List št. 31.
Društvo za razširjenje
noviga kmetijskiga orodja in kmetijskih mašiti.
Na Dunaj i si prizadeva mnogo imenitnih kme-iovavcov družbo osnovati za razširjenje do-briga kmetijskiga orodja in pripravnih kmetijskih mašin.
Združil se je v ta namen odbor iS mož, ki je povabilo po celim cesarstvu, naj bi več večih Jkmetovavcov stopilo v to društvo, takole razglasil:
„Kmetovavci austrianskiga cesarstva so po zgodbah poslednjih let vedno bolj primorani. se pripravniga kmetijskiga orodja in mašin poprijeti.
V  mnogih fabrikah in rokodelnicah so masme lepši in cenejši izdelovanje različniga blaga tako povzignile, da fabrika ali rokodelnica, ki z mašinami ne dela, mora od dne do dne bolj pešati in bo sčasoma popolnoma pri kraji.
V  kmetijstvu se scer kaj taciga ne bo nikdar zgodilo; veči kmetije bojo mašine na nogah obderžale, da bojo mogle izhajati, brez da bi se zavolj tega manjši kmetijstva zaterle. Kar se bo pri unih na delavcih prihranilo, se bo poravnalo pri teh s tem, da bojo pridni gospodarji z rokami svoje družine cenejši pridelke pridelovaii.
Sčasoma pa bojo dobre pote r j ene orodja se tudi pri nas v manjši kmetije vgnjezdile, kakor nam to druge dežele kažejo, v kterih tudi mali kmetje z dobrim orodjem in pripravnimi mašinami svoje zemljiša z velikim dobičkam obdelujejo in gospodarijo. Živa priča tega so nam Angleška dežela, Belgia itd.
V  našim cesarstvu se je poslednje leta tudi pokazalo, da kmetovavci čedalje bolj segajo po dobrih mašinah, - njih koristnost je spoznana. Tedaj je le potreba, da se, kolikor je moč, vsi kmetovavci soznanijo z dobrim orodjem, da zvejo, kako se ima rabiti, in spoznajo na tanjko njegov dobiček, verh vsiga tega pa tudi, da se začno poterjene orodja in mašine tudi doma dobro izdelovati.
Ako ostanemo pri starim, se bojo te potrebe le sila počasno spolnovale in še dolgo ne bojo do-
bre orodja, kterih že sedaj potrebujemo, doveJj po deželiv znane.
Če pa se osnova društvo v ta namen, se bo to hitro zgodilo; tako društvo bo k povzdigi kmetijstva neizrečeno veliko pripomoglo, druž-binik pa bo tudi svoj denar, ki ga bo v ta namen založil, varno naložil proti goto vi mu, čeravno ne prebogatimu činžu".
Tako vabi odbor bolj premožne kmetovavce v to družbo, ktere namen je zares velike hvale vreden, ker zapopade potrebe prihodnjiga časa.
13 imenovanih deležnikov je zložilo že 25.500 gold. skupej; kadar bo po novih deležnikih 50.000 fl. podpisanih, se bojo snidiii deležniki v zbor, posvetovat se o vstanovitvi tega društva.
Čas podpisa je do konca majnika pri vsih kmetijskih družbah, ki podpise za to družbo nabirajo. Tem naj naznani, kdor hoče v to društvo stopiti, svoje mnenje do srede majnika. Ena delnica (akcia) znese 500fl.; kdor 500fl. vloži, ima v zboru en glas; kdor več podpiše, ima toliko glasov, kolikor je 500 fl. vložil.
Če do konca majnika ne bo 50.000fl. skupej, jenja dolžnost podpisani znesek vplačati.