Zakai ie v naši državl toliko nepismenih Po številu pismenih je na zadnjem mestu vrbaska banovina, a na prvem dravska banovina. Službeni podatki o nepismenosti v naši državi izvirajo od zadnjega ljudskega štetja, ki se je vršilo v vseh krajih naše države dne 31. marca 1931. Od tedaj je minilo že 8 let in so se razmere v marsičem spremenile na bolje, vendar ne toliko, da bi mogli reči, da podatki iz leta 1931. niti od daleč ne odgovarjajo današnjemu stanju. Ako bi rekli, da se je odstotek pismenosti v teh 8 letih povečal za 10 %, nismo rekli premalo. V tretji knjigi »Definitivni rezultati ljudskega štetja«, ki jo je nedavno izdala državna tisknrna, se navajajo sledeči razlogi velike nepismenosti: Nezadostno število osnovnih šol in zaradi tega tudi njihova velika oddaljenost, še nosebej v hribovitih, redko naseljenfh krajih, kakor tudi patriarhalno gledanje starejših ger.eracij na potrebe šolanja, še posebej deklic, verski obziri in drugi vzroki, — ki vsi ustvarjajo med ljudstvom mnenje, da deklicam pismenost ni tako potrebna kot dečkom, so dovedli do tcga, da je žensko prebivalstvo v prosvetnem pogledu daleč zaostalo za moškim. Od celotnega prebivalstva ženskega spola nad 10 let jc bilo pri Ijudskem štetju od 31. marca 1931. pismenih komaj 43,6 %, računajoč pri tem tudi polpismene. medtem ko je iznašal % pismenih moših 67,7 %. Ako primerjamo te odstotke, ugctovimo, da je na 100 pismenih moških odpadlo vsega 64 pis- menih oseb ženskega spola. Ta razlika med višino pismenosti prebivalstva ženskega in moškega spola se javlja, čeprav nekoliko zmanjlana zaradi povečanja števila šol po vojni in zaradi pravilnega razumcvanja prosvctljenosti — celoi pri najmlajših generacjjah. Po pismenosti prebivalstva v 1931. letu zavzema prvo mesto dravska banuvina z 94.4 % pismenih nad 10 lct starih oseb, računajoč tu tudi one, ki samo čitajo. Za dravsko banovino pride področje mesta Beograda z 79,1 %, nato savska banovina z 72,3 %, dunavska z 71,1 %, primorska z 42,6 %, moravska z 38 %, drinska s 37,9 %, zetska s 34 %, vardarska z 29,1 % in vrbaska z 27,4 %. Ako primerjamo razliko v višini stopnje pismenosti prebivalstva po spolu, ugotovimo, da je ta razlika najyečja v moravski banovini, kjer pridc na 61,2 % pismenega prebivalstva moškega spola vsega 16,3 % pismenih žena, nato drinska banovina s 56,8 % proti 19 %, zetska z 51,2 % proti 17,1 %, vardarska banovina s 44,3 % proti 14,5 %, vrbaska banovina s 40,1 % prati 14,2 %, primorska s 55,9 % proti 30,2 %, dunavska z 82,5 % proti 60.5 %, savska banovina z 80,4 % proti 64,9 %, nato dravska banovina s 94,7 % proti 94,2 %. Ko pregledujemo podatke po lctih onih, ki so pismeni, vidimo, da je pismenost pri prebivalstvu mlajših gencracij bolj razvita, kakor tudi to, da je v vseh generacijah in banovinah % pismcnih moških večji od % pismenega ženskeg^ prebivalstva. Izjcmo tvori samo dravska banovitia, ki v skupini od 11. do 25. leta starosti izkazuje vcčji % pismenih žena, to je 97,5 % moških in 89,4 % žcnskih, kar pa je brez dvoma posledica prjscljevanja moških z nižjim % pismenosti iz ostalih banovin in to sezonskih delavcev in vojakov, ki služijo svoj kadrski rok v dravski banovini. Isto se opaža tudi na področju uprave mesta Beograua, kjer se pismenost žena med 11. in 24. lctom znatno približuje pismenosti moškega prebivalstva. Interesantno je pdeg tega primerjati številke ljudskega štetja od 31. januarja 1921. z onimi od 31. marca 1931. Medtem ko jc leta 1921. čitalo in pisalo 48,5 % vsega prebivalstva, jc 1931. čitalo in pisalo že 54,8 %. Odstotck onih, ki so samo čitali, se jc znižal od 1. 1921. do 1931. od 1 % na 0,6 %. V letu 1921. je bilo nepismenih 50,5 %, a 1931. leta 44,6 %, torej za 6 % manj. Nadejamo se, da bo pri prihodnjem ljudskem štetju 1941. % ncpisrrienih zmanjšan za nadaljnjih 10 %.