ivan
12.	Kovič Janez
13.	Gr ilj Rajko
14.	Kosmač Iva
15.	Rebolj Vojka
16.	Klopčič Marta
Izvoljen poverjenik: Otolani Ivan
IH.	Vzdrževanje in transport
1.	Gorjup Franc
2.	Končar Ivan
3.	Stupica Vinko
4.	‘Goršek Alojz
5.	Močilnikar Milan
6.	Avbelj Franc
7.	Brinovec Mirko
8.	Dragar Ivan
9.	Gotar Ivan
10.	Majdič Ferdinand
II.	Majdič Alojz
12.	Mihelčič Filip
13.	Marolt Franc
14.	Mlakar Ivan
15.	Perger Andrej
16.	Prestor Alojz
17.	Prašnikar Albin
18.	Ravnikar Jože
19.	Rokave Janez
20.	Strmljan Jože 21.Strmljan Fbanc
22.	Sušnik Albin
23.	Vrečar Stane
Izvoljen poverjenik in namestnik: Majdič Alojz Strmljan Jože
IV. Separacija
1.	Capuder Franc
2.	Birk Franc
3.	Bregar Franc
4.	Erminio Štefan
5.	Grabnar Rudi
6.	Joger Ivan
7.	Kocjančič Andrej
8.	Kosmač Jože
9.	Kaplja Ivan
10.	Kovačič Janez '11.Kovič Ivan
12.	Levec Pavel
13.	Majdič Anton
14.	Lunder Ciril 15..Malin Ivan
16.	Ribič Martin
17.	Trdin Janez
18.	Vidergar Franc
19.	Zajc Franc
20.	Kos Jože
Izvoljen poverjenik in namestnik: Kovačič Janez
Kaplja Ivan
y. Sušilnica
1.	Bratun Valentin
2.	Mrčun Ciril
3.	Kosmač Franc
4.	Kocjančič Ivan
5.	Smrkolj Vinko
6.	Kunaver Janez
7.	Kosmač Jože
8.	Majce Janko
9.	Vidergar Jože
10.	Urbanija Marjan
11.	Mal Stane
12.	Mal Janez
13.	Mrčun Andrej
Izvoljen poverjenik:
Kosmač Franc
VI. Operativa in režija
1.	Maža j Milan
2.	Dežela Franc
3.	Rotar Stane
4.	Zupanc Olga
5.	Majdič Joži
6.	Mihelčič Filip
7.	Burja Franc
8.	Koprivšek Štefan
9.	N ovak Anton
10.	Učakar Janez
11.	Ravnikar Dragica
12.	Smrkolj Vera
13.	Vidergar Jože
14.	Lavrač Maks
Izvoljen poverjenik: Učakar Janez
Zbori sindikalnih skupin so bili opravljeni 14.1. in 15. 1. 1975., podlagi sklepa IO OOS - uPeskokopi".
na
OBČNI ZBOR Sindikalne podružnice obrata Ihan
Vabimo vse člane sindikata na redni letni občni zbor, ki bo v petek, dne 24. 1.1975. ob 13, 3o uri, v prostorih mizarske delavnice obrata Ihan.
Predlagani
dnevni red:
1.	Izvolitev organov zbora
2.	Poročila in razprava o delu sindikata v preteklih dveh letih
3.	Razprava in sklepanje o pravilih osnov, organiz. sindikata
4.	Sprejem letnega delovnega načrta in finanč. načrta za leto 1975
5.	Razrešitev dosedanjega izvršnega odbora in nadzornega odbora, ter volitve novega izvršnega in nadzornega odbora
6.	Obravnava srednjeročnega načrta za obdobje 1976 - 198o
7.	Razno.
Gradivo za občni zbor bo objavljeno v časopisu "Delavec -Delavcu".
IO OOS Ihan Predsednik: Urbanija Tone
POROČILO
predsednika Sindikalne podružnice obrata Ihan.
Delo našega sindikata v preteklem obdobju je bilo v glavnem organizacija vsakoletnega izleta za naše delavce, nadalje obdaritev otrok za "Dedka Mraza", proslave ob Dnevu žena, srečanje z upokojenci ob Novem letu, ter manjše pogostitve delavcev ob prazniku 1. maj, 29. november ter Novem letu.
Organizirali smo tudi nakup premoga, jabolk za ozimnico ter "ETA" paketov in pralnega praška.
V preteklem letu je bila nabavljena tudi camp prikolica za koriščenje cenejšega dopusta naših delavcev na morju.
Naloge bodočega odbora sindikata bodo še večje, treba bo čimveč sodelovanja s samoupravnimi organi v podjetju, ter naloge sindikata v tem obdobju so velike.
Novemu odboru želim čim uspešnejše poslovanje in veliko delovnih uspehov.
Ihan, dne 24. 1. 1975.
Predsednik: Urbanija Tone
POROČILO blagajnika OOS v obratu Ihan.
Od 28. 11. 1974., je blagajniško poslovanje potekalo naslednje:
Prejeti saldo na 28. 11.1972. Dohodki so znašali Saldo + dohodek znaša Izdatki do 31. 12. 1974.
Saldo na 31. 12. 1974.
-	od tega na banki
-	v blagajni
2o2, 8o din 12. 4ol, 58 din 12. 6o4, 38 din 11. o46, 45 din 1. 557, 93 din 1. 216, 18 din 341, 75 din
Glavni izdatki so bili za proslave praznikov, pogostitve, obdaritve otrok za Dedka Mraza in vence.
Glavni dohodki pa izvirajo iz prejetega salda in članarine ter od prodaje odpadnega materiala.
Poročilo sestavila: Pajer Ivanka
POROČILO
Nadzornega odbora, sindikalne podružnice obrata Ihan.
Nadzorni odbor v sestavi: Flis Jože	- predsednik
Jeretina Slavko-član Hribar Ivanka - član
Je pregledal poslovanje sindikalnega odbora v času od 11. 11. 1972. do 24.1. 1975., ter ugotovil, da je bilo poslovanje v redu. Blagajniška knjiga je vodena v redu, plačani so vsi računi, razen za Novoletno praznovanje v znesku 1. 642, 8o din.
Nadzorni odbor predlaga razrešnico staremu odboru.
Ihan, dne 24.1. 1975.
Predsednik: Flis Jože
NAČRT OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V OBRATU IHAN .
ZA LETO 1975.
Naloge:
1.	Izvršni odbor naj bi ugotovil kakšne so pomanjkljivosti zlasti v dohodku in njegovi delitvi v podjetju in obratu.
2.	Opravil bo pregled življenjskih razmer delavcev, skrbel za njihovo izboljšanje kot npr. so: stanovanje, otroško varstvo, dopusti, itd.
3.	Opravil bo pregled delovnih razmer delavcev in analiziral izvajanje ukrepov za varstvo pri delu in zdravstvenega varstva.
4.	Boril se bo za uresničevanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in analiziral samoupravno prakso na tem področju v podjetju.
5.	Boril se bo za varčevanje v podjetju in povečanje produktivnosti dela in boljše koriščenje notranjih rezerv skupno s samoupravnimi organi obrata in podjetja.
6.	Krepil bo sodelovanje z delavsko kontrolo in ji nudil politično podporo pri njenem delovanju.
7.	Skrbel bo za oddih delavcev za dobro počutje - šport, organiziral razna tekmovanja itd.
8.	Sodeloval bo pri pripravi novih splošnih aktov podjetja in se pri tem angažiral zlasti, da bo delitev dohodka rezultat dela in
v skladu z določili sindikalne liste.
9.	Spodbujal bo izumiteljstvo, novatorstvo in racionalizatorstvo
in sodeloval pri samoupravnem normativnem urejanju tega področja .
10.	Skrbel bo za povezanost in organizacijsko prilagojenost pri delu v skladu z določilom statuarnega dogovora zveze sindikatov
v SRS in skrbel bo za usposabljanje delavcev za delovanje v sindikalni organizaciji /udeležba na seminarjih, posvetovanjih, konferencah, tečajih, itd. /.
36
FINANČNI NAČRT OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA OBRATA
IHAN ZA LETO 1975.
Predvideni dohodki:
1.	4o% članarine	6. 738, oo din
2.	Prodaja odpad, železa	2.715, oo din
3.	Prodaja stare embalaže	25o, oo din
9.	7o3, oo din
Izdatki:
Občni zbori	2. ooo, oo	din
Naročnina Del. enotnosti	-	
Izobraževanje članov sindikata		
/seminarji/	1. ooo, oo	din
Pomoč članom sindikata ob raz-		
nih prilikah	2. ooo, oo	din
Izdatki za šport in rekreacijo		
ter izlet	3. ooo, oo	din
Drugi izdatki	1. ooo, oo	din
	9. ooo, oo	din
Nosilec letnega Delovnega načrta osnovne organizacije sindikata za leto 197 5, je izvršni odbor, ki tudi predlaga roke obravnave.
37
iPo sklepu IO OOS - Ihan se v osnovni organizaciji formirajo naslednje
SINDIKALNE SKUPINE V OBRATU IHAN
I.	Administracija in operativa:
1.	Jerman Jože
2.	Banko Vera
3.	Flis Jože
4.	Gašperlin Ani
5.	Miklavc Irena
6.	Pajer Ivanka
7.	Ložar Ani
8.	Bergant Marija
9.	Štiftar Zvone
10.	Dimc Marija
11 „ Pogačnik Franc
12.	Pogačnik Tone
13.	Lunar Marjan
Izvoljen poverjenik: Miklavc Irena
II.	Skladišče - transport:
1.	Lunar Niko
2.	Gašperlin Janez
3.	Lunar Marjan
4.	Kavka Vinko
5.	Pirc Janez
6.	Trček Marjan
7.	Lunar Ivan
8.	Rožič Franc
9.	Urbanija Jože
10.	Cajhen Franc
11.	Peterka Franc
12.	Končar Miha
Izvoljen poverjenik:
Gašperlin Janez
III.	Remont:
1.	Urbanija Tone
2.	Dimc Vinko
3.	Hafner Janez
4.	Pogačnik Marko
5.	Anžič Anton
6.	Limovšek Boris
7.	Sušnik Martin
8.	Poljanšek Jože
9.	Jeretina Slavko
10.	Loboda Anton
11.	Kokalj Pavle
12.	Zaburnič Djordje
Izvoljen poverjenik: Dimc Vinko
IV.	Proizvodnja - 1:
1.	Kavka Marko
2.	Roš Ančka
3.	Pavovec Miha
4.	Peterka Karel
5.	Kralj Marija
6.	Klopčič Milan
7.	Kokalj Franc
8.	Sojer Franc
9.	Goropečnik Franc
10.	Gostinčar Jože
11.	Grojzdek Marjan
12.	Prebil Dragica
13.	Paternoster Ivanka
14.	Karo Maks
Izvoljen poverjenik: Kokalj Franc
39
V.	Proizvodnja - 2:
1.	Smodiš Emil
2.	gerar Martin
3.	Rusjan Florjan
4.	Mežnar Štefka
5.	Rožič Ančka
6.	Bračko Justina
7.	Kordež Erika
8.	Bogataj Francka
9.	Gregorin Ivanka
10.	Dimc Marija, ml.
11.	Škrbec Jože
12.	Bogataj Ivan
13.	Lunar Mnrija
14.	Hribar Ivanka
15.	Vidmar Ivanka
16.	Vidmar Feliks
17.	Kokalj Alojz
Izvoljen poverjenik: Cerar Martin
Zbori sindikalnih skupin, so bili opravljeni 14. 1. in 15. 1.1975. na podlagi sklepa IO OOS - Ihan.
40
POROČILO O KAMPIRANJU V SAVUDRIJI
Kampiranje naše prikolice "Adria" v Savudriji je potekalo od 3'o. 5. 1974. do 15. 9. 1974, v tamkajšnjem kampu "istrskih hotelov Umga-YU".
V	tem času je v prikolici "Adria" preživelo svoje dopuste sedemnajst družin. Vsi so se s prikolico in njeno opremo pohvalili.
Pripombe v knjigi zasledimo le zaradi morskih ježkov, katere ima savudrijska obala v izobilju. Zato res ni najbolj primerna za družine z majhnimi otroci.
Za vsak dan dopusta v prikolici so dopustniki plačali simbolično vsoto lo, oo din, ne glede na število članov kampiranja. Tako se je nabralo v sedemnajstih izmenah 1. o7o, oo din. Denar je namenjen za obnovo prikolice, če bo potrebno, za dokup drobnega inventarja itd. Vodi se na posebni hranilni knjižici in ne na žiro računih sindikalnih podružnic. Izdatki ob koncu sezone so bili 176, oo din, katere smo plačali za kemično čiščenje odej. Tako je vsota denarja 894, oo din. Potrebno je še popravilo okna na strehi, katerega je treba nabaviti v IMV Novo mesto in ga zamenjati še pred pričetkom sezone '7 5.
Kampiranje, ki je trajalo 138 dni je znašalo 4.83o, oo din, to je vsak dan 3o, oo din za takso in prostor in 5, oo din za elektriko. Račun je bil plačan iz sklada skupne porabe podjetja, sredstva pa so bila odobrena na 5. seji DS, dne 15.lo.74.
V	sezoni '75 bo nabavljena še ena prikolica, baldahin za obe prikolice pa je že v delu pri tov. Orehku. Tako obstoja možnost, da bodo verjetno prišli na vrsto letos tudi nekateri, ki so kampirali že v '74, seveda, če ne bo število prosilcev večje kot lansko leto. Prednost bodo imeli tisti, ki v prikolici še niso bili, siste m izbora pa bo isti, po točkah, kot preteklo leto.
Člani, ki so zbirali člane za kampiranje so bili: Urbanija Tone:	Kon-
čar Ivan in Koderman Silva.
Upamo, da ste bili v resnici vsi zadovoljni, prosimo, da sporočite svoje želje in predloge za leto 197 5 za prostor, kje bi rajši kampirali, ali vam odgovarja še naprej Savudrija.
Silva Koderman
Družbeni plan podjetja za poslovno leto 1974 je bil sestavljen na osnovi potreb tržišča in sprejetega proizvodnega programa pomožnih livarskih sredstev. Realizacija postavljenega plana pa je bila zadovoljivo dosežena in to po količini in vrednosti.
Peskokopi je v letu 1974 realiziral količ. plan na lo4. 2o4 ton od postavljenega lo3. 5oo ton, to je za loo, 6o %. Finančna realizacija pa je bila dosežena na 21. 111.o69.- din v primerjavi z postavljenim planom 19. 496. 93o. -din ali za lo8. 28%. Na ugodno doseganje in izvršitev plana v obratu, je predvsem vplivala novo uvedena proizvodnja croning peska, ki nam daje široke perspektive na tržišču in pa povečanje proizvodnje pranih in suhih peskov.
V	obratu Ihanu pa je bil postavljen količinski plan za leto 1974
4.	82o ton in dosežen z 4. 764 tonami ali 98.83%. Vrednostni plan pa je bil realiziran z 16. o51. o45 din od postavljenega plana v letu 74
15.	362. 87o. - din ali z lo4, 48%. V tem obratu je širok asortiman gotovih izdelkov in se forsirajo na trg rentabilni proizvodi, ki so v porastu zlasti talila, lunkerit, izomil-litoterm, plošče in premazi, ostali proizvodi pa so rahlo v upadanju, ker niso več perspektivni za sam obrat.
Tudi primerjava količinskih in vrednostnih podatkov leta 1974 z letom 1973 v obeh obratih nam daje ugodne finančne rezultate.
V	obratu Peskokopi je bila do sežena količinska realizacija v letu 1973 96.ooo ton in v letu 1974 lo4. 2o4 ton ali za lo8. 54%, povečanja. Vrednostna realizacija pa je bila v preteklem letu 12. 386. o39 din, v letu 1974 pa je močno porasla na 21. 111. o69 din ali za 17o, 44%. Take ugodne količinske in finančne rezultate je obrat dosegel z preusmeritvijo proizvodnje na višjo predelavo kremenovih peskov, forsiranje večjih količin na tržišče, novo uvedena proizvodnja croning peska in pa spremenjene prodajne cene nekaterih livarskih peskov.
V	obratu Ihanu pa je bila količinska realizacija v letu 197 3 dosežena
na 4. o79 ton ter v letu 1974 porasla na 4. 764 ton, kar je celo za 116.77%. Odraz količinske realizacije je v finančnem doseganju v letu 1973	12. 157. 884. - din, doseglo vrednostno realizacijo v letu 1974
din 16.o51, o45. - din, to je za 132. o2%. Proizvodnja v tem obratu je heterogena in si je obrat moral veliko prizadevati, da je v letu 74 tako povečal količinsko in finančno realizacijo napram letu 197 3. Na trg je plasiral predvsem rentabilne izdelke, ki ustvarjajo obratu dohodek. Na porast vrednostne realizacije pa so delno vplivale tudi spremenjene prodajne cene pomožnih livarskih sredstev.
Za dnalizo gibanja količinskih in vrednostnih podatkov pa vam dajemo naslednji tabelarni pregled:
42
PRIMERJAVA KOLIČINSKE REALIZACIJE LETA 1973 in 1974:
Obrat	Blagovna grupa			1973	1974	index
Peskokopi:	Naravni pesek		ton	10.076	9. 397	93. 26
	Prani pesek		f t	39.234	44.369	113.09
	Sušeni pesek		1 f	36.356	36. 684	100.90
	Tlačilna masa		r f	5.463	6. 350	116.24
	Kisle mase		i f	4. 497	4. 336	96.42
	Oplaščeni pesek		11	374	3. 068	820.32
	Skupaj:		ton	96.000	104.204		108.54
Ihan:	Nekovinski livarski					
	pripomočki		kg	2.911.330	3.632.983	124.79
	Neomenjeni	kem	,			
	proizvodi		kg	713.011	799.069	112.07
	Mlete nekovine		kg	454.592	331.607	72. 95
	Barve		kg	540	-	-
	Skupaj :		kg	4. 079.473	4.763.659	116. 77
Podjetje skupaj:		ton		100.079	108.968	108.88
PRIMERJAVA VREDNOSTNE REALIZACIJE					LETA 197 3 in	1974
Obrat			leto	1973	leto 1974	index
Obrat Peskokopi		12.	386. 039, 75		21. 111.069, 80	170,44
Obrat Ihan		12.	157.884.58		16. 051.045, 25	132.02
PODJETJE:		24.	543.924,33		37. 162. 115, 05	151.42
REALIZACIJA KOLIČINSKEGA PLANA V LETU 1974:						
Obrat			Plan 1974		Doseženo 1974	Index
Peskokopi		ton	103	. 500	104,204 ton	100.68
Ihan		1 t	4	. 820	4.764	"	98.83
PODJETJA	.	ton	108,	. 320	108.968 ton	100.60
= = =:= = = ==: = -		— — z: zz	~ ^ z: r: r			rrrzrrinrtrrrrr:::
43
Obrat	Plan	1974	Doseženo 1974	Index
Peskokopi	19. 496.	930, 00	21. 111.069, 80	108.28
Ihan	15. 362.	870, 00	16.051. 045, 25	104.48
PODJETJA SKUPAJ:	34. 859.	800, 00	37. 162. 115, 05	106.60
Angelca Lavrič
S sprejeto gospodarsko politiko Jugoslavije za leto 1975 so bil^ podani-Temeljnim organizacijam združenega dela osnovne smernice za izdelavo letnega in pet letnega programa razvoja za obdobje 1976 - 1980 .
Na teh osnovah in upoštevanju ekonomsko finančnih analiz, gibanja proizvodnje in plasmaja na trgu , je bil na zboru delovnih ljudi ob sodelovanju vseh zaposlenih sprejet naslednji količinski in vrednostni plan podjetja:
I. Proizvodni program podjetja	za leto	1975	•	
Peskokopi:				
Naziv proizvoda	količina		vrednost	opomba
Naravni livarski pesek	10.000	ton	648. 700, 00	
Prani livarski pesek	45.000	1 1	4. 135. 500, 00	
Sušeni livarski pesek	40.000	f f	8.556.400,00	
Oplaščeni livarski pesek	3. 000	1 1	6. 318.400, 00	
Ognjestalne mase	10.000	! 1	2. 578. 000, 00	
Skupaj	108.000	ton	22. 237.000, 00	
Obrat Ihan:
Naziv proizvoda	količina		vrednost	opmba
Premazi	150.000	kg	1. 505. 630, 00
Premazi za tlačno litje	90.000	ti	1. 366. 200, 00
Premazi za kokilno litje	5. 000	it	32.750, 00
Exotermna sredstva	160.000	M	761. 600, 00
Izolacijske plošče	L 500. 000	II	3. 630. 000, 00
Kokilm praški (lit. izomil)	2.100.000	1 1	4. 179. 000, 00
Talila	390.000	1 1	2. 663.700, 00
Ostala livarska sredstva	500.000	1 1	1. 350. 000, 00
Diamant kitti	17.000	1 1	1.077. 120, 00
Mletje - usluge	350.000	1 1	434. 000, 00
Skupaj	5.262.000	kg	17.000, 000, 00
PODJETJE SKUPAJ	113.262 ton		39. 237. 000, 00
Plan delovne sile:	Uprava	28
	Peskokopi	90
	Ihan	80
Podjetje:	198
45
PLAN
Celotni	dohodek		39. 237, 000, 00
Porabljena sredstva		24. 337, 000, 00
Amortizacija		1. 500. 000, 00
Dohodek		13. 400, 000, 00
Zak. in pogodb, oobveznosti		1.500. 000, 00
Osebni dohodki		9. 250. 000, 00
Ostanek dohodka	Z"'	2. 600. 000, 00
Nadaljni program razvoja podjetja je zasnovan na razširitvi proizvodnje kremenčevih peskov ter višje predelave oplaščenega peska, kvalitetnih ognjestalnih mas ter ostalih livarskih sredstev za potrebe metalurške, livarske in ostale potrošnje na domačem in tujem tržišču. Povečanje te proizvodnje je zasnovano na obstoječi surovinski bazi , obstoječi proizvodnji dejavnosti in povečanih potrebah tržišča . Iz navedenih razlogov je podjetje programiralo realizacijo naslednjih proizvodnjih programov v obdoju 1976 - 1980 in to:
1.	Razširitev in izpopolnitev separacije kremenovega peska v Moravčah.
2.	Razširitev in izpopolnitev ognjezdržnih mas.
3.	Razširitev proizvodnje oplaščenega peska.
4.	Uvedbo proizvodnje surovin za izdelavo sintetičnih mešanic.
5.	Širok razvoj livarskih pomožnih sredstev.
Na osnovi teh programov in detaljnih analiz strokovnih služb ter samoupranih organov je bil na zvoni delovnih ljudi sprejet naslednji program razvoja podjetja za obdobje 7 6 -80 kot sledi:
Podjetje:			
Delovna enota	Količinska	proizvodnja	vrednostna proizv
Obrat Peskokopi	240.000	ton	64. 340. 000, 00 din
Obrat Ihan	10.000	1 1	31.710. 800, 00 "
Skupaj:	250.000	ton	96. 050. 800, 00 din
Obrat Peskokopi:
Asoriiman proizvodnje		količ. obseg		cena	Vrednost, proizvod.
1.	Prani kremen, pesek	70.000	t	120, 00	8. 400. 000, -
2.	Prani in sušeni pes.	90.000	t	216, 00	19.440.000.-
3.	Prani-fine frakcije	50.000	t	70, 00	3. 500.000. -
4.	Kisle mase	20.000	t	600, 00	12.000.000.-
5.	Plastsil pesek	10.000	t	2. 100, 00	21.000.000.-
Skupaj:		240.000	t		64.340.000.-
Obrat Ihan:			
Asortiman proizvodnje	količ. obseg	cena povp.	Vrednost, proizv
1. Pomožna livarska sredstva (obstoječi progra)	6. 580 t	3. 260, 00	21.450.800.-
2. Izdelava sintetične miner. črnine (novi program)	3.420		3. 000, 00	10.260.000,-
Skupaj:	10.000 t		31.710. 800. -
Ker je naš gospodarski razvoj podjetja ze leto 197 5 in nadaljno obdobje 1976 -80 v veliki meri odvisen od uspešnosti našega poslovanja in nas samih, bomo morali storiti vse, da ga realiziramo.
Nadaljno poglabljanje samoupravnih odnosov, strokovnosti in uspešnosti poslovanja naj bodo garant in sestavni del naše dolgoročne politike podjetja pri realizaciji zastav-Ijenih ciljev.
Vimoni Viljem
47