Fra Grgo Martič. (Sestavil ./. D.) ,Martič je prvi naš epik u XIX. vijeku. „Slovinacu l. 1878. s, )v. Frančišek Asiški, veliki ustanovnik frančiškanskega reda, ni poznal druge želje, kakor da bi vse stvari Boga spoznale in ljubile. „Moj Bog in moje vse!" je bil njegov "navadni vzklik. A prav iz takega srca so privrele one krasne pesmi FranČiškove, ki so vzbudile narodno italijansko slovstvo in gladile pot Dantejevemu geniju. Duh sv. Frančiška Asiškega je vzbudil pa tudi v sosedni Bosni narodno slovstvo. Kar je imel do naših časov bosanski narod književnosti, skoro vso so ustvarili bosanski franjev-ci. Največ pa je storil fra Grgo Martič, prvak v slovstvu bratskega naroda. Vzačetku tekočega leta, dne 14. prosinca, je ta div-ni pesnik „Osvetnikov" preprosto praznoval svojo zlato mašo v mestecu Kre-ševu blizu Sarajeva, kjer imajo bosanski franjevci že stoletja sem svoj samostan. TisoČ in tisoč src je oni dan starčku Rado-vanu želelo od Boga življenja in zdravja še mnogo let, življenja, hrvaškemu narodu toli dragocenega. Hrvaški Časopisi so se one dni spominjali slavljenca s pesmimi, spisi in ocenami. A njegova slava ni šele od letos. Martič deluje za svoj narod z živo besedo in pismom že nad 44 let; vendar je njegovo ime zaslovelo izven mej bosanske domovine po širni Avstriji in še dalje nekako od leta 1878., odkar je namreč „DOM in SVET" 1895, št. 7. Fra Grgo Martič avstrijska vlada zasedla Bosno in Hercegovino. Sedanji vladika labodski, prevzv. g. dr. Mihael Napotnik, piše v svojem delu: „Kratek pregled bosanskega slovstva. V Mariboru 1884", kjer se nahaja izvrstno popisano življenje in delovanje Martičevo (str. 57—-73), tako-le: „Po srečno dognani okupaciji Bosne in Hercegovine so najimenitnejši možje iz teh pokrajin dohajali v avstrijsko prestolno metropolo —- na Dunaj, da se poklonijo novemu vladarju in zahvalijo za bla-godušno rešitvo iz dolgoletnega robstva. Eden teh poslancev je zanimal tudi višje kroge in mesto Beč — oblečen v revno haljo frančiškanskega reda, lepe ravne postave, bistrih sokolskih očij, čednih, resnomilih obraznih potez, z gostimi brkami pod nosom in finim fesom na glavi ¦— a široke prsi so mu ozaljšane s krasnimi križci in redovi — ta nenavadni mož je oče Grgo Martič ali fra Grgo, kakor ga zove in pozna ves bosanski in ves hercegovski narod." — Fra Grgo Martič ima za svojo bosansko domovino velikanske zasluge, in te v dvojnem oziru. PrviČ zato, ker je marljivo zbiral podatke o brezmejnih mukah in nadlogah svojega naroda ter jih v obliki divnih pesmij naznanjal širnemu svetu, zlasti Avstriji, proseč jo, naj se usmili trpinov ter jim pride i94 J. D.: Fra Grgo Martič. na pomoč. Tako n. pr. je leta 1842. v pesmi: „Plac od Bosne" milo klical: Evropejski dvorovi preslavni! Osobito Beča grade davni! Utešitelj svakog, gnjezdo nade, I na zemlji pokrovitelj pravde, Milostni otac uhogoga, Obslužitelj verni zvanja svoga! I pogleda velemožnim okom Robstva našeg polju po Širokom, Te se dušam smiluje nevinim, - Koje živu Bogu jošt jedinim Da po gorah od gladi ne mremo, I u vodu živi ne skačemo!! . . . (Mihael Napotnik n. m. str. 62.) Tako je pot pripravljal rešitvi svoje domovine in njeni zlati slobodi. V drugem oziru pa je Martič prevelikega pomena za Hrvate, osobito Bošnjake, v književnosti. Njegovo največje epiško delo „Osvetnike", v katerih opeva krvavo in žalostno povest dolgih vekov, zlasti pa svoje dobe, preveva tako vzvišena in ob jednem preprosto-narodna poezija, da so ga najbolji kritiki hrvaški imenovali „ majstora i umjetnika" narodne poezije, t. j. hrvaškega Homerja. Tako je pisal o njem slavni slavist dr. V. Jagič: Ge je Homer mojster narodnega pesništva, je fra Grgo — Homerovič." (Napotnik n. m. str. 60.). Isto potrjuje fra Ivan Kozinovič v „Franje-vaČkom Glasniku" (1. 1895., br. 2, str. 23 nsl.) pišoč o njem: „Zares, kakor je bil Homer prvi in glavni vir za vsakega grškega pisatelja in umetnika, tako najde vsak pisatelj in književnik v „Osvetnikih" polno gradiva za svoje pero, kar je umna roka fra Grgova zabeležila. Razven vzvišene poezije glej koliko imaš tu raznovrstnih primer, bojnih slik, opisovanj družinskega življenja, dokazov o vernosti narodovi; kaže ti raznovrstne značaje, nravi; tu ti pesnik plaka z žalostnim in se raduje z radostnim, navdušuje te za lepo prirodo, pripoveduje ti razne bajke iz naroda, ninogokje ti popisuje narodno nošnjo, orožje, običaje, — poln pa je dovtipov in humorja. V njegovih pesmih najdeš prekrasna rekla, žive pesniške podobe, opisovanja raznih krajev, a največ krepkih, izbranih pesniških izrazov in kipečo zgovornost, ki napolnjuje z za- čudenjem vsakega čitatelja Martičevih „Osvet-nikov". In poleg vsega tega — in mi dostavljamo, da vidimo v tem ne malo prednost pred samim Homerjem ¦—¦ je vsa vsebina njegovih „Osvetnikov" prava in živa povest, zgodovinska resnica, ne pa plod pesniške domišljije. Imajo torej najvišjo pesniško in ob jednem zgodovinsko vrednost, tako da, čudeč se tej poeziji, ob jednem natančno proučuješ žalostno povest bratskega naroda v Bosni. To zatrjuje pesnik sam: „Za uvjerenje slavnim ljubiocem mojih pjesana, štono su pod nadievkom „Osvetnika" do sada na svjetlost došle, dugujem izjaviti, da su te moje pjesme ... na istinitoj dogodjajnosti osnovane, toli da se svaki zgodopisac, koj uzbude ove bojne prigodjaje u narodnu povjestnicu za-vodio, njimi slobodno kao prozaičnim opisom mogne poslužiti; jere ja sam suvremenik, i ne s' daleče motrioc spjevanih sukoba . . . poznavah lično i razgovarah se sa svima glavnim boj-cima i komandarima Turških vojska, imadjah takodjer na ruku i mnoge krštene ljude, što se na ratištima prigadjaše, ter s' te strane čuvene priče i prijave sravnjivah sa Novinskim dopi-sima, a osobito u ovoj zadnjo j pjesmi (Ustanak u Bosni i Hercegovini od godine 1876—8 i bo-jevi srbski i črnogorski) držah se traga ratne kronike, i tako složih u pjesmu bojna djela vitezova, u koliko jih može ona u najkraČemu pričanju obufatiti, držeči se vazda pravilnosti, kakono nebi istinitostju pohramala ni na koju stranu, nego kako bilo, onako se svilo ..." (Nap. n. m. str. 68.) A kar Čitatelja najbolj Čara, je krasni in gladki jezik, ki se nahaja jedino le v „Osvet-nikih". Vse te vrline uvažajoč, izrekli so hrvaški učenjaki in veščaki sodbo: „Tko želi naučiti hrvatski jezik, neka Čita Martičeva djela". 2. Martič je zagledal luc sveta v krševiti gornji Hercegovini v selu Posušju okraja ljubu-škega 5. dne svečana 1. 1822. Resnico sicer govori latinski pregovor: Poeta nascitur — pesnik mora od Boga biti izvoljen in nadarjen, vendar je gotovo, da razne okoliščine v mladosti močno določujejo poznejše delovanje človekovo. Za malega Martiča je bil najvažnejši stric Rade, kateri je dečku na javorjeve gosli prepeval pesmi J. D.: Fra Grgo Martič. 195 o starcu Milovanu, pesmi, v katerih se slave junaški Čini hrvaških junakov. Kar je stric Rade zvečer peval, to je Martič drugo jutro, pasoč ovce in koze, ponavljal v svoji glavi in prepeval. Onih pesmij mladenič ni pozabil nikdar več, sanjal je o njih in snoval — svoje. Tedaj je čul prve povesti o vilah, onih bajeslovnih bitjih, ki spremljajo jugoslovanske junake v boj, varujejo jih, a se tudi grozno maščujejo, ako se jim junak izneveri. Tedaj že je dobil pesnik tako bitje za posestrimo, ki ga vodi „po klancih jadikovcih" in mu pripoveduje žalostne dogodke narodove: Sto no cvieli (vzdihuje) na Javorju pustu. Zato pa se tudi takoj ob začetku epa obrača na vilo, kličoč: Vini mi se na gudalo vilo! Ko je bilo Martiču osem let, naredi oče obljubo, da ga hoče dati v samostan frančiškanom, da postane redovnik. Kmalu nato pa oče umrje; a obljubo treba izpolniti. Zato vzame siroto dobri stric Rade ter jo odvede v samostan kreševski 1. 1834. 3. Kreševo je, kakor že omenjeno, silno star frančiškanski samostan, kjer žive in trpe že stoletja bosanski franjevci za vero Kristusovo in svoj zatirani narod. Tu so vrli sinovi sv. Frančiška napojili mlado dušo Martičevo z duhom redovnega očaka pa tudi s prvimi gimnazijskimi nauki. Tu je deček najprej od blizu gledal delovanje bosanskih franjevcev. „Ogromnih zaslug frančiškanskega reda za razvitek in napredek literature ni lahko dostojno in povoljno oceniti. To betvo prosvete, ki jo danes v Bosni najdeš, prinesel in okovaril je omenjeni meniški red. Bosna s Hercegovino vred nima skoraj druzih književnikov kakor brate frančiškane. Zgodovina bosanskega slovstva je jasna in preglasna apologija katoliške cerkve, da ona nikakor ne nasprotuje omiki narodni, ampak da le vsestranski podpira pravo oliko, da ona skrbeč za večno srečo tudi že pospešuje in utemeljuje začasni blagor vsakega naroda in narodiČa, v katerem le prodre do zmage in prevage. Da! kakor drugod tako so tudi v Bosni in Hercegovini katoliški duhovni pričeli in z vsemi silami nadaljevali in negovali narodno književnost. Da je, kakor je, povedala bodo imena slavitih mož, ki so bili iz bosanskega naroda in so pisali za bosanski narod." (M. Nap. n. m. str. 16.) Boljše šole torej pač ni mogel najti bosanski deček v svoji domovini, kakor v franjevskem samostanu, kjer je bila zbrana vsa večstoletna omika Bosne in Hercegovine. Tu in od 1. 1838. na požeški gimnaziji pa je uživala njegova mlada pesniška duša tudi klasiško omiko grško in rimsko. Po vseh večjih samostanih so namreč imeli in še imajo franjevci latinske šole. Tu v Kreševu se je naučil Martič latinskega jezika in pa retorike, potem je pa, stopivši v red in dovršivši jedno leto novi-cijata, dokončal v Požegi z odličnim uspehom gimnazijske nauke. Četudi v svojih pesmih malo-katerikrat kaže svojo klasiško izobrazbo, vendar se jim pozna, kako močno je uplival nanj Ver-gilij, dalje Horacij, ki se mu je zlasti priljubil, in pa Homer, čegar vredni naslednik je bil pozneje. Bavil se je dalje z italijanskima pesnikoma Dante-jem in Tassom, in Angležem Miltonom v italijanskem prevodu. Pečal se je tudi s francoskim slovstvom ter je zlasti rad Čital slavnega dramatika Racine-a, Čegar izvrstno žaloigro „Iphi-genie" je, učeč se jezika, preložil na bosanski jezik; prebiral je pa tudi Corneille-a in Bos-suet-a in pa duhovitega Chateaubriand-a. 4. L. 1839.—40. ga pošljejo predniki v Zagreb, kjer je s petorico drugih bosanskih dijakov poslušal modroslovna predavanja. Beli Zagreb je bil že tedaj „grad učenjaka i mislitelja" ; bil je žarko ognjišče, na katerem je plapolal ogenj domoljubja in oznanjeval hrvaškemu narodu boljšo bodočnost. Ta ogenj je vnel tudi živo dušo Martičevo. Središče narodnega življenja je bil tam Ljudevit Gaj. Ž njim so stopili v zvezo tudi mladi bosanski dijaki. Vračajoč se iz šole, od predavanja, oglasili so se navadno v Gajevi tiskarni, kjer jih je Gaj sam ali Babukič ali Sulek prijazno sprejel ter jim dal kako knjižico. Navdušenost za domovino, katere se je navzel v Zagrebu, ni ga zapustila nikdar več, četudi je moral nekaj Časa bivati v ptujini. Iz belega Zagreba je bil namreč poslan v ravno Ogersko, v Stolni Beligrad (Stuhlvveissenburg) učit se bogoslovja; tam se še bolje spozna z domačimi slov-stveniki, kakor s Kačičem, Dositejem Obrado-vičem, Karadžičem, Mažuraničem, kateri mu je 13* 196 Anton Medved: Ljubezen prerokova. bil pozneje vzor za „Osvetnike", Stankom Vrazom. s katerim si Je dopisoval. V Stolnem Belem-gradu Je začel pesnikovati. Prvo pesem Je poslal „Danici" z naslovom: „Zahvalnica bosanskih fra-tara maršalu Lavalu Nugentu", ki Jim je 1. [840. ponujal svoj grad Dubovac pri Karlovcu za semenišče. Tedaj je pesnik, dopisujoč hrvaškim in srbskim časopisom, videl, kako pogubna je nesloga med brati; zato se je za slogo mnogo trudil; a ker je ni dočakal, potožil je milo v V. spevu svojih „Osvetnikov" v „pripjevu" (1. 1880.) I u mrske trne se sunovrata Vrlo pleme Srba i Hrovata! . . . Ja bih zrio u pokoju nujnu, Kano ruža u nacvatu rujnu I odpatnju roda uzo' na se, Kad bih slišo sjedinjenja glase. (Dalje.) I Ljubezen prerokova. L rešlo je dveinštirideset let, Odkar je sin Helkijin v božjem sviti Gospodu jecal višnjemu: A, a, Otrok sem in ne morem govoriti. Poražen, strt do tal Jeruzalem, Onesvečeno božjih služb je mesto, Podrti stebri, bronasto morje, Pokrivajo razbiti vrči cesto. Ukradene posode vseh hramov Iz srebra, zlata, kamena in brona, Leskatne vrste snetih margaran Krase zdaj stebre mesta Babilona. Kje si cvetoči Zedekijin rod, Kje poglavarji silni in košati? Posekal vas je meč, in Judov kralj, Zaprt in slep vzdihuješ sam v Reblati. Siv mož. — Na čelu mu leži oblak, Po ramah padajo mu kodri beli, Sloni na polustebru osamljen, In solza teče mu na lici veli. „0 vsi, ki mimo greste tod, o vsi Postojte, glejte, premišljuj vam duša, Je-li katera večja srčna bol, Kot moje strto jo srce okuša?" Vse mirno, tiho kakor pod zemljo, Razsuto, mrtvo, zrušeno, podrto, Ni radostnega glasa, joka ni . . . Oko je starčevo na mesto vprto. „0 kako je temč, o kako noč Gospod na hčer sijonsko jezen dahnil! Sinov je izraelskih slavni rod Z visokega neba na zemljo pahnil." Vse tiho, mirno kakor pod zemljo; Kdo možu solznemu naj odgovarja? S krvjo poj ena tla, razpali zid, Nebeški svod li, morda svetla zarja? Ne! Prebivalci le poredkih hiš, Kar ni jih strla vražna roka trda, Ki v tožnem vencu okrog razvalin So vragov milost kažejo, ne srda. Poznate-li moža, ki sam stoji Na svetih tleh pradedov pokopanih, Ki plaka, toži kamenom, skalam O noči, sinih mrtvih in izgnanih? Poznate ga. Drugače je nekoč Govoril vam, svaril vas, klical, prosil, Bodočnost kazal vam, z nočjo grozil, Saj božje je navdihe v prsih nosil. O, kolikrat je klical blagoslov Na vladarico narodov neverno, In tolikrat je tešil božji srd, In ljubil vas tako je neizmerno. Zaprli ste uho, drevili v greh, Meneč v slepoti, glas njegov je prazen; Gospod je krivdo s krivdo kaznoval, In ta poraz, pogin vseh krivd je kazen. Ječi na tujem v robstvu zarod vaš, Jeruzalem sramota večna krije, Ker niste tega slušali moža: Preroka, svečenika Jeremije. In ako zdaj na teme si pepel Potresate in vikate: „0 grozno!" V uho prebridek vam grmi odmev Preroka z mesta strtega: Prepozno!" Zašlo je solnce, o Jeruzalem, Zašlo je, kakor divna tvoja slava: Ljubezen le preroka ni zašla, Domov se vrača in v molitvi plava: „Očetje so grešili, ni jih več, A mi pregrehe nosimo njihove. O spreobrni k sebi nas, Gospod, Povrni prejšnje dneve, dneve nove!" Anton Medved. Fra Grgo Martič. (Sestavil ./. D.) (Dalje.) 5. V_Jdičen z raznovrstnim znanjem, katero gojilo skoro izključno le bogoslovno slovstvo, si je pridobil Martič v zornih letih mladosti, Jukič pa je opozoril bosanske pisatelje tudi na vrne se 1. 1844. v Bosno, kjer ga o božiču Škof druge slovstvene predmete. Ivan Jukič se je fra Rafo Barišič v Travniku posveti za mašnika. rodil 1. 1818. v Banjiluki, glavnem mestu turške Malo potem, dne 14. prosinca 1. 1845., opravi HrvaŠke. OČe mu je bil zlatar. Mladost je prenovo mašo v kreševski samostanski cerkvi. Od živel prav tako kakor Martič: dečka so pripe-tedaj pa do danes je Martič neutrudljivo delaven ljali očetom franjevcem v slavni fojniški sa-i kot pesnik i kot vrl duhovni pastir. Toda mostan; od tam je šel v Zagreb, kjer se je seznanil z Gajem, kakor pozneje Martič. Povrnivši se v domovino, začne zbirati narodne pesmi, pripovedke in pregovore in sploh vse, kar je bilo važnega za domaČo zgodovino. Toda blagemu fra Ivanu Jukiču ni bilo usojeno mirno delovanje za bosansko domovino; bilje iskren in neupogljiv zagovornik krščanskih Bošnjakov za vladarstva Omera paše, ki je 1. 1850. zatrl ustajo bosanskih ple-mičev. In to neustrašljivo zagovarjanje ubogih rojakov je naklonilo blagemu možu hudih nadlog. Nekega dne je bil po sili ugrabljen in kakor tolovaj od-gnan najprej v Solun, od kakšno je bilo slovstveno polje v Bosni, ko je je počel on bogatiti s svojimi pesniškimi umotvori! Vse je spalo v trdem spanju, vse je bilo mračno in oblačno. Zato pesnikovo ognjevito srce bridko toži: Več je mene tuga obhr-vala, Sve je meni mračno i oblačno, A sve mi je tužno i čemerno . . . Sinje more presušiti more, Moje oko od suza ne-more. Ko je pesnik tako vtop-ljen v Žale misli in od nikoder ne vidi pomoči svojemu narodu, zakliče vila z „Vlašiča planine" ter mu prinese knjigo, da naj vstane Žene pred Izveličarjevim grobom. in budi brate iz trdega spanja. Ta bela vila je todi pa v Carigrad. Tam je pretrpel silne muke. bila posestrima narodnega trpina Jukiča, s ka- Šele vsled posredovanja avstrijske vlade se je terim je tedaj Martič sklenil srčno prijateljsko smel vrniti v domovino. Naposled je našel varno vez, katera ju je vezala do smrti in mnogo upli- zavetje pri blagodušnem podporniku vseh Boš- vala na dušni razvoj mladega pesnika Martiča. njakov, pri prevzvišenem vladiki Josipu Juraju Da bolje ocenimo pomen tega prijateljstva, Strossmaveru, ki je potrtega pisatelja podpiral do naj povemo nekoliko o Jukiču. S tem zani- smrti, katera ga je dohitela na Dunaju 1. 1857., mivim možem se je začela nova doba za bo- kamor je bil šel iskat zdravja. (Prim. Napotnik, sansko slovstvo, zakaj do njegove dobe se je n. d. str. 35 nsl.) „r>OM in SVET" 1S95, št. 8. '5 226 J. D.: Fra Grgo Martič. Jukič je torej naročil Martiču, naj vzbudi iz spanja vse brate. Toda v onem Času ni bilo lahko razpeti krila, zakaj vse razmere, politiške in cerkvene, so bile kaj malo ugodne za slovstveno delovanje. Bilo je sicer še več nadarjenih mož, kateri bi bili lahko sukali pero za narodno stvar, toda niso umeli časa in so se držali starega kopita v slovstvu in rajši rabili latinščino, kakor n. pr. provincijal Marijanovič, Matic, duhoviti Josič, ki je rajši prepeval v Ver-gilijevem jeziku, nego da bi se učil Babukiča hrvaške slovnice. Tako sta postala torej Jukič in Martič preroditelja novejšega slovstva bosanskega. Kakor Jukič, začel je tudi Martič zbirati narodne pesmi. Zbral jih je sam okrog 200. Zbirko naj bi bil uredil Jukič, toda ker ga je prehitela smrt, prišla je na svetlo leto pozneje, 1. 1858., pod naslovom: »Narodne pjesme bosanske i hercegovačke." Tej dragoceni zbirki je napisal Martič (z imenom Ljubomir) predgovor in dodal prekrasno elegijo Jukiču v spomin. V njej se prav lepo zrcali živo čuteče srce pesnika Martiča. Za rek si je izbral pesnik iz Horacija: Multis lile bonis flebilis occidit; Dignum laude virum Musa vetat mori. „Rad nerad priznam", piše prevzv. škof Na-potnik v n. d. str. 40., „da še nisem bral tako mozeg in kosti pretresujoče žalostinke. Pesnik je svojo globoko žalost po goreče ljubljenem, umrlem pobratimu izrazil in vpodobil na razne, prav živo do srca segajoče načine. Krasno opisuje strašno burjo, ki je baje nastala na dan prijateljeve smrti. Žarno solnce je nehalo sijati, zakrivši svoj obraz v temne oblake, ki so pali od neba do zemlje in pričeli dežiti — a ne roso rosovito nego' točo grozovito. Vihar je pušil, da je gore rušil. Potok Vrbas je bučal niz ravne doline in seboj valjal drevje in kamenje. Vsakdo živih se je poplašil v svojej grešni duši, kaj da hoče biti. Bože mili! čuda nevidjena! Nevidjena, ne pripoviedjena! Nekdo cikne iz oblakov, kakor ljuta guja v precipu — to je bila pregorkinja vila, ki je tu-govala za svojim pobratimom, da se je daleč na okrog razlegal žalovanja glas. Ajme! meni do Boga miloga. Jao! Kobni vi godini dane. Ajme! žarko na nebu sunašce. Jao! moje zelene dubrave. Ajme! moje po gorama druge. Jao! moja kola i siela. Ajme! mladi po dolinah momci, Jao! biele što čuvate ovce. Smrkni dane, neogranuo mi. Stani žarko, neogrijalo, sunce. Ječte gore, ne zelenile ga, Ne cvitaj smilje i bosilje. Moje drage ne igrajte druge; Razverzite i vesela siela. Ne pievajte čobani mladjahni; Zaturite diple i svirale, Zaduhnite gusle i tambure. Poslušajte, ako bora znate, Koji mi se dogodiše jadi. Na to milo prošnjo vse utihne ter umolkne in užaljena vila jame tožiti, kako je negovala in varovala svojega ljubega pobratima od zibelke do poznih let. Podarila mu je um in pamet, učenost in domovinsko ljubezen, da je vse oživljal in vse silil k občudovanju. Daleč na okrog so ga slavile slovanske pokrajine. Toda bile so vile, ki so zavidale slavljencu slavo, posebno zlovoljna starka, ki Človeku seje nesrečo po potih in stezah, da mu niso ravne in varne. Oj sudbino! ne bilo ti traga. Sad ukažeš tvoje zlatno lice, Sad se opet huljaš kriomice. Sada digneš pod nebo junaka, Sad ga hitaš u dno mrkla mraka. Jednoga mamiš, a drugoga daviš; Jedno zidaš, a drugo ukidaš. A Četudi mu je sovražna vila strla telo, duh junakov živi in slava. Hrabar vitez za smrt i neznade. Njegova su diela nekajana; I njegovi dani neplakani . . . On živi sretno brez kraja viekove. Ganljivo nagrobnico na prijatelja pa končava rahločutni pesnik s temi-le stihi: Rasla jela i širila grane, Grane daše hlada ugodnoga, Liepu cvietju rosu plodonosu. Vihar puhnu, skerši jelu vitu, Jelici se osušiše grane. Nesta hlada, a rosa odpada. Nit več diši niti kom miriši. (Napotnik, n. m. 40 nsl.) 6. Naš pesnik je izgubil torej z Jukičem svojega najboljšega prijatelja. Življenje mu je po- J D.: Fra Grgo Martič. 227 stajalo vedno resnobnejše, skrbi so se množile od dne do dne. Omeniti moramo, da je pred istim Omerjem-pašo, ki je nesrečnega storil Ju-kiča, bežal tudi Martič. L. 1850. je bil namreč imenovan za župnika v najvažnejšem mestu cele Bosne — v Sarajevu. Zbok svoje službe je imel vsak dan opraviti tudi z omenjenim Omerjem-pašo Latas, ki je bil — mimogrede povemo — rodom Hrvat iz Ogulina in se je poturčil. Mar-tiča je sicer prijazno sprejemal in mu uslišaval prošnje, toda odkar mu je ugrabil prijatelja Ju-kiča, ni mu Martič več zaupal. Ko je v najhujšem mrazu bežalo sedem tisoč družin na avstrijsko zemljo, da rešijo pred krvoločnim pašo vsaj golo življenje, bil je med izseljenci tudi fra Grgo. V Sarajevo se je smel vrniti šele za Hurdžida paše. Toda kmalu so ga klicali drugam. L. 1856. naprosi nikopoljski škof Conte Angelo Parsi tedanjega provincijala frančiškanskega reda v Bosni, Pašaliča, da mu pošlje kakega mladega misijonarja v Ruščuk; provincijal odmeni za ta važni posel Martiča, zlasti zaradi znanja jezikov, kateri se govore v onih pokrajinah. Tako je prišel pesnik v lepe kraje ob Dunavu, v Bolgarsko in Rumunijo. To ga je sicer zaviralo, da se ni še lotil svojega največjega dela, „Osvetnikov", a bilo mu je v drugem oziru koristno. V tem času je namreč imel priliko, globlje spoznavati narodnega duha, seznaniti se ž njegovimi težnjami in bedami; s svojimi očmi je videl vsa ona krvava bojišča, kjer so krvaveli junaki „za krst častni in slobodu zlatnu" ; zlasti pa je, nabirajoč in prepisujoč narodne pesmi hrvaške in poslušajoč divne pesmi bolgarske, dovršil in izpopolnil znanje narodnega jezika. Tako se je pesnik mnogo učil iz knjig in življenja, zlasti pa od naroda svojega, in vse to ga je storilo sposobnega, da je zložil najlepši epos, kar jih pozna jugoslovansko slovstvo, svoje divne „Osvetnike". 7. Vrnivši se z misijonskega dela postane Martič v kreševskem samostanu učitelj mladim klerikom in dijakom, učeč jih jezikoslovnih, modroslovnih in bogoslovnih predmetov. Tisti čas pa začne vreti po Hercegovini in na meji Črne Gore. Ti dogodki ga pretresejo, da prime za javorjeve gosli in zapoje prvo junaško pesem „Osvetnikov". Celo delo ima namreč naslov: „Osvetnici" in obsega sedem pesmij, kojih je vsaka nekako celota sama zase. Prva pesem: „Obrenov. Dogodjaj iz go-dine 1857." V šestih spevih opeva grozno trpljenje uboge raje zaradi nasilstva zverskih bašibo-zukov; vsakega količkaj čutečega človeka mora presuniti ta dogodek, naslikan z zgodovinsko natančnostjo. Sahin-aga, načelnik bašibozukov, opleni hišo junaka Obrenova, oskruni sinaho, sina Draga pa odvede v trdnjavo na Trebinje. Strela udari v jetniško poslopje, Drago uteČe, zbere Četo junakov ter hiti po noči nazaj na Trebinje, da se maščuje nad Sahin-ago. Napade grad, ubije ago, tovariši pa zapalijo turško gnezdo, kjer poginejo vsi Turki, ki se nečejo udati. Tako je Obrenov Drago prvi osvetnik (maščevalec), ki se je maščeva) nad nenasitnim Turkom. Prekrasno pričenja pesnik prvi spev „Sudbovanje", proseč posestrimo vilo, naj mu vendar pove, zakaj vlada tolika žalost „na Javorju pustu".' Kaj se je neki zgodilo: Ali je mar tuga izgubila tovarišicor" Ali pa se je morda vila ulovila za grm in kliče pobratima na pomoč? Vini mi se na gudalo vilo! A za čistu vjeru djevovanja, Djevovanja i moga i tvoga; Ter nebi 1' mi nekazala krivo: Stono cvieli na Javorju pustu? H' je tuga ostala bez druga, Pa jaduje u planini sama; H' se vila u grm ulovila, Tere kliče pobratima vierna, Da joj zlatne odapnije vlase. Nit je tuga ostala bez druga, Jer nevolja uviek hoda s njome; Nit je vila u grm se savila; No vjera je, da nekažem krivo, Jer me nije naučila majka.') Nato pripoveduje, kako si je sivi sokol izbral kamenite klance in pečine hercegovske, tam naredil si gnezdo, v njem skrbno gojil mladiče; ni mu bilo mar cvetja in ovoČja, niti čarnega petja pastirjev, jedino veselje mu je bila sloboda : Priroda mu sama njegovanje, A sloboda rajsko radovanje. Sto večera, nikoga ne pita, A što ruča, nikom stalo nije. _____________ (Napotnik n. m. str. 7 J l) Pjesnička djela fra Grge Martiča. I. dio. Sarajevo. Tiskom i nakladom tiskare „Bosanske pošte". 1893, str. r.) '5* 228 Anton Medved: Pomladanska. A glej nesreče! priklati se v one klance ljuta guja (kača), ki začne prežati na mladiče, mlade sokoloviče, ter jih zalezuje, da morajo bežati iz gnezda vedno više med skaline. Ko stari sivi sokol zapušča mladiče, da se vspne za vedno pod sinje oblake, daje jim še zadnje naročilo, da se maščujejo nad kleto alo (kačo). Eto vjera, eto kletva moja, Osvetnike vas ostavljam krute A osvetu na alu prokletu, I na alu in na aloviče. Na osvetu moja čeda siva! Bez slobode života vam nema, Ni junačtva bez nevolje teške; A nevolja slogom druge veže, A junaci u slozi su jaci; I vi slozi i zadruzi vierni Svog nedaču okajte babajka I krvlju mu osvjetlajte krila; Koji neče, teško njemu bilo: Sivoga mi nenosio perja, Nevijo se po nebesku luku, Zarkoga se nenagledo sunca; Nebilo mu ptiča odgojiča, Ako 1' bilo, ali robovalo. Z grozo poslušajo ptici sokoloviči zadnjo željo svojega babajka (očeta). Vsi se zavežejo slovesno, da ga hočejo grozno maščevati. — Vsakdo takoj spozna, kaj pomenja ta alegorija: da je sokol Bošnjak, sokoloviči njegovi sinovi, ki so mirno bivali v svojih selih, dokler se ne priklati kača, krviželjni Turek in njen strupeni zarod. Ta spev je ob jednem uvod celemu epu, ker vedno se ponavlja, kar vila pravi ob koncu speva: Pa eto ti pobratime dragi, Sto cvijeli po Javorju kletu .... Sve ti ptiči po razbojih cviele; Krvavi jim do očiuh kljuni, Grozni nokti do sivoga perja; Nema dana, kad nije mejdana, Nema ljeta bez krvnih osvetah, Niti klanca bez bojna udarca." (N. m. 12 nasl.J (Konec.) Pomladanska. 1 ač dolgo, težko smo čakali, O vigred, da prisiješ spet; Razpada zdaj snežena halja, Pred nami zemlja se razgalja Iz nje za cvetom sili cvet, In kal odpira se ob kali, Kar dolgo, težko smo čakali. Zdaj slobodno se veselimo, Hitimo pod nebeški strop Na ravne travnike, vrtove In v strme hribe in gozdove, Da s solncem spremimo v pokop Poslednji sneg, spomin na zimo. Zdaj slobodno se veselimo! O topli žarek, svet prekrasni, Prirode nepojmljivi red! Po žilah teče kri živeje, In tudi v dušo nekaj greje, Kot bi se tajal trdi led Otrplih čustev v duši jasni. O topli žarek, svet prekrasni! Mi z vami, ptiči lahkokrili, V naročji božajočih sap Najrajši kvišku bi vzleteli, Iz grla čistega zapeli, Da reke bi grmeči slap Z zvenečim petjem preglasili, O ptiči drobni, lahkokrili! „Le kratek Čas, le dni minljive" Tako bi pevali z višin — „Poročno krilo zemlja nosi, Nebo cvetice nanjo trosi; Zdaj glej, poslušaj, zemlje sin, Napoji se lepote žive Ta kratki čas, te dni minljive!" In ti, pomlad, ti hči nebesna, Poslanka dobrega Boga, Prilagaj gorke nam poljube, Na čelu gladi temne gube, Raznetaj ogenj nam srca, Zatiraj čustva topo-resna, O ti pomlad, ti hči nebesna! Naj tudi hrujejo viharji, Odmikajo tvoj zlati čas, Ti vedno lepa, vselej nova, Kasneja časih, a gotova, Ogrej, krepčaj, pomlajaj nas, Ki dan za dnevom smo v viharji Hladneji, trudneji in starji. Anton Medved, Fra Grgo Martič. (Sestavil ./. D.) (Konec.) „ V-^svetnikov" II. knjiga ima naslov: „Luka sanske domovine; nič ga bolj ne peče nego Vukalovič i boj na Grahovcu na Spasovdan jarem turške sužnjosti. Predno gre med hajduke, (vnebohod) g. 1858." Na svetlo je prišla 1. .862. izpove se Luka igumanu (predstojniku samo-vZagrebu; pes- nik sam se je skril za izmišljeno ime: Ra-dovan. Ta pesem, med vsemi naj obširnejša, ¦— šteje namreč do pet tisoč in petsto granesov v sedmerih spevih — je tudi najlepša, bodisi glede na obliko, bodisi glede na vsebino. O-peva pa junaške čine hajduka Luke Vuka-loviča in grozni boj s Turki na Grahovcu na praznik Gospodovega vne-bohodal. 1858. Ako smo rekli: ,hajduka', mora se umeti beseda v najple- menitejšem zmislu, kakor je Luka Vukalovič jeden iz- Mati Božja. stana) Milutinu ter prejme iz njegovih rok sveto obhajilo. Turki se vzdignejo za Luko, da bi ga zgrabili. Toda junak, sluteč nevarnost, navduši zatirano rajo za boj. Na Grahovcu se vname strašna bitka, v kateri zmaga Luka Vukalovič s svojimi hajduki in junaškimi Črnogorci. Ne bomo opisovali krasnih prizorov prvega speva „ Hajduko-vanje", v katerih nam pesnik pripoveduje ločitev Luke od predrage mu žene, preprosto , a vendar tako pretresljivo, da se mora vsakemu v srcu med najvzornejših značajev, kar jih je narisala smiliti nesrečna žena, katero hoče Luka kar brez književnost, ne samo hrvaška, ampak v obče slovesa zapustiti, ona pa teče bosa za njim; svetovna. Naš junak gori za slobodo svoje bo- junak si ne more kaj, da ji ne bi dal zadnjih „DOM in SVET" 1895, št- 9- ,7 258 J. D.: Fra Grgo Martič. naročil, pa tudi poslednjih tolažil v slovo. In vrla žena? A ljuba ga sa jadom pogleda, Biedna ljuba stoji zabludjena, Kano hladna na razkršču stiena; Jadila bi, plakala bi hudo, Al če svomu zadat rane vojnu, A vrnut ga zna da kuči neče; Kloni lisce, črne vedje svija, A na srcu cvijel') zauzbija . . . Tek mu veli na razstanku težku: Zar ti ode u hajduke Luko? Te jedine besede izpregovori verna žena; in koliko srčne žalosti je v njih! Pa po tomu več govora nema, Bielo žarom zarilo je lisce, A puče joj srce u njedrijeh . . . Od te preproste seljaČke bi se morale učiti mnoge novodobne žene, kako treba prenašati take dušne bolesti, zakaj, domov se vrnivši Ona muči, nista nepovieda, Niti plače, niti koga kara, Nit' svekrvi svoje kaže jade. Jeden izmed najlepših prizorov grške Ilijade je pač oni, ko Hektor jemlje slovo od Andro-mahe; ravnokar omenjeno slovo hajdukovo — tako je naše skromno mnenje — ne zaostaja prav daleč za helenskim vzorom; kdor ne verjame, čitaj! Razloček je le ta, da tam gre Hektor v boj za brezznačajno, lahkomišljeno žensko Heleno, tu pa gre Luka Vukalovič kri prelivat v prvi vrsti za sveto vero in zlato slobodo. Homer nam slika v toliko slavljeni Odiseji Pe-nelopo, ženo Odisejevo, kot vzor zveste soproge in skrbne matere, Četudi je njen sin Te-lemah drugačnih mislij —; a Penelopa je pa tudi skoro j edini ženski vzor v grški zgodovini, doČim so žene in device, katere riše Martič, vse kakor žena Vukalovičeva. In Martič riše in piše po zgodovinski istini. Kakor je soprogo prosil, da naj se ne omoži, dokler petkrat ne prilete žrjavi z juga v deželo in dokler ni obšla vseh usodepolnih klancev in se prepričala o njegovi smrti: A nemoj se priudavat ljubo; I pet putah da prelete ždrali Sa sinjega mora na Dunavo, Pa toliko, da se putah vrate !) Žalost. Pa da ti tko i istinu kaže: Dokle kobne neobidješ klance, Gdje su moje kosti trli vuci —, tako zvesto se je držala njegovega naroČila. In koliko je pretrpela med tem dušnih bolestij! Dočim njene vrstnice srčno radost uživajo s svojimi otroki, zibajoč jih in poljubljajoč, je ona sama: A kad ona u svoj stanak dodje, Niti zibke nit' od zibke glasa, A kamo li da poljublja sina, Čim bi svoga spominjala Luka. Penelopa je bila bogata in preslavljana gospa, oboževana od nebrojnih snubaČev; žena haj-dukova pa živi v velikem uboštvu s svojo sve-krvo: E tako su biedne boravile Polovinu dana ljetošnijeh, Hranile se ubožnijem gladom I pasale nevoljom i jadom. NeČemo obširniše omenjati prekrasnega razgovora hajduka Luke z igumanom Milutinom v oni bajni cerkvi pod Ostrogom, o kateri poje pesnik: Biela crkva u pustoši mila, Kano ruža u po polja biela; S nje krst zlačen sjajnim gori žarom, Po caklenih ') bridih odasieva, A skalni se hridi smiju na nju Tihim mirom i slobodom zlatnom. V tem razgovoru se odkriva vsa zlata duša junakova. Nič zalega nisem storil nikomur, pravi, in vendar se moram potikati po gozdih in planinah kakor divja zver, ker ne maram pasti živ Turčinom v roke. Bolja su mi tri ciglena2) dana, Gdje neima o Turčinu glasa, No stotinu da navršim lieta, Kud kopito okrutničko šeta. Kdo se ne spomni besedij Črtomirovih v Prešernovem „Krstu pri Savici": Manj strašna noč je v črne zemlje krili, Ko so pod svitlim solncem sužnji dnovi! Prav klasičen pa je šesti spev Luke Vuka-loviča, z napisom : „Grobovi". Pesnik nam popisuje vso grozo, ki človeka obide na bojnem polju, pokritem s samimi mrliči. Prešeren je v *) Caklen, bliščeč. *) Sami. J. D.: Fra Grgo Martič. 259 „Krstu" le nekoliko naznaČil tak grozni prizor, pojoč: Ko zor zašije na mrličev trope, Leže, k' ob ajde žetvi al' pšenice Po njivah tam leže snopovja kope. Martič nam ga je opisal z nenavadno izvirnostjo. Solnce, pravi, je sicer že vzšlo ter obsijalo brda in doline, toda bojnega polja Gra-hovca neČe obsijati, tam je še noč. Črna žena šeta po polju, koso nosi na rami, pa pokosi, kogar zadene; mesto zdravil ima vrč strupa v roki, da zastruplja ranjence. Mrtva trupla prevrača tam po polju, in kjer vidi, da še kdo iz-dihuje, hiti k njemu, da ga napaja z žolčem in strupom in ga zadavi. A še groznejše je njeno spremstvo! To so volkodlaki, volkovi, vrani in kače, ki vsi nahajajo obilo hrane na mrliškem polju. Cujmo, kako pesnik to pripoveduje: Baba vreči, a dolina ječi, A za njom se vukodlaci vlače; Mniš da idju, da junake vrače; Ali oni krvcu ločit vruču, Dok se svane, da se njome hrane . . . Baba vreči, a dolina ječi, A za njome mrci vuci skaču; MnijeŠ idju, da junake plaču; Ali oni konjsko meso žvaču, Dokle svane, da se njima hrane . . , Za njo lete orli in gavrani, pa ne, da bi žalovali za junaki, marveč kljujejo jim črne oci ter se maste ž njimi. Naposled se plazijo za črno babo tudi kače, da bi žrle junaška srca . . . Boka dreči, a Grahovac ječi; Vuci viju, vukodlaci hrču, Orli klikču, a gavrani grču, Ljute črne pocikuju guje, Glave leže i na strave reže, A sve nočna črna strava l) stravi . . . Vse preklinja to babo, strela sama bi jo rada ubila, toda zanjo ni smrti, ker ona sama je — smrt. Tretja pesem: „Boj turški i črnogorski go-dine 1862" opisuje obupni boj, kateri se je bil med Omer-paŠo in Črnogorci leta 1862., ko je paša hotel podjarmiti tudi slobodno Črno-goro. Tudi tam se je odlikoval Luka Vuka-lovič. Tekli so potoki krvi, dokler ni bil po-tolčen sovrag. lj Strava = strah Neki hrvaški kritik primerja Martiča z Ma-žuraničem, ker sta si res v marsikaterem oziru slična, — zlasti prvi dve pesmi „Osvetnikov" sta Čengič-agi podobni — a vendar misli, da ne bode našel preveč ugovora, ako reče, da je Martič visoko nadkrilil svojega tekmeca i s svojimi krajevnimi opisi i s svojim dušeslovno natančnim označevanjem. Četrta pesem: „Kiko i Zelič, dogadjaj u Bosni od god. 1831." opisuje bedo bosanske raje v oni dobi. Posebno živo je naslikan lov, ki ga je napravil mohamedanski velikaš. V tej pesmi, ki šteje sedem spevov, in izmed katerih je sedmi: „Vukodlak" najobširnejši, uporabil je pesnik tudi rimo, ki pa nekaterim ne prija, češ, da preveč zavira misli, da je preokorna za bosansko narečje. (Napotnik, n. d. str. 66.) „Ustanak u Bosni i Hercegovini od go-dine 1876—-1878 i bojevi srbski i črnogorski" je naslov peti pesmi, šesti pa: „Hadži-Lojina Krajina", in vsebina zadnje, sedme pesmi „Osvet-nikov", je okupacija, zato nosi naslov: „Posjed-nuče Bosne i Hercegovine po cesaro-kraljevskoj vojsci godine 1878." Jedna je ideja, katera preveva cel epos: V vsakej pesmi, v vsakem posameznem spevu preliva z narodom svojim gorko čuteči pesnik krvave solze zbok brezmejnih muk ljubljene domovine; iz vsakega granesa puhti takorekoČ želja, da bi že skoro prišel dan maščevanja. Tako navdušeno ni nikdo pozival naroda bosanskega na boj zoper krivico, kakor Martič v tem epu. Ali skozi temo turškega nasilstva je videl pesnik-prerok ves čas svojega pesniko-vanja svetel žarek upanja, da pride jedenkrat rešitev, videl, da naposled mora zmagati oni, ki se je tako dolgo in krvavo boril za svete pravice človeške. In Česar se je tako dolgo nadejal, to je res učakal, ko je avstrijski orel razpel peruti nad Bosno in Hercegovino ter konec storil krivici in nasilstvu. V tem oziru je Martič srečnejši nego naš Prešeren, ki je sicer prerokoval boljše Čase domovini: Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim milše zvezde, kakor zdaj sijale . . ., a sam teh časov ni učakal; Martič je sam videl, kako padajo verige suženjstva z rok zatiranega naroda, zato je ves prevzet veselja in radosten 17* 260 J. D.: Fra Grgo Martič. kliče, dovršujoČ svoje „Osvetnike" z opevanjem junaških Činov generala Filipoviča: Zdravo moja pri razstanku vilo! Eno orla pre' o neba bajna, Sto se vije od priestola sjajna Preko Bosne i Hercegovine; A car pravi po narodu pravdu . . . (VII. Osv. 3. spev.) Z divnimi svojimi „Osvetniki" si je postavil Martič res Monumentum aere perennius Regalique situ pvramidum altius! Po pravici pišejo hrvaški slovstveniki, da so „Osvetnici" največji in najdovršenejši hrvaški epos. „OČitujemo javno", je pisal 1. 1878. du-brovniški list .Slovinac', „da pošto pročitasmo „Osvetnike", očutjesmo u nama neku nasladu, koja nas je u narodnom ponosu potvrdila i koliko smo više se sladili tim štivom, toliko veče do misli tvrde doprijesmo, da su „Osvet-nici" uprav osvetili našu epopeju umjetnu . . . Jezik je bogat i bujan, slog obal i savršen, mašta raspaljena i puna poezije, a najskoli u drugom snopiču u „Hajdukovanju" rastanak Vukaloviča od žene, razgovor njegov s igu-manom Milom, razgovor u omarici s kosovcem, pak u poglavlju „ Grobovi" dopire do vrška naslada i zanesenost, te pošto si pročitao Vukaloviča, osjetiš da ti srce grezne u grudima, kad u našem jeziku ovaki se pjesmotvori pišu. Kad čitaŠ uopče „Osvetnike", pada ti na um Ver-gilijev jezik u Eneidi, jer teče kao rijeka, koja je sve gatove i zapreke smetla te nabreknuta i naduta romoni i pljuska svoje brijegove, kako da ih kori, što nijesu širi. Tako nam se i Marti-čevi stihi prikazu ju . . . Martič je prvi naš epik u XIX. vijeku." Kdor hoče bosanski in hercegovski narod poznati z vsemi njegovimi potankostmi, proučiti vse njegove slabe ali lepe in dobre navade, kako se veseli in žalosti, ko se smeje in joka, temu ni bolje pomoči, kakor so divne popevke tega narodnega pesnika najboljšega značaja. Kdor spoznava bosansko narečje iz teh pesniških del, mora podpisati sodbo, katero je izrekel učeni Francoz Vielle de Sommters o hrvaškem jeziku: „elle (la langue illvrienne) est sonore, noble, oratoire, vehemente — c'est en fait le language des heros." (Napotnik n. d. 69 nsl.) Kadar bodo po Bosni in Hercegovini osnovane šole na podlagi jezika, ki ga govori narod, bodo, o tem ni dvojbe, „Osvetnici" priljubljena šolska knjiga, iz katere si bode mladež zajemala nauke in vzglede krepostnega življenja, zajemala plodonosno ljubezen do prelepe svoje domovine. (Napotnik n. d. 69 nasl.) Da vsaj površno načrtamo slovstveno delovanje Martičevo, moramo pripomniti, da je poleg največjega dela svojega, divnih „Osvetnikov" in poleg že prej omenjenih narodnih pesmij, katere je nabiral dvanajst let, izdal še mnogo drugih manjših del, raztresenih po raznih časopisih. Omenjamo najprej: „Narodne pjesme o boju na Kosovu", to je narodni epos, zložen po načrtu prof. Armina Paviča. Prve štiri pesmi je zložil Martič sam, ostale tri, med njimi „Ko-sovka djevojka", so narodne. To delo je dovršil pesnik v dvajsetih dneh, tako rekoč igraje se. Dalje so znameniti pesniški spisi njegovi: »Spomenica Fra Andriji Kačiču, pjesniku Mi-lovanu pri podignuču njegova spomenika u Makarskoj g. 1890 u ime bosanskih franjevaca." ¦—- „Obrana Biograda" g. 1456, kjer proslavlja sv. Ivana Kapistranskega. Veliko slavo si je pridobil izven svoje domovine, v večnem Rimu, s slavospevom: »Krištofom Kolumbu" 1. 1893., ko je namreč frančiškanski red slavil spomin tretjerednika Kolumba. Bilo je določeno, da se v vseh glavnih jezikih proslavi ta velezname-niti mož. Lahko je bilo pogoditi, kdo ga bo proslavljal v milozvoČni hrvaščini tam v Italiji, klasiški domovini Dantejevi. Kdo pa je na najvišjem vrhuncu hrvaškega Parnasa? Fra Grgo. In ko je slišal general frančiškanskega reda to krasno pesem Martičevo, omilil se mu je tako slovanski jezik, da je rekel: „Doppo la lingua italiana mi pare e prima nella sua dolcezza la Slava." (Za italijanskim jezikom, zdi se mi, je glede na milobo prvi slovanski.) Prevel je: „Pjesničke kitice svetoga Frane Asiskoga po A. T. O^anamu", „Muka Isusova", „Uskrsnuv-šemu Isukrstu", „Cestitka imendanu sv. ocapape Leva XIII.", „Krštenik", zložen v trinajstih poglavjih po pripovedki grofa L. Tolstega. Da Anton Hribar: Nova dolenjska. 261 je Martič mojster tudi v prevajanju, kaže to, da se je prvega prevoda „Pesniških kitic sve-toga Frana Asisk.", neki mlad svečenik v Der-venti naučil iz glave od besede do besede v dveh dneh, akoprav obsega veČ nego tisoč stihov. Se jedno Martičevo pesem bi našteli, katere pa žal ni več. Ta je „Osmanida". Ko je namreč 1. 1867. prišel pri vezirju Topal-Osmanu v nemilost, zložil je daljšo pesem „Osmanido", v kateri je natančno načrtal dobre in slabe strani tega vezirja, njegove politiške namere in tri-noško vladanje. Osman je zvedel za to pesem ter ukazal preiskati Martičevo stanovanje. Fra Grgo je sicer še o pravem času skril pesem v žitnico, toda po nesreči so mu jo miši zgrizle in zglodale. Pesnik sam je „Osmanido" najviše cenil, zato mu je še danes žal po njej. Kot zanimivost dostavljamo še, da je Martič sestavil tudi del 'ogromnega slovarja turškega jezika, toda zgodila se je z njim nekako taka kakor z „Osmanido" : izročil ga je nekemu mlademu pisatelju pri osmanski vladi, kjer se je izgubil. 8. Navadno se očita pesnikom, da so sami fantasti, nesposobni za resno življenje; Martič ne tako. Skrbel je tudi za gmotno blaginjo narodovo. Ustanovil je 1. 1865. normalno šolo v Sarajevu, katero je sam najbolje podpiral. Fra Grgo je bil 21 let člen vilajetske uprave pri prejšnji bosanski vladi, in to se pravi: on je bil zagovornik pravice in prava, branitelj teptane raje. Okoli dvajset let je opravljal težavno službo župnika v Sarajevu, kjer so prebivalci bili in so še večinoma mohamedani ali pa zagrizeni pristaši grško-iztoČne cerkve, in le prav pičlo število Sarajevčanov je bilo tedaj verno udanih edinozveličalni katoliški cerkvi. In četudi je skrbno pasel svoje ovČice in jih branil pred drugoverskimi zapeljivci, vendar ga je spoštovalo vse. „Pod imenom fra Grgo je poznan in Čislan od vsakaterega Bošnjaka, bodi kristijana, Nova d V inograd zal imeval sem, V vinogradu pa hram, Pogosto vanj hodeval sem S prijatelji in sam. bodi mohamedana. Pogostokrat sem slišal na lastno uho, kako so priprosti kmetje po sarajevskem polju hvalili paroka Grga, da je vedra in modra glava, da je ljubezniv in dobrotljiv, da ume više nego vsi sarajevski pisarji, da velja in premore toliko pri Turcih, da še z vrvi Človeka lahko resi." (Napotnik, n. d. 59 nsl.) Njegove zasluge za pomirjenje duhov, zlasti o za-sedenju Bosne po Avstrijcih, so velike, ker je vse rado poslušalo njegov svet. Zasluge njegove je priznala sama turška vlada ter ga odlikovala trikrat, Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar, pa mu je podaril 1. 1878. Fran Josipov red, in letos, o petdesetletnici mas-ništva, red železne krone III. vrste. Ne dolgo po zasedenju Bosne je šel v pokoj — bolje na nepokojno delo, v kresevski samostan; tu se v tihi samostanski celici bavi s Študijami, katere zadevajo domaČo literaturo, posebno pa se ukvarja s pesništvom, ki je kos življenja njegovemu življenju. (Napotnik n. d. 59. nsl.) Milje pesnik divnih „Osvetnikov" Hrvatom, zlasti mladini, katero on ljubi ter vspodbuja k plemenitemu delu: Da žrtvuje ljubavi prvinu Sve za vjeru i domovinu. Mil je pa tudi vsem Slovanom, in posebej nam bližnjim Slovencem. Zato mu tudi mi želimo letos, ko je praznoval svojo zlato mašo, da naj bi bila ta njegova zlata maša začetek zlate dobe bratskega nam naroda! Opomba. Pesniška dela Martičeva so izšla pred kratkim v Sarajevu. I. del: „Osvetnici", nevezan 3 for., II. del: „Posvetnici" (t. j. Pjes-ničke kitice i. dr. nekatere pesmi) broš. 90 nov. Poštnina posebej. Denar se pošilja po poštni nakaznici tiskarni „Bosanske pošte" v Sarajevu. lenj s k a. Vinogradček je bil krasan, To rajski bil je vrt, In žrtvoval sem leto dan Za vzgojo svojih trt.