MEDNARODNA ZMAGA Na letošnjih pionirskih olimpijskih igrah v Grazu je sodelovalo že deset mestnih reprezentanc iz osmih držav, skratka resnično olimpiada v malem, ko so se srečali otroci iz raznih kra- jev Evrope, različnih jezikov, različnih življenjskih in športnih navad ter celo različnih barv kože. Na slavnostni otvo- ritvi je tem mladim športnikom zaplo- skalo skoraj 5.000 Gradčanov, v glav- nem mladine, kar je dalo tej mednaro- dno pisani mladi družbi še posebno spodbudo in spoznanje, da je važno predvsem sodelovati. To pa je slednjič tudi olimpijsko načelo. Priznati je treba, da celjski pionirji niso zgolj sodelovali, ampak tudi zma- govali in predvsem v atletiki pobirali tudi kolajne. Skakalcu v višno Borisu čopu bo ta prireditev gotovo ostala še dolgo v prijetnem spominu, saj je do- segel prvo mednarodno zmago in to ob navijanju večtisočglave množice, ko je bil s svojimi visokimi skoki glavna atrakcija prvega dela atletske tekme. Med enajstimi skakalci je predzadnji izpadel Borisov prijatelj Bojan J ur ko, ki je preskočil 169 cm. Tedaj je začel skakati Boris: 172 cm pa 175 cm in že je bila letvica na 180 cm Spiker je za- čel opozarjati na mladega Celjana. Okrog skakališča so se začeli zbirati fotoreporterji, TV snert]alci skpraj pet tisoč parov oči gleda samo njega in ko se zaleti, skoraj pet tisoč glav zavpije »oooo . . .« in takoj nato »ah .. .«, kaj- ti — letvica je jxidla. Isti prizor se je ponovil še enkrat. Za drugi skok se je Boris odločil prehitro. Prehitro je ho- tel vsem pokazati, da je skok na vi- šini 180 cm zanj šala. če pa k temu prištejemo še tremo, potem lahko ra- zumemo. kako se je lahko zgodilo, da je letvica tudi v tretje — skoraj padla Pa ni. Len je bil prebit. Letvica je se- daj na Višini 183 cm nato takoj na 1S6 cm in tudi to višino Boris ob gromkem »o-o-o-o. . .« s tribune, pre- skoči v prvem poskusu. No, človeko- vih zmogljivosti je enkrat tudi konec. In višina 190 cm je bila za Borisa to- krat le še nedosegljiva. Pa verjetno ne za dolgo, čestitke dežujejo z vseh stiani, mladi Švicarji ga prosijo, da stopi pred njihov fotoaparat, Madžari mu stiskajo roko, mi komajda, da pri- demo dO njega. Spiker najavlja velik uspeh »Kop Borisa« (na intervencijo »Majeka« Kopitarja se tisti »Kop« po- tem le spremeni v »čop«), ki mu kma- lu za tem visi okrog vratu zlata kolaj- na. Srebrna pa Bojanu Jurku — dru- gemu Celjanu. Ponosni smo na oba, le Borisu je nekam nerodno. Seveda, ni še vajen mednarodnih zmag. No, pa tu- di tega se človek z leti navadi Zlasti športnik, dober športnik. Upajmo, da bo Boris ostal dober in skromen šport- nik. -• ed Šmarje pri Je/šah SE VEC NAPOROV Teaneljna izobraževalna skupnost Šmarje pri Jelšah je bila listanovljena z zako- nom o iaobraževanju v ietu li967. Izx>braiževalna skupnost je v letih od ustanovitve us- pešno delovala pri realizaciji petletnega programa sanira- nja šolst\'^a v oböini v obdob- ju 1968-1972. S tem so se sslastd iiZboljšali pogoji dela pedagoških delavcev na šo- lah, pa tudi učni F>ogoji učen- cev na teh šolah. Mnogo je bilo narejenega predvsem na področju vzgoje in izobraže- vanja. To velja še slasti za reorganizacijo šolskega om reäja, načrtno sanacijo šol- skega prostora in opreme, oi^anizaoijo pre\'0(2x>v učen- cev oddaljenih od šole nad .^tiiri kilometre, jsa štipendi- ranje vzgojiteljski!! in peda- goških kadrov, dopolnilno iziObraževanje odraslih, reali- zacijo družbCTiega dogovora s Ix)dročja osno\'nega šolstva ipd, V svojem petletnem ob- dobju je Izobraževalna skup- nost dobro sodelovala z IS SRS, Zavodom za šolstvo SRS, Zavodom za zaposlova- nje Celje ter z občinsko skup- ščino in drugimi tovrstnimi institucijami. Mnogo naporov je skupno.s.t vložila tudi v izg'radnjo novih izobraževalnih in varstvenih ustanov. V preteklem letu so bili izgrajeni (o tean smo v našem časopisu že poročali) otrošiki vrtoi v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini in sanirani še mnogi drugi ob- jekti s področja osnovnega šolstva. Precej sredstev, potrebnih za vse te dejavnosti, je zbra- la občinska sikupščina sama, nekaj pa iz posebnih skladov in od republike. Ne da bi hotel položaj Izo- braževalne skupnosti kakor- koli komentirati, pa je le po. trebno poudariti, da je bilo dovolj storjenega, če upošte- vamo, da je občina s sredstvi zelo na slabem in da je treba vsak dinar vložiti preudarno in tako, da se obrestuje, še vedno lahko ugotovimo, da so nekatere kapacitete še vedno preskromne ali pa jih celo ni, kar pomeni, da stoji šmarska IS pred novimi pro- blwni, ki bodo trd oreh v naslednjem obdobju dela. -mst- Ce/je NEODGOVORNO POČETJE Nekaj dnd ruiisaj so na pro- storih v Savinovi ulici v Ce- lju, kjer so pred nedavnim porušiiH več zigradb, da bi pripravili prostor novim gradnjam^ pričeli pobirati pri- .stx)jbino za parkiranje avto- mobilov. Nezaslišano! Zakaj? Poglejmo si nekaj dejstev. Spričo pomanjkanja parkir- nih prostorv v ožjem centru mesta so vozniki osebnih vo- zil dobesedno izsilili parkira- nje tudi na za gradnjo pred- videnih prostorih v Savinovi ulioi, ob mestni tržnici. Pro- stora sta popolnoma neureje- na. Polno je raznega odpad- nega gradbenega materiala, velikih kosov starega asfalta, ne manjka pa tudi velikih luž ob dežju in tu je morje drugih odpadkov, česitokrat tudi taiko velikih, da vozni- kom delajo težave. Ob dežju je blata, da se pameten člo- vek ne bo brez potrebe »pu- stil čez... In sedaj na lepem se na obeh prostorih pojavita na- pisni tabli (Parkiranje pod nadzorom!?) in tu je tudi mož, ki teka k enega prosto- ra na drugega in od začude nih voEnikov terja pristojbi- no. Zmešnjava je pK>polna! Kdo je izdal dovoljenje za to! Ce je to morebiti samovoljen ukrep podjetja Javne napra- ve, ki sicer pobira pristojbi- ne, i>otem je treba to takoj prepovedati, kajti početje je mestu v popolno sramoto. Kaj bodo rekM Inijci, saj je več kot ocitino, da gre zgolj za to, da se pobira denar (nekdo je zavohal, da se da dnevno toliko in toliko zaslu- žiti!) drug^a popolnoma nič. Ce pa je aa tako pobiranje na »novih parkiriščih« po- trebno dovoljenje ustreznega občinsk^a upravnega organa, potem je treba tist^a, ki je eventuelno tako dovoljenje iz- dal, takoj poklicati na odgo- vornost. Početje je mestu in njego- vim občanom v sramoto in posmehovanje vsem, ki si pri. zadevajo, da bi bilo mesto lepo in na dobrem glasu. Bo na ustrezno, nujno potrebno ukrepanje, ^eba dolgo čaka- ti? BBRNI STRMCNIK Vprašii.jo: .lUKK KHAsOVIX: Od.govarju: Profosor JO/K \IA.K:KN Znani slikar in 'profesor likovnega pouka na laški o- semletki, J02E M.\JCEN je eden od pobudnikov mnogih kvalitetnih likovnih priredi- tev in likovne ustvarjalnosti v kulturnem življenju v obči- ni. SU' bili presenečeni, da ste eden od dobitnikov leto- šnje občinske nagrade? Bil Zlasti še, ker sem zvedel za to le dan prej, ko sem dobil vabilo na svečano sejo. Kaj sami mislile o priznanju? Mislim, da sem ga dobil pre- zgodaj. Sem pravzaprav šele na začetku in še nisem ust- varil kdo ve kaj? Niste mal- ce preskromni? Ne. Mislim, da je takšna nagrada prizna- nje za dol.gotrajno če ne celo življenjsko delo. Seveda sem priznanja zelo vesel. Kaj so- dite o možnosti nadaljnjega razcveta likovnega živl.jenja v kulturnih prizadevanjih la- škega in občine? Sem opti- mist. Najbolj me veseli, da se občani zainteresirani za razstave, ki jih prirejamo, da je obisk ob otvoritvenih sve- čanostih boljši, kot bi priča- kovali. Precej si obetam pred- vsem od mladega rodu, ki raste že pri risalnih mizah v šoli. Sicer pa je tudi amater- ska likovna tvornost med od- raslimi zelo pomembna, tako med tistimi, ki so že orga- nizirali, na primer pivovar- rarji, kot tudi med posame- zniki osamljenimi avtodidakti. Vaša aktivnost je usmerjena tudi k miizealst\n. Kakšne si vaše želje in načrti v zvezi z muzejsko zbirko? Prostori so poglavitni. Ne moreva se z ženo pomiriti s tem, da zbir- ka ne bo v doglednem ča- su dobila bolj reprezentan- čnih prostorov, zlasti primer- nejših za Laško, ki je zdravi- liški rehabilitacijski kraj, ki ute.gne v bližnji bodočnosti doseči evropski sloves in po- men. Sami ste kreativni li- kovnik. Kaj porečete, če po- vem, da z zanimanjem priča- kujem vašo umetniško pred- stavitev v .javnosti? V zadre- go ste me spravili. Ne vem, če res nisem preveč kritičen do sebe, da doslej nisem pri- pravil svoje razstave. Toda to bom storil, a kdaj ne vem. Treba bo zbrati pogum za ta korak. Moram pa pristaviti, da zelo veliko delam, da mo- ja polanonimnost ne pomeni, da ne bi ustvarjal. KAR SE NAUČIŠ v organizaciji celj.ske podružni- ce Ljubljanske banke je bil ob zaključku šolskega leta v Vuze- nici dragi posvet mentorjev pio- nirskih hranilnic. Srečanje prosvet- nih, bančnih in družbeno politič- nih delavcev, pionirjev in drugih je potrdilo, da je zamisel bivše celjske kreditne banke, ki jo je osvojila tudi celjska podružnica Ljubljanske banke, padla na plod- na tla. Pri vsem tem ne gre samo za uspeh denarnega varčevanja, ne samo za zneske, ki jih posamežine pionirske hranilnice v šolah zbere- jo, marveč veliko bolj za vzgojni moment. Varčevanje, in zlasti de- narno, je tista vrlina, ki je cenje- na vselej in povsod, zlasti pri nas. Uspehi, ki jih je dosegla celjska podružnica Ljubljanske banke, so vzbudili i>ozomost in zato ni na- ključje, da bodo začeli pioninske hranilnice v šolah ustanavljati tu- di na drugih območjih naše re- publike. Celj^ primer je postal zgled za vse druge. In še nekaj; zaradi vzgojnega vidika se v to akcijo vklj,uöujejo ne samo bančni delavci, marveč veliko bolj kot doslej tudi prosvetni, zatem pio- nirska in miadin-ska organizacija in drugi. MB VEKTOR V NOVIH PROSTORIH Od konca prejšnjega tedna ima celjska podružnica po- slovnega združenja za cestni transport VEKTOR nove de- lovne in poslovne prostore. Vektor (sedež združenja je v Ljubljani) ima v Celju svo- jo poslorao enoto deset let. Sicer pa poslovno združenje povezuje 23 takšnih enot po vsej državi. Gre za kolektiv, ki oskrbuje in organizira to- vore za avtomobilske prevo. ze. Obseg je izreden, saj gre preko Vektorja vsako leto okoli lO.OOO voženj. Tudi za Vektor je značilna razvojna pot. Medtem ko je pred petnajstimi leti dosegel prometa za okoli 8{X) milijo- nov starih dinarjev, se je zdaj povzpel že na 42 mili- jard, prav tako starih dinar- jev. Na njegovo poslovanje so močno vezana transportna podjetja in tako pri celjskem Prevozništvu pravijo, da bi brez Vektorja težko poslovali. M. B. VISOKO PRIZNANJE v zvezi z odločitvijo zavo- da za šolstvo SRS, da bo ekonomski šolski center v Celju v prihodnje opravljal svojo učnovzgojno funkcijo kot metodično didaktični praktikum za knjigovodstvo, gospodarsko poslovanje, ko- respondenco in strojepisje, je bil konec prejšnjega ted- na na ekonomskem šolskem centru sestanek učiteljev omenjenih štirih predmetov z vseh ekonomskih šol Slo veni je. V posameznih skupi- nah učiteljev teh predmetov so se dogovorili zastran pri- lagoditve učne snovi novim zahtevam in zastran raciona- lizacije pouka pa tudi zara- di učnih pripomočkov in uč- nih knjig oziroma skript. Sprejeti sklepi bodo stopili v veljavo takoj z novim šol- skim letom. Ekonomski šolski center Celje naj bi kot metodično didaktični praktikum dal iz svojih učiteljskih vrst tudi mentorje za učiteljske akti- ve prej omenjenih predme- tov. Tako so bili predlagani prof. Drago Loibner za knji- govocJstvo, prof. Gustav Gro- belnik za korespondenco, predavateljica Poldka Prelog za strojepisje, medtem ko je mesto mentorja za gospo- dairsko poslovanje ostalo še odprto. PEDAGOŠKA GIMNAZIJA, DRŽAVNI PRVAK Takšnega u.speha ni nihče pričakova, zato je osvojeno prvo mesto toliko bolj prese- netilo in navdušilo. Bilo .je plačilo in_ priznanje za izred- no prizadevanje, za veliko po- žrtvovalnost. Šestčlanska ekipa prve po- moči s celjske pedagoške gimnazije je namreč na dr- žavnem prvenstvu ekip sred- njih, strokovnih in osnovnih šol zasedla med srednjimi šo- lami prvo mesto in niuslov državnega prvaka. To prizna- nje je dobila v ocenjevanju kvalitete, torej najvišje In najbolj cenjene vrline dela takšnih skupin. Tekmovanja je bilo v Ohridu Kkipo sta pripia\ Ijala Milan žuntar in viš.ii nntlj! cinski tehnik Ivan (iorjui). M Ii FRANC MARCUS SODNIK Na predlog komisije za volitve in imenovanja je bil za sodnika v Slovenskih Ko- njicah imenovan Franc Mar- guš, dosedanji sodnik v Slo- venski Bistrici. Za predsednika sklada y republiški skupnosti cest je bil imenovan ing. Franjo Te- pej. Odborniki občinske skup- ščine Slovenske Konjice so na zadnji seji potrdili obe imenovanji. ŠAHSSTI V NOVIH PROSTORIH Za 80 članov^ ljubiteljev le- senih konjičkov, se v Sloven- skih Konjicah obetajo lepši časi. Dobili so nove prosto- re v Narodnem domu. Uredi li so si prijetno sobo, jo opremili z dolgo mizo in me- rilnimi napravami. Tu prire- jajo vsak mesec brzoturnir, vsako leto se pomerijo za pr venstvo Konjic, v slovenski ligi pa zasedajo četrto mesto. Zelo veliko skrb posvečajo mladim šahistom po šolah, šahovski krožki niso bili le na centralnih šolah, temveč tu- di na podružničnih. Vso ,iti'o- kovno pomoč jim je nudil ša- hovski klub v Slovenskih -Ko- njicah. Vsako leto organizi- rajo občinsko pionirsko pr- venstvo, ki nudi mladim ša- histom možnost, da med se- boj pomerijo svoje moči ,in utrjujejo medsebojne prija- teljske odnose. SREČANJE BORCEV NOV Ob 30 obletnici vstaje slo- venskega naroda, prif)ravlja- jo borci NOV krajevne orga- nizacije Slovenske Konjice in Špitaliča dne 22. julija par- tizansko srečanje vseh borcev konjiške občine. Srečanja se bodo lahko udeležili tudi bor- ci ostalih brigad, ki so se v letu 1944/45 zadrževale na tem območju. Veliko partizansko, srečanje bo v Spitaliču pri žič-1 ki kartuziji. TELESNI INVALIDI NA IZLETU Čeprav društvo telesnih in- validov za velenjsko občino deluje šele nekaj let, se je pri djelu že izkazalo in zlasti pomagalo svojim članom, Ici niso vedno deležni p>otrebne pozornosti. Da bi se člani med seboj 1x>lje spoznali, je društvo pred kratikim organiziralo iz- let, ki se ga je udeležilo nad 200 invalidov. i Pod geslom v neanano je pet Izletnikovih avtobusov od- peljalo svoje letnike najprej v Rogaško Slatino, zatem pa še v Kumrovec. | Zvečer pa so se srečni zadovoljni vrnili domov z za- vestjo, da so tudi oni deležni družbene pomoči in razume-1 vanja. V. KOJC