ŽENSKI SVET
LETNIK v.
oktober 1927.	številka 10.
VSEBINA 10. ŠTEVILKE:
OBRAZI IN DUŠE. XU1I. - ANETA DROSTE - HÜLSHOFF. - (Milica
Schaupova.)........................Stran 289
MATI. - Pesem. — (Aleksandra.)................ . 294
JUNAKINJA ZVESTOBE. - Nadaljevanje. — (Lea Faturjeva.) ^..... .294
ESFIRA. — Nadaljevanje. — (Angelo Cerkvenik.).......... .299
RODNI ZEMtJI. — Pesem. — (Radivoj Rehar.).................. 305
KJE SO MOJE ROŽICE. - (Ciril Jeglič.J............. ,307
MRAK. - Pesem. — (Franjo Neubauer.) ..............308
ŽENA IN MATI V ZGODOVINI. - (Marica Kože^eva.)....... . .308
DETE IN GLASBA. - (Po prof. Wilnerju.)..............312
NAŠA DECA........................ . 315
IZVESTJA: Po ženskem svelu. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — O lepem
vedenju. — Književna poročila......Str. 316, 317, 518, 319, 320. — Ročna dela.
—^- UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA.
„ŽENSKI SVET"
Izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naročnino
je nasloviti
na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20.
Uredništvo in uprava:
V Trstu, ul. Torre bianca 39/1
Pošine pošiljatve nasloviti na: „Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384. - Izdaja Konsorcij „Ženski Svet" w Trstu,
Za konsorcij odgovorna Milka Marlelančeva.
Tiska Tiskarna „Edinost" v Trstu, Via S. Francesco d' Assisi štev. 20
Stroji za šivanje, vezenje in pletenje, za dom in vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST, Via Muda veechia 3 Napeljave ž motor, pogo-741 noni. Popravila.
- 'aia maelstfatontl — Brexplacen poali vTe»en|a
KNJIGARNA-PAPIRNICA-KNJIGOVEZNICA
J. STOKA d. K o. 2. - TRST
VIA MILANO STEV. 37
ima v zalogi na debelo in drobno vse pisarniSke potrebSSine «a Sole, občinske, žnpne in odvetniške urade, kakor tudi vsakovrstne slovenske knjige, muzikalije, molitvenike lid. — IzvrSoje vsakovrstna knjigovezniSka dela.
Izrrsnie vsaJcovrstue pečate In tlsSsoviaie. P. n. sodnljam naznanja, da sprejema in izvršuje veianje zemljeknjižnih in bančnih knjig tudi v uradniških prostorih v mestu in na deželi. — DELO SOLIDNO.
Obrazi in duše.
XLIII.
Aneta Droste pi. Hälshof f.
Tiste čase, ko je po Napoleonovem padcu zavladala nad Evropo trda roka absolutizma, je živela Nemcem velika pesnica. Sužne vezi tistih temnih dni so se oklenile tudi nje, ki jo
imenujejo krepko umetnico. Bila je pač tudi ona ženska, šibka po svoji čustveni duši, ki ji ni dala, da bi se bila uprla koščenim tradicijam svoje družine in se s tem sama izobčila iz njihovega kroga. Še bolj kot njena ženska duša pa jo je oviralo na poti do s v abode njeno ubogo, bolehno telo; slikajo nam-jo kot drobno ose-bico, trudnega, bledega obraza, iz katerega ti zre naproti par čudnih, skrivnostnih, plavih oči. Po cele mesece jo je bolezen vezala na posteljo.
Tako je prišlo do tega, da je Ane-tino bitje, ki ga slutimo izza njenih resnih, skoro dostojanstvenih pesmi.
precej drugačno od tiste vročekrvne, življenja žejne ženske, ki jo spoznamo iz njenih pisem. V tej dvoličnosti je tragika, brezkončna in enakomerna kot jesenska megla na plain skoro moško njavi njene rodne zemlje; tragika, ki
se razteza nad vsem njenim tako mrzlim, samotnim življenjem.
Westfalsko, a ne tisto kulturno, od tovarn očrnje-no; tisto lepo, kjer si mogel hoditi ure in ure, pa nisi videl ne ljudi, ne hiš, temveč povsod samo cvetoče travnike, z metulji okrašene, neoskrunjene gaje, žvrgolenja polne, mirne vodice, s sabljaricami in tisoči kačjih pastirjev ovenčane — tisto Westfalsko je njena rodna zemlja. Tako lepa je Westfalsko planjava v okolici Miin-stra, kjer je stal rodni grad Hülshoff.
Kot hčerka stare, plemenite rodbine je tu prvič odprla bolne oči nekaj
STRAN 278. ._ŽENSKI SVET št. 290._LETNIK V.
iet, predno je Napoleon s svojimi četami poplavil tudi njeno domovino. Očeta opisuje Aneia kot sivega, dobrodušnega moža, ki je pri tem le spominjal na stare plemenitaše. Ljubila ga je z velikimi spoštovanjem. Od njega je podedovala nagnjenje k vsemu vratarskemu, skrivnostnemu; že kot otrok se je najrajši skrivala v najtišjih kotičkih starega gradu, kjer se je udajala svoji žareči fantaziji. Tudi ljubezen do glasbe je poteza, ki draži očeta in hčer. — Mati, tudi iz ponosne, plemenite družine, je bila praktična gospodinja, ki je z veliko energijo strahovala tudi svojega moža. V Aneti je videla samo otroka skrbi, pesnice ni v njej našla nikoli. Tako je bila čuvstveni, ljubezni iskajoči Arteti mačna ovira na poti do osvoboditve. Mati in sestra, brata in krdelo sorodnikov so jo neprestano odtegovali umetniškemu delu. Dasi jo je mati ob podučevanju odvračala od njenih iantazij, je vendar že z 12 letom napisala prvi heksameter.
Prišel je čas, ko so se morale Napoleonove čete umakniti in navdušena mlada rodoljubka je zapela pesem, ki jo je pohvalil njen literarni prijatelj, profesor Sprickmann; do njega je imela Aneta, ki se je tako strogo zapirala proti vsakomur, veliko zaupanje. Ko so ga prestavili, je Aneta ostala brez duše, ki bi jo vsaj malo umela.
Radi nekega, povsem nedolžnega ljubezenskega znanja se je zamerila svoji družini. Zaprla se je v sobo in iz njene žalosti je nastalo troje del: tragedija «Berta», viteška povest «Waltere in začetek romana «Ledwina». Takrat je bila stara 23 leta.
Vzgojena v strogo katoliškem duhu, si je poiskala tolažila v veri. Napisala je začetek «Duhovnega leta*. Nenadoma ji umre srčno ljubljeni oče.
Brat je podedoval grad Hülshoff, z materjo in sestro se je marala preseliti na posestvo Rüschhaus, ki leži tudi v bližini Münstra. Gosposka hiša, starinsko zidana in samotna, obdana od obširnega vrta, je ' postala Aneti pravi dom. Mati in sestra sta bili pogosto na potovanjih, tako je 'ostajala sama s svojo dobro, staro dojiljo. Včasih, pod uečer, sta sedli k oknu; tišino je motilo samo šepetanje ene izmed nju in včasih prasket ognja v kaminu: govorili sta dolge ure. Ta okolica, tako pravljično tiha in skrivnostna, je še bolj utrjevala Anetino prirojeno ljubezen do vsega nadnaravnega.
Tu se je vdala popolnoma času narave, ki jo\ je pomirjevala, blažila. Bila je na raznih potovanjih, v Italiji, Švici in drugod. Ob taki priliki se \je potegoval za njeno roko neki posestnik, toda užalil jo je s svojim drznim vedenjem. — Doma je delala, a radi bolezni samo v presledkih.
V profesorju filozofije, Schlüterju, je našlo njeno življenje nekolik/i] lepše lice. Postal ji je prijatelj, s katerim sta si redno dopisovala. Bil je tihe, globoko pobožne narave; udano je nosil grenko usodo — zgodnjo oslepelost. Aneto je mogel pomiriti, potolažiti, v skrivnosti njenega večnega
"letoik v.	ženski svet št. 10._stran 291.
jiemim ni prodrl nikoli. V umetnosti ji je dajal nasüete, ki so bili nravstveno verskega značaja. Spominjal jo je vedno na nedovršeno «Duhov^ leto- Pod njegovim vodstvom je izdala nekaj pesmi; pozornosti niso uzbu-■Hile nikjer, razen pri sorodnikih, ki so se zopet zgražali. V poznejših letih pa, ko so se malo pomirili, so hoteli vplivati na njeno delo.
Dospel je dan, važen v njenem življenja. 34-letno pesnico obišče ne-hega dne 17-leten študentek, plavih las, modrih oči. Izroči ji pismo svoje matere, v katerem ta prosi Aneto, naj se zavzame za neizkušenega fanta. Fostala mu je v€diteljica, najožja prijateljica in — še več. Razumevala sta -se Tudi on je bil nagnjen do vsega strašnega, neznanega. Sedela sta včasih v mraku in si pravila čudne povesti; tako sta se vživljala vanje, da sta :bila obraza obeh bleda, oči razširjene od groze. Iz duševne sorodnosti je :zagorela Anetina poznojesenska, močna ljubezen. Tako močna, da je sklenila raztrgati vse vezi in živeti svobodna, pesniško življenje z Levinom m njegovim prijateljem Freiligrathom — daleč od svojcev. — Načrta ni izvršila, bila je premalo močna.
Ker je morala vedno zakrivati resnico tega razmerja, ji je bilo zelö prav, da jo je povabil svak Lassberg na svoj romantični grad Meersburg vb Bodenskem jezeru, kamor je bil pozvan po Anetinem skrivnem prizadevanju tudi Levin; urejeval naj bi graščakovo knjižnico. Tistih par mesecev, ki sta jih presanjala skupno, je bilo za njeno pesniško ustvarjanje zeta .važnih. Najlepše, najgloblje njene pesmi so z vročično naglico kipele iz srečnega srca. Celo njeno zdranje je postalo trdno, kot ni bilo hikoh popre/.
Nenadoma je bil pozvan Levin za inštruktorja k neki družini. Šel je -njim njen mir in sreča. Trepetaje je čakala đan za dnem na norico, da se je zaljubil. Vedela je, da tistemu dnevu ne ubeži, vendar n je zadel .strašen udarec. Pripeljal jo je, svojo inteligentno ženo, k njej, a kljub naj-boljši volji ji ni ugajala. Dopisovala sta si še, a ona je čutila, da dvema, kt se ljubita, tretja oseba ne more biti nič drugega kakor nepotreben privesek. Pisma so postajala redkejša, hladnejša. Delala je, a napisala m ničesar .elikega več. Leta 1844. je izdala «Pesmi., žela je zanje lepo priznanje Bil je to zadnji žarek radosti v njenem ubogem življenju. Naslednje (delo \siike z Westfalskega» so vzbudile hud odpor, češ da so enostranske. Naj-Ulj pa jo je užalil Levina roman «Plemeniti po rojstvu, kjer je razmero med westfalskimi plemenitaši opisal v tako intimnih malenkostih, kot jih je mogel zvedeti le od Anete, ki je med njimi živela. Ogorčenje je bilo utemeljeno.
Duševno in telesno strta, se je zatekla k svojcem v Meersburg kjer ja doživela 1. .1848. začetek vstaje, ki jo je slutila že več let. Maja istega leta je umrla \zadeta od kapi.
STRAN 278. .	ŽENSKI SVET št. 292.	LETNIK V.
Aneia je pesnila,v času, ko je prevzemala vse duhove —. kraljica romantika. Toda Aneia je bila pristno ivestfalska grča, samosvoj pojav. Pa učiteljih svojih prvencev — klasikih sega v dobo pred romantiko, po nekaterih posebnostih sloga deloma v realizem, celo naturalizem, deloma u impresijonizem — v dobe po romantiki.
Anetine tiPesmi". Mnoge opevajo naravo, ki je ni gledala s svojim subjektivnim očesom, kateri se je udajala. Bila je zelo kratkovidna in ta kratkovidnost je vplivala tudi na njeno poezijo: najrajši opisuje svojo najbližjo okolico, daljava ji je tuja. Ravno radi lega slaba razvitega čuta so drugi tem ostrejši. Ona ne vidi samo, kako trepeče rosna kapljica na tenki bilki, ona — slisi, da je padla z lista, ona celo ■— duha rosni jutranji zrak. Ravno o vohu govorimo, da ga je medel v stil Zola.
Druge pesmi pojejo o čudnih, nadnaravnih pojavih v tisti naravi, ki jo je tako nenavadno doživljala. V takih opisuje tudi svoje rojake. Opisuje-n. pr., kako se zvečer Vrača deček domkov skozi megleno močvirje: deček-teče, teče. Iz bičevja zavržene duše vzdihujejo, vlažna tla pod koraki ječe., vsenaokoli skrivnostne iskrice žare. Ves v grozi plane deček v hišo. - - Ljubila je take motive, lotevala se jih je tudi v večjih delih, živela je v njih.
Precej je pesmi, ki nas odbijajo s prehladno miselnostjo. Njihova klasična skladnost nam postane preklasična. Prijal ji je tak stil: v njem /> pritajeno govorila o skrivnostih, ki bi jih drugače sploh ne bila smela:
Druga zbirka je njeno «Duhovno leto». Za vsako nedeljo, vsak praznik v letu — po ena pesem. Najprej je bila babica, kateri je hotela napisati nekaj molitvic. Pozneje ni mogla več pesniti tako zvesto cerkveno. Dvom si je izghdal pot v njeno dušo, misel je preosnovala njeno versko čuvstvo. Sorodniki, prijatelji so jo nagovarjali, naj nadaljuje začeto deio. Ni prišla iz nje, prisiljeno in neodkrito je; umetničeni verzi brez pravega doživetja.
Njena epika. Že 19-letna je napisala viteško epsko povesi «Walter» — vajo za poznejše umetnine. «Zatočišče na Velikem Sv. Bernardw. je že nekoliko boljše, a godi se v Alpah, ki jih takrat niti poznala ni. Ravno tako papirnata je «Bitka v Loenski zaseki^-, vpliv očeta, bivšega oficirja, ki /V vedno ljubil velika junaštva. — Napisala pa je dve večji pripovedni pesnitvi, ki sta ji razen «Pesmi» priborili njeno veliko ime. Prvi je ime «Zdravnikova zapuščina». Dejanje je vzela iz resničnega doživetja nekega weät-ialskega zdravnika. Ta zapiše nenavadni dogodek, katerega grozni ^Hsi Iso ga mučili in izmučili do — smrti. Sin najde, bere grozno povest, oisano nejasno, kot jo mora napisati od notranjih bojev zmeden davek: prišli k njemu o polnoči in ga vodili skozi gosto temo. Ko mu odveze jo oči — se nahaja v zaduhli jami. Šibka luč razsvetljuje tla, luže krni in tam dalje-bolj v temi — smrtno bled mož, prehoden. Jecljaje izjavi zdravnik, da mu ni rešitve. Potem temni obrazi, tiha ženska postava, potem 0opet potf-skozi gosto temo. V gozdu nov zločin; ob slovesu mu razbojnik zagrozi, da
LETNIK V.	ŽENSKI -SVET št. 10.	STRAN 293.
nikoli ne sme izgovoriti besedice o tej noči. Slednjič pride pol mrtev domov. Razbojnikov obraz je videvat vedno znova, grozil je. vedno pošast-nejši je bil — ubogi zdravnik znori, — Umetnina, po obdelavi vredna modernega umetnika. — Drugo delo je <^Spinfus famdiaris kufčevalca s ko-nji.v) 7 balad po Grimmovi pripovedki, take, kakršne so krožile po planjavi njene domovine. Balade o kupčevalcu, ki se ga /e nesreča trdno držala. Zapisal se je zlim duhovom, ki so mu zato dali steklenico, v kateri je strašni -duh bogastva. Res poslane naenkrat prvi bogataš v vsej okohct, u mira T.ima. Pošast komaj slišno brni, zveni, jemlje mu spanec. Rešil bi se je rad, ■:a na skrivnosten način se steklenica vedno vrača k njemu. Slednjič jo po hudih ho'jih v grozni noči razbije z žebljem s Kristusovega križa. Rešen je. Umre kot berač, a žrtvoval je zemsko srečo za nadzemsko. — V tej pesnitvi je lepota, ki jo užiješ da globin šele, če si delo čital dvakrat, Irikrat. Realistično opisovanje, demonsko, grozno dejanje dvigajo to delo med prve svetovne umetnine te vrste.
Njena proza. Večinoma odlomki. Samo začela je roman «Led'wina'\ h jer slika sebe, sv^jo bolezen in obup. Samo odlomek je tudi «Jožeh, Jiriminalna povest, vtisi s potovanja na Nizozemsko. Z veliko ljubeznijo je napisala «Slike iz Westfalskei>. Najvažnejše njeno delo v prozi pa je ■'Židovska bukev», zopet povest iz miinsterske planote. Umor Žida. Rojaki zapišejo v judovski pisarni na bukev, pod katero so ga našli: «Zgodilo se ti ho, kar si meni storil.» Po dolgih letih se morilec vrne. Predolgo je do sem, da bi ga oblast zasledovala in — obesila. Gre k bukvi in se obesi — sam.
_Izraz ji je kot vedno krepak, jedrnat, prepojen z realizmom, ki je včasih
naravnost brezobziren. Osebe stopajo plastično pred nas, govore drama-iično.
Ravno radi živega dialoga, ki ga najdemo- v baladah in prozi, je mislila Aneta sama, da bo napisala dobre drame. Toda njen nedovršen poizkus, drama <.Serta», je pokazala, da ji manjka velikopoteznosti. Važn^ je le s stališča literarne zgodovine, ker je Berta zapet Aneta sama, z vso svojo okolico. — Zelo so ji svetovali, naj se loti komedij. Vedela je sicer, da humor ni njen element. Vendar, da zapre nadležnežem usta, je res napisala «Perdu», šahigro o pesnikih, založnikih in učenih ženskah. Delo je imelo samo dobre besedne šale, drugega nič.
Premalo se je brigala za družbo, da bi bila mogla postati dobra humoristka. Aneta je velik, samorasel talent. Danes jo literarni zgodovinarji seloi cenijo, mogoče celo malo precenjujejo. Njeno ime izgovarja yjsafe Nemec s ponosom in spoštovanjem. Čita pa njena dela malokateri: našim prednikom je bil njen stil pretežak, preumeten; nepotrpežljivemu, vedno zaposlenemu modernemu človeku je predolgovezen, premiren.
Za časa njenega življenja pa je bila tik do smrti neznana. Malo je bilo mož, ki so spoznali v njej umetnico. Njeni sorodniki, ki so se v njeno ža-
STRAN 278. .
ŽENSKI SVET št. 332.
LETNIK V.
lost najbolj zanimali za njeno delo, so jo naravnost zasmehovali. Kljub^ vsemu se je jasno zamdala svoje velike pesniske misije in ni obupala; tist^ dni, ko je doživela največje razočaranje nad ljubljenim Levinom, je zapela-pesem, v kateri se sicer s solznim očesom, a z zravnano^ glavo poslavlja od njega in sreče, ki je z njim, ter vrača k ljubi, edino zvesti tolažnici —■ k-svoji umetnosti.	Milica Schaupova.
Mati, (Aleksandra.) V blaženi noči, v najsvetejši noči mojega življenja si mi vzklil v naročju in vriskajoč te je neznanega
duša prvič poljubila... Tedaj je moja sreča vzkipela do zvezd in moja ljubezen kriknila do neba... O, zlata čaša mojih hrepenenj, moj skriti cvet!.,. Si li čutil
utripe mojega vročega srca.
ki te je objemalo v trudnih, bolnik nočeh? Si li čul
vse moje ljubeče misli
v dolgih, pričakujočih dneh?
V koliki slasti
mi je zadrhtelo telo
ob prvem nihljaju
tvojega skrivnostnega življenja^
Dozorel si----
in v jutranjem solnca po divji, bolestni noči so te prvič zazrle
moje izmučene oči.---
Blagoslovljen trenutek!
Junakinja zvestobe. <Lea Faturjeva.)
Povest iz turških časov.	iNadaljevanjc.
10. Bridki dnevi sužnosti.
f noče žari iz debelega zidovja ^radu VrhbosnB, Veter gorai ne more za visoki obrambni zid, ki oklepa grajska poslopja, vrt, kopališče, mošejo in pokopališče za Turka gpjrjpodarja; in pušča nezavarovano sklamašno selo raje. Veter gora ne odnaša vonja rož, ki cveto na grobovih, ne odnaša duha po triohnobi, po mahu, p» babjem zobu, praprotici in bradanki, ki rastejo iz zidu, ne ostrega duha po martinčkih, ki se solnčijo zeleni in rdečeoki na vrhu zidu, ne zadirčnega duha po kačah, ki so razleknile svoje srebmasto telo ob zidu; veter gora, veter svobode ne odnaša težkega izpari-
LETNIK V.	ŽENSKI SVET št. 10._ STRAN 295.
vanja nesnage, smrtnega človeškega potu, ki sili iz zamrteženih lukenj pri tleh v pokopališčni prostor in ustavi metulja zlatica v letu in ustavi kosa V petju in odpodi vrani» čmoglavko, dal hiti sporočat sviojati: V črni tmini umiia človek, okovan krä'stijan. In ni na njem za vranin kljun, meisa, samoi kosti sklopočejo v okovih. In tuljenje grajskih lovskih psov bo sprKmljalo ubogo dušo...
Oblasten, nedostopen je grad v svojih zobatih stolpih in vrhih. Visoko na železni osti poveljuje prerokovto znamenje. Kakor pečat sedanjosti je raji, kakoT! grožnja za prihodnost, kakor tožba po minulem. Poje veter po gorah pesem o svobodi, a umolkne prsd sedežem turškega goispodistva.
Vrhbosna in Godidjed. Tu je zastavil Turek svojo iiogoi, od tu je napadal, čakal, spletkaril, mval. Ne zaman. Žalostna je pesem, ki jo poje raja o tem, kadar ji žvižga mrzli veter skozi preluknjano istreho, kadar oddaja seljak zadnji rep v Turke, kadar mora spremljati Turka gospodarja k napadom na brate po veri in jeziku in se bo-ji kazni nesrečne smrti. Žalostna je pesem o sinu hercega Štipana, ki je pogazil krščansko vero iz sovraštva do lastnega brata in je postal Bajezidov zet in veliki vezir; žalostna je pesem o Katarini Vasački, ki je poklicala Turka v deželo, da se maščuje nad morilci svioijega moža; žalostna je pesem o ošabnem plemstvu, ki si je iskalo pomoči ne-vernikolve zoper lasitnega kralja in ki je sprejelo turško vero, da si ohrani svoja posestva. Slaven pa je spomin vitezov, Id so si izvolili kakou srbski car Lazarnebeško kraljestvo in jih je bilo ubitih devet tisoč na Bjelaja-planini in so sledili kralju Štipanu v tajsko slavo.
Zdaj je raji bridek spomin, kar mu pravijo pevci o nekdanjem bogastvu bosanske zemlje, zdaj ga tolaži samo up na odrešitelja, ki ga prerokujejo samostanski očetje, da pride; ko bo zemlja oprana grehov naših dedov, oprana v solzah in krvi.
Mesta in vasi razpadajo, dežela se razljuduje. Kar pusti Turek, pobereta kuga in lakota. Vselivše se Turke pobira njim preostro podnebje — pobija jih kamen od nevidne roke izza gorskih vrhov in šum, kjer stanujejo še svobodni Bosanci, kamori se ne upa neverni ^rag. Njive ob cestah so za zatrznjene. Kdo bo delal za nikdari sitega gospodarja? Orli in sove zasmehujejo rajo; «Lepo so zemljo razdelili, sultanu debel kos določili, drugi kos vakufu dali, tretji kos plemstvu na hvali — raji so delo pustili.»
Po zavojevanju Bosne je pač obljubil sultan, da sme kmet kristjan svo-boidno izpoznavati svojo vero, samo zemljo naj obdeluje in plačuje po ogrski goldinar na leto"). Zdaj pa rastejo davki od leta do leta, plačuj od vsake njive, skednja, travnika, vsakega rapa, dajaj otrioke... Cerkve se rušijo, ne Sinejo se popravljati, ne smejo se zidati nove. Ne slišiš zvona tolažnika, bu-ditelja. Mošeje rastejo iz našega dsnarja in Mohamedov glas napolnjuje Eosno,
*) Benedikt Kuripešič; Bolscliaftsreise
STRÄN g9ß.
ŽENSKI SVET št. 10.
LETNIK V.
Tako je tožila sužnja Kata Srebrni, v to se je zamislila Srebrna, hodeča po pokopališču za mošejo. Na obe strani ji ustavlja pogled zid, polet misli, skrbi in žalost. Bridki dnevi suženjstva! Kaj svilene bele šalavare, zlate vezenine na miodrčku iz škrlata, svilena srajca, biseri na čelu in za vratom? Koliko ljubša bi ji bila njena nekdanja platnena kmetiška obleka. In roke, te zdaj tako negovane, vse to kopanja in mazanje, ki je povzdignilo lepoto turške sužnje dol najvišje stopnje,,. Koliko srečnejša je bila, ko ji je razjedal lug roke in ji je obiila burja obraz. In prebivalec šum, črni kos, prileti na zid in vpraSa;
Nisi več tista Srebrna, ki se je nasmejala Tomažu? Nobena šala Omarjeva ti ne privabi usmieva na lice. In mrzla si in trda. Ali je res tako daleč za teboj tvoja mladost in večna tvoja žalost?
O kos, prosti prebivalec brezkončnih šrmi! Ko bi ti vedel, kaj trpi mlada žena, ugrabljena možu, kaj trpi kristjanka v turški sužnosti. Ne tepejo me, ne, A hujše kakor bič je, kar počenjajo z menoj, da bi me odvrnili od prave poti. In vse njih laskanje ne ogreje srica, ki ga hladi zavest, da si ločena od svojega moža in da si se ločila v nesoglasju. In kako gori in zbada spomin, da je šel z Jemejo!
Srebrna se nasloni ob turbanski vtih nagrobnega spomenika in vrže z nepotrpežljivim gibanjem ram plašč nazaj: Jerneja, kdo pa je Jerneja?. Praproisto kmečko dekle, ki jo je bil pustil Matija, ko mu je bila Srebrna samo namignila, Nikdo ni opeval Jerneje, nič nima, nič ne zna, trda ji je beseda in težak korak. Za Srebrno pa se je ozirala plemstvo vse dežele.
< -LETNIK V.	^ŽENSKI SVET št. 9.	STRAN 281.
ko je bila v Ljubljani, in koliko pozdravov in pisem je dobivala. In tu; Kaj je ne bi imel r,ad Uzref-paša zase, ko jo izobrazuje za sultana, kaj je ne bi rad imel Alaj-beg, ki jo je pripel jal.pol ukazu v Bosno, in — Omar — zlata pesniška duša, ki jo uči pripovedovati pravljice, kaj ji ne pravi najlepše pravljice s svojimi čriaimi očmi? Pravljice, ki je ne sm-e poslušati poštena poročena žena, će je tudi v turški sužnosti. Omar, tako ji pripoveduje sužnja Kata, se nio6si ženiti, dasi mu izbira sarodstvo že dolgo nevesto. Bogat je, pa se sprehaja od rodnega gradu v Slivini do Vrhbosne, od Carigrada do Bruse. Udeležuje se rad lova in igre, čita in piše, poje in svira. Ne gledaj me. Omar čmooki! Moža imam...
Dve ženi ima Uzref: Asra, prva žena, je Turkinja iz Jedrena; Voja, druga žena, je Bosanka.
Sovražita se med seboj — druži ju pa sovraštvio napram sužnji, ki jo gleda pregoreče njtm mož. Bojita se. In edini sta v tem, da moi;a Srebrna čim preje iz Vrhbosne.
Pa prišli sta tudi v tem do nasprotja. Asra sili mpza, da spriavi sužnjo kakor namenjeno v Carigrad — Voja mu prigovarija, naj jo da za ženo njenemu bratu. In vendar ve Voja, kaj je zakon pri katoličanih. Imajo sploh zmedene glave ti tunški Bosanci. Še jim je v krvi krščanska vera njih očetov, krščanske obrede in nazore mešajo s turškimi, pojejo in govore bosanski,
Turkinjo, mohamedanko, bi radi naredili iz kristjanke sužnje, Hodža se trudi dan za dnevom, da ji dokaže, kako je ustvaril Allah svet, kako nasprotujejo hudobni džini pravovernemu, kako je Mohamed pravi prerok.,, A Sriebrna ga zavrača, mu dokazuje. Hodža si puli brado, skače izgubi mimo dostojanstvo prerofcovih sinov.
Ne tepejo je z bičem. Ne priganjajo je z delom. Skrbijo za njeno lepoto. Kopanja in mazanja ni kofijec. Pljunil bi ded. Pusti dnovi sužnosti. Zakaj ne pride Matija in je ne reši? Kadar zalaja četa grajskih psov, meni Srebrna, da je Matija s Solimanom,, Pa ga ni! Seveda: kmet! Lamberg bi jo bil že riešil. Vitez Lamberg, Težka je kmečka kri, ne more se vzpeti do vitežkih dejanj. Ne mara od doma, ča mu tudi odvede Turek ženo. Kaj žena? Njivo je treba preorati, Tomaž je imel pevsko žilo, pa je znal umreti revež za njo. Veseljak Lihard je dal svojo glavo, tisto strašno krvavo glavo, ki plaši Srebrno vsako noč! Izbuljene oči ji očitajo,,.
Komaj da zatisne oči, plane s krikom pokonci. «Morilci! Roparji! Doli z glavo!» vpije, da spravi ves hariem po komci. Kuhajo ji rože, da se ji umiri kri. Kaj mi kuhaš. Kata, izbrišite spomin, slike, očitanja, strah... Vsa je slepilo — prijaizna beseda in tolažba, resnica so sami tisti pogledi, ki ti pravijo: sužnja si in če hočem, bolš moja!
Snebma si zasloni oči. Nikdar ne speča, nikdar ne izbrisana slika sc ji ponavlja kakor po noči. Strašna glava na kolu in Tomaž na tleh. In divjaki
STEAN 2987	ŽENSKI SVET št. lO_ LETNIK V.
okoli nje. Osoren glas veli: «Na kotija ž njo!» Ona se brani, Ona se brani, skuša vzeti Turku sabljo... Vse nič... Kje je Matija? Soliman tuli... Osomi glas divja; «Posadite! Zamašite usta!»
Jemlje ji sapo, veže roke. Brani se. Zdaj roka, ki odpije zamašek, nož, preseka vrv. In mehak glasi, ki očita; Živina si, Alaj-beg! Ji hoče polomiti roke in zobe in razčleniti čeljusti, «Lep dar bo to za sultana!»
Dar za sultana — ona — Srebrna? Kaj sanja vse to'? Ne. Osomi glas se jezi: «Da nisi svlak Uzref-paše, Omar... Vem, da so te dali za stražo z menio^. Ti misliš, da se lovijo sužnje kakor jerebice. Odpravi hitro, če na, zažgem selo in grad.»
«2ažgi, živina,» je zavpila ona kakor iz sanj. «Bolje da poštena zgorim, kakor da živim v sramoti.»
Turek je zapel: «Pila boš šerbet in kavo, jedla pilav in halvroi...» Turek, ki so mu rekli Omar, ji 'je prigovarjal: «Usoda ti je odločila odlično mesto, od tam boš lahko pomagala svojemu kraju. Sedi na konja, sedi prelepa, da ti na iizgori rodno selo, da ne boš jokala za roditelji — in za svoijo lepoto in čast»
Osorno je velel Alaj-l^eg:
«Odslej ti bode zrl v lice samo tvoj gospodar, krdstjana! Zavežite ji zavijalko tako, da ne vidi in ne more vpiti!...»
Pa je šlo kakor v pravljici, ko jašejo mrtvi ob luninem svitu. Zdaj v brdo, zdaj niz brdo, zdaj po ravtnem in prostem, zdaj po gozdu, čutila ga je Srebrna po vonju dreves, po vejah, ki so udarjale ob jezdece, zdaj oib vodi, ki je šumela zamolklo, cd daleč. In ves čas je čutila Srebrna, da je ob njeni strani prijazni Turek.
Kmalu ko so se izpustili v dir, so peketali za njimi konji. Slišali so se streli. Ah! Iz grada, iz Senožeč! Srce je zavalovilo... Toda streli niso zadeli in turški konji so bili umejši. In drugič v noči: toppit konj — krak... Pa ja letelo nekod in nekam nekaj besed... Bili so Turki. Razumela je ime Malkoč-beg. Srebrna je upala. Mogoče počaka kje kakor tolikokrat plemstvo, da pridejo Turki s svojim ropom... Dolga — neskončno dolga je bila pot, ujetnici se je zdelo, da jeizdi že tri noči in dni.
Na prwem počivališču na goratem vrtu ni hoiela Srebrna okrepčila. Vprašala je samo Omarja: «Ste vi od čete Malkoča?»
In ko je dobila odgovor, da je Malkoč daleč za njimi v deželi, je vedela, da upa zaman rešitve. Rajdi samo ene žene in to še tlačanove se ne bo zbralo plemstvo. Da! Ko bi živel še Lamberg,,,
Srebrna se je začela jokati in zajokala se je v spanje. Še v polstau je slišala vzdih Alaj-bega:
«Vse lepša je, kakor sem si mislil,., Tudi jaz bi ji dal častno mesto v svojem haremu,	(Dalje prih,)
< -LETNIK V._^ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 281.
£sfira. povest o votim očeh. - (Angelo Cerkvenik.)	(Xadaii.vanic.i
22. decembra 1918. aaes sem zopet šla k Maiikovu in senii ga zaprosila, da mi pioive, kako sa je mogoče usmrtiti tako, da bi nihče po smrti ne mogel ugotoviti, da se je človiek sam umail. Zasmejal se je.
«Markov, smešni ste, saj vam bom vse pošteno plačala. Rada bi vedela. Zakaj bi mi tega vsega ne povedali?»
«Prerad vas imam, Esfira!»
Stud me je vso navdal. Njegove oči so se pasle po mojem telesu in c-bčutek, kakcr da mj leze neka ostudna golazen po nagem telesu, mie je mučil vprav do srca,
«Vi me imate preradi, vi, Fedor Nikolaj evič? Vi ne morete nikogar imeti radi!»
«O... o... o!»
«Ne, ne morete!»
«Ali naj vam dokafcm?»
«Vi ljubite samiQl denari, prijetno in brezdelno življenje, čeprav bi mogli ustvariti mnogo koristnega.»
«Ustvariti pomeni: napraviti nekaj iz — niča! Ha-ha!»
Čakala sem, da se je izsmejal.
«Gospod doktor, vi menda ne veste, da v naši liiši velja najprej moja ~voIja!»
«Zakaj mi to pravite?»
«Zato, ker, poznam vaše upanje. A ta vaš up je jalioiv, je slep! Nikdar ne bom vaša žena,»
Zasmejal se je. Grd in besen je bi! njegov smeh.
«A jaz vas lahko baš v tem trenutku prisilim, da me vzamete za moža.»
«Kako?»
«Šel bom k vaši materi ter ji povedal, s kakšnimi mislimi se bavite.»
«To bi vam malo pomagalo; saj bi mama verjela samot misini, nikdar -vam! Še raje bi mi verjela, če bi se omožila, vlam kljubu, s profesorjem Pe-xetzem, ki ga tako zelo ljubite.»
«S tem tepcem!»
«Če pa se premislite in mi poveste način... ali pa me celo na kakšen način... mol, v tem poslednjem primeru dobite dvojno vsoto. Opozarjam vte pa, da ne sme niti najmanjša sled na mojem telesu dokazati, da sem umrla cid nasilne smrti.»
«Ne morem, nič ne morem storiti.»
Tako je rekel po dolgem premišljevanju in se ustavil pred menoj. ■
.STRAN 300._ŽENSKI SVET št. 10._LETNIK V.
«Ce je tako,» sem mu odgovorila, «bom danes mesec dni Peretzeva žena! In vi dobro veste, da se ne umem šaliti!»
«Ne, njegova žena ne boste! Kako visoko vsoto mi nudite?»
«Biserno ovnatnico, ki stane petdeset tisoč dolarjev. Saj ste jo videli,»
«Kdo mi jamči, da me ne bedo morebiti pozneje zaprli zaradi tatvine?»» ! «Moje pismo in moja želja, ki jo bom napisala v oponoki.»
«Pogodba je sklenjena. Sprejmem!»
Segel mi je v roko.
Kakor da je smrt vtisnila svoj ledeni pečat na poislednjo stran knjige mojega življenja!
V prvem hipu sem se prestrašila, da bi morda Maxkov po moji smrti mogel mami povedati, kako in zakaj sem umrl.a, a kmalu asm se potolažila, ker sem spoznala, da bi s takšnia izpovedjo tudi sebe pokopal.
Sedel je in umolkml. Premišljeval je, V izbi je bilo tako tiho, da sem; štela udarce njegovega srca. Nepričakovano je tlesknil z rokami, zažvižgat in poskočil.
«Imam jo, imam jo!»
«Kaj imate?»
«Misel, misel! Imenitma misel!»
«Misel?»
«Živa kultura, živa kultura bacilov mi bo .pomagala.»
«Živa kultura?»
«Da! Vbrizgnil vam hcm v kri bacile tuberkuloze! In še korist bom imel od tega... Ah, kaj vhrizgnil! Pojedli jih boste takšno dozo, da vas bodo v najkrajšem času uničili. Divja strast me je obšla, da bi mogel gledati, kako-bodo trgali pljuča... Toida obljubiti mi morate... obljubiti...»
«No, povejte vendar!»
«Zelo ste pamatni, Estiria. RaziUmeli boste, kar vam bom povedal. Če že-morate umreti, tedaj naj vaša smrt koristi znanosti, medicini, Imamai zaj-ce; ž njimi delamo takšne poskuse. A jaz sem vedno trdil in trdim še danes, da razlika med posameznimi vrstami sesalcev tiči v krvi, da, v tistih najdrobnejših delcih krvi, ki jih do danes ni še nihče raziskal,,. Veste, včasih se lili zazdi, da ima čloivek dušo v krvi,,. Strela vendar, če bi bila kri pri meni in pri zajcu enaka, bi moral zajec prav takra misliti kakor jaz. In naposled ne gre zgolj za kri, manveč tudi za drugo snov, ki je značilna za poedine-vrste, V vsakem atomu obstoji razlika, ki je še nismo analizirali, ker je presubtilna, kec tvori tako nekoč bistvo naše zavesti. Zato sem vedno tndilj da nam more zastrupljanje zajcev odkriti komaj slutnjo resmice. Šele zastrupljanje človeka bi nam moglo odkriti živo resnico,,. Kopico ljudi bi morali imeti pri roki,,, takole veste; na vešala obsojene zločince, norce iz norišnic, Pri teh slednjih bi morebiti ne šloi več, ker njihova kri,,, ah, pustimo-to„. Zato, vidita, mi morate obljubiti, da mi boste natanko poročali o vseh
< -LETNIK V.	^ŽENSKI SVET št. 9.	STRAN 281.
pojavih, ki jih boste čutili v sebi. Pisali boste zapiske, O tem vais bam še poučil. Ali mi obljubite?»'
«Zakaj rie?! Mogoče mi bo to opazovaii.je celo od-vmiliol neprijetne misli, ki bi me utegnile motiti,,. Vendar pa bi raje videla, da bi me poskusili umoriti na kakšen drugačen način.» «Ne, ne, znanost, medicina,,,»
* *
Zdaj, ko sam, dcima in premišljujem o vsem tem, me postaja strah. Ne vem pred čim, a vem, da se bojim pred nečim nepoznanim, temnejšim nego ]e tema mojih oči, V temi vstajajo in rastejo postave brez obrisov in brez razmer.
Zaman napenjam oči, da bi jih objela s svioijim pogledom. Kaj bo?
Ali sem ravnala prav? Rihard!
Razumel si me, niti z besedico se nisi v poslednjem pism,u dotaknil stvari, o kateri sem ti bila pisala.
Tvoje besede «Življenje je podobno deročemu hudourniku; niciben nož mu ne bo odsekal .glave. Nož se bo zmočil, hudournik bo drvel dalje,» sio prišle prepozno.
Vse to sem si tisočkrat sama povedala, a mamino trpljenje je takoi nepopisno biiezmemo, da sem pričela spoznavati zmisel trpljenja tudi brez oči. Oblike so si nasilno utrle pot v možgane in sio se postavile pred mene. Uzrla sem Vas vse po vdsti.
Videla sem solze in čezmerno trpljenje, videla sam oči svoje matere in sem se prijela za srce.
Predragi, vse misli in sploh vse, kar sem si mogla povedati, vse je bilo tako neznansko majhno spričo trpljenja, ki sem ga jela gledati, da je zatrlo v meni prav vse pomisleke.
Markov je izvršil, kar mi je bil obljubil. Bila sem pri njem,
«Esfira,» je rekel, «povabil sem vas danes zvečer na svatbo, Esfira, v sviojo rdečo sobo sem vas povabil. Vi ne veste, kakšna je rdeča soba. Ne morete vedeti, kaj je rdeče. Vse Velika reči so rdeče,,. Kri je rdeča, tudi vaša kri, Esfiria! Ogenj je rdeč.
Ljubezen je rdeča, srce je rdeče,,.
Poglejte svoje stice, pogovorite sra ž njim in spoznali boste rdeče. Srce more žrtvovati samo sebe.
Tistikrat, ko ste me prosili, ko me je vaše srce kleče prosilo, naj ga z enim samim sunkom pisbodem, tisti večer sem vzljubil rdeče.
.STRAN 302._ŽENSKI SVET št. 10._LETNIK V.
Rdeča soba.
Na rdečam divanu sedite. Luč je odeta v rdečo svilo. Čez ramena Vam. pregrinjam ta škrlatno rdeči plašč. Na glavo vam polaigam ta zlatordeči diadem s krvavordečim očesom — rubinom.
Vi ste ta večer moja rdeča kraljica.
Esfira...
Plameni v kaminu plapolajo rdeče, rdeče... kamin je odet Ves v rdeče steklo,
Esfira, danes bi še jaz želel umreti z vami.»
Prsdnagi, občutila sem rdeče in bilo mi je toplo. Pozabila sem za ne-kolikici hipov prav "wse. Vživela sem se v rdeče.
Videla sem,,.
Zazdelo se mi je, da sem zgradila babilonski stolp, dokler je božanstvo spalo, da sem se povzpela do nebes, da sem videla Boga.
«Pij, Esfira,» je zašepetal Markov, «pij, moja rideča kraljica, na zmago-rdečega nad vsem žalostnim, pij čašo rdečega šampanjca,,,»
Šampanjec se peni, šampanjec govori, šumi, kliče, poje, šampanjec sva-tuje, pij, kraljica, danes praznujeva svatbof»
Tričil je s kozarcem ob mojo čašo,
Zviok čaše je bil rdeč.
Nikdar v svojem življenju nisem okusila vina.
Tedaj pa isem dvignila čašo in sem izpila šampanjec na dušek, prav do dna,
V srce mi je sisglo, objelo me je rdeče...
Nenadno je postal njegov glas tih in otožen. Še nikdar ga nisem slišala tako govoriti,
«Svatba je končana... Brezbarvni gostje že naskakujejo. Ali jih ne čutiš še, Esfira? Pazi, piši, piši,,. Že naskakujejo,,, V temnordeči šampanjec so se skrili,,.»
Rihard! Čašo strahotnega istrupa sem izpila in strahota je bila kakoir nebesa.
Nepopisno sem hvaležna Markavu, da je poslal takšno lepo smrt pome.
Vsa rdeča je bila, vsa r/deča.
Markov prihaja k meni in pasluša šepet mojih bolnih pljuč,
«Prepočasi se riazvdja,,. Strela, niti sanjati nisem mogel, da imate toliko odporne moči.., naposled vas bom še ozdravil.,,»
«Ali bi me mogli lEs popolnoma ozdraviti?»
«Gotovo... Recimo: mogoče,,. Revež isem, res, strašen revež,., imam cči, da ne vidim, ušasa, da ne slišim, razum, da prav ničesar doumeti ne morem.»
< -LETNIK V.	^ŽENSKI SVET št. 9.	STRAN 281.
Mama sedi vse noći ob moji postelji in je vsa piierojena.
Čudim sci, čeprav razumem.
Hotela sem pomagati le njej, pa sem tudi sebi odkrila vir neskaljene sreče, ki je menda že od mojega spočetja počival v meni sami. Kako' prijetno mi je. Kaj slepe oči, prazne, votle oči, če je moglo moje srpe uHti toliko neskaljene, popolne sreče! Nič me ne boli, ničesar ne čutim, kadar vidim mamo, kako vöa v skrbeh boža moje lase, kako je pozabila, da imam votle oči, kako se vsa trese za moje življenje!
Srečna sem, da je pozabila na €iči.,.
Zdaj mi je vseeno. Živala bi, čeprav bi morala vedno ležati.
Bojim se, da bi utegnila morebiti res ozdraveli,
s«
Grda misel je to, le včasih se mi dozdeva, da je resnična;
Mama se veseli in si prav tiho govori:
•Bolna je in jaz nisem kriva.,.
Ali je kriva ali ni kriva?
Ni kriva! O, da bi mcgel ti povedati, da res ni kriva!
Naj bo kakorkoli! Srečna sem, ker, sem rešila mamo večne zavesti
greha in večnega kesa,	, , ■•
Umrla bom.,. Mogoče ti ne bom več mogla pošiljati pisem... s poslednjim pismom ti bom poslala svoje zapiske.	Tvoja	Esfira,
Kovno, 22. decembra 1919,
Rihard!
Čitaj priložene zapiske! Zvedel boš mnogo, mnogo... vsega ne!
EsJira,
Zapiski.
1. marca 1919.
Samo mrtvi morejo o sebi govoriti resnico, če so jo mogli, dokler so živeli, doseči...
s at «
Poskušala bom pisati o sebi resnico. Zakaj?
Toliko je dejanj, ki jim vzr»k leži globoka, da jim ne moremo priti do dna.,.
Zakaj je Bog?
Pišem...
; Ss ü:
Čutim strašne bolečine v prsih in na hrbtu in pišem natanko, kako me brezbarvni gostje naskakujejo.,. Zvečer mi je težko, vroče.
Mama stoji ob postelji in me boža s svojim pogledom, V možganih čutim ostiio balest, kadar mislim, kako bo ta ž.Hmetasti pogled taval po teh
STRAN 278. ._ŽENSKI SVET št. 304._LETNIK V.
strašnih, praznih, mrtvih dvoranah,. kako ne bo imel reč Esfire, da bi jo božal, kako bo zaman iskal praznih, mrtvih oči...
Tijsti čas že priihaja...
Bojim se in komaj čakam. Naveličala sem se vsega.
«Esfira,» mi pravi mama, «zakaj se braniš drugih zdravnikov?»
«Mama, Markov je znamenit zdravnik. Zakaj bi klicala koga dilugega? Diskreditirala bi ga pred ljudmi. Ker bom brezdvomno itak kmalu umrla, mu ne smem in tudi nočem kvariti ugleda.»
Zlagala sem se.
Rihard, to je druga laž... O Rihandu sem Be zlagala... oh ne... le resnico sem zamolčala... Ne morem, ne smem o tem pisati...
Drugič sem se zlagala, svoji materi prvič...
Rihard, moj dobri prijatelj! Kaj bi rekel, če bi vse to vedel?
«Laž,» je dejal, (in nikdar ne bom pozabila teh besedi), «je vir vsega, čemur pravimo: greh, zločin.»
«In če morebiti komu z lažjo koristimo, če nikomur ne škodimo?»
«Smešno vprašanje, Esfira, kajti tistemu, ki lažemo, najbolj škodujemo, ker mu ne damo spoznati resnice, mar\'eč ga namenoma in skoraj nasilno gonimo v zmoto. In cilj vsega čloiveškega udejstvovanja je -vendarie; resnica, Zakaj bi drugače tako koprneče hrepeneli po resnici?»
O, mama bi tako trpela! Ce bi danes moja mama zvedela vse po pravici, ali ne bi zblaznela od žalosti?
Kaj bi mi molj prijatelj odgovoril?
Bojim se pred tem Odgovorom.
Včasih se mi v daljni bodočnosti pokaže mati in vidim jo, kako joče nad spoznanjem resnice.
Resnica ie kakor čas, tema, praznina. Večna, ena sama, narazdel j iva.
Človek mora imeti dušo že zaradi resnice.
Verujem, da se bova nekdaj srečali in vem, da ji ne bom mogla tedaj nič vleč prikrivati resnice.
Kako me bo tedaj pogledala?
Že danes jočem ob tej pomisli.
Markov je rekel: «Vam tedaj ni za neko objektivno resnico samo na sebi iz nekega zelo važnega razloga, o katerem sicer jaz prav nič ne Vem, o katerem bi pa n. pr. vi morali biti poučeni, ker se za resnico potegujete; vam gre tedaj zgolj za lepi vtis, ki ga hočete ohraniti pri svoji materi, samo zato ji hočete govoriti kiiistalno resnico^ ker verujete, da živi v vas in v njej večna duša.»
Umolknila sem. Po dolgem premišljevanju sem mu odgovorila: «Res je, to mi je najvažnejši zunanji vzrok, a baš tä Vzrok, da se želim namreč ohraniti neomadeževano, pove zelo mnogo, pove, da kži resnični vzrok v meni sami.»
LETISIIK V._ŽENSKI SVET št. 305._STRAN 283.
Zakaj Markov ne veruje v dušo? Ali ne živi duša sama zase tako po-.globljeno, silovito življenje, da jo mora vsako bitje občutiti kakor sebe samega? Ali res morejo živeti ljudje, imeti dušo in ne verjisti vanjo?
Včeraj zvečer se mi je razjasnilo tudi to vprašanje, ko sva z Markovim razpravljala o posmrtnem življenju.
Spoznala sem, da Markov nima — duše.
Nočem razmišljati, kako in zakaj. Verujem.
Zlagala sem se.
Težko umiram. Manj vredna sem pnstala.,.
Rihard bi me obsodil... obsodil me bo, ko bo to zvedel.
Mogoče mi bo odpustil.
Odpuščanje je največja kazen.
Kajti odpuščanje je milost.
In milost je krivica,	(Konec prih.)
Rodni zemlji. (Radivoj Rehar.)
Sanjal sem te...
Sanjal sem te, sanjam še te cesto,	Ne gospod in ne poet:
kot je Adam sanjal izgubljeni raj,	vrnil bi se kakor kmet med kmete,
in če mogel — vrnil se nazaj	kot med svojce se zgubljena dete
v tvoje bi okrilje zvesto.	vse skesano vrne spet...
Vipavska dolina.
V naročje Kolka, Nanosa in Čavna je vsa cvetoča, vsa dehteča legla, desnica ji pod sivi Col je segla, levica boža loška polja ravna.
Kraj nje v zatišju sanja starodavna Vipava maja... Kakor da prepregla bi bol stoletij jo, ki so odbegla, vsa tiha je, a vendar vsa mikavna.
In nižje doli Starije so bele vsejane v polje, kraj, kjer zastrmele oči so moje prvič v luč življenja.
A tam na njeni levi, srčni strani, se dviga Slap, kjer so v mladosti ran: vzbrstela moja prva hrepenenja.
STRAN 278. .	ŽENSKI SVET št. 306.	LETNIK V.
Slap.
Poskrite med kostanje in orehe, se stiskajo po bregu sive hiše in le njih rdeče, s h^d krite strehe dvigujejo vse više se in više do bele cerkve svetega Matije.
Tam blagoslova iščejo vaščani ob vseh nezgodah bednega življenja, in ko izpraznijo, Bogu udani, poslednji kelih svojega trpljenja — jim še počitka da ob svoji strani.
Le nam, ki smo kot lastavice mlade po svetu se negodni razbežali, ni blagoslova svetega Matije; le mi — popotniki postali brez svoje zemlje smo in domačije...
Orehovica.
Po sredi cesta in ob strani hiše. In kakor one — plah je njihov rod vse drobne kakor plahe jerebice, in trd je kot orehova lupina, za latnike zakrivajo in fige	le jedro je njegovo mehko
od burje in dežja razrito lice.	kot podtrojiška bela vina.
Od njih — po materi Orehovčanki — izvira mojega srca mehkoba, trdota misli, plahost in sanjavost, da ves sem — njihova podoba...
Vipavska pomlad.
Cvetejo crešnje, mandelji in breskve Prihajajo žveplanja in škropljenja pod toplim solncem, zelene štradoni najtežji dnevi, vendar polni nade, in v vinogradih sklonjeni spareni da ko bo prišla jesen v vinograde, že zarod nov poganjajo in liste.	obilna in bogata bo bendinia.
Cvetejo črešnje... In za letom leto obnavlja čas se cvetja in zorenja,	z
le naših mladih sanj in hrepenenja nobena pomlad več nam ne povrne...
LE.TNIK V.
ŽENSKI SVET št. 10.
STRAN 307.
Pod svetim Pavlom.
Kot da so metulji beli
seli v breg pod Svetim Pavlom,
se belijo mandelji cvetoči
med vinogradi in topli jug,
ki od morja sem čez Kras se nosi,
trže cvetje z vej in trosi
ga na pot...
In kot da bi znova zeleneli moji davni, moji mladi dnevi, stopam v breg med vinogradi poln novih hrepenenj... Bratu bi se z jugom toplim, poigraval s cvetjem belim in še s samim svetim Pavlom rad bi — bratovščino pil...
Mojim pradedom.
Pradedje moji, dedje in očetje, vi tiho speči v zemlji svoji rodni, ki ste ljubili jo življenje celo, kar vezalo vas nanjo je, trohnelo ni z vami v tihi, tesni groba jami: obnovljeno se v srcu mojem drami in tiho kliče zopet me domov...
Šel sem edini drugo pot kot vi: od zemlje, ki ste o znoju jo orali, so v svet varljivi mladega speljali visoki upi me, obeti smeli, a ko ob koncu bodo dogoreli in ugasnili na vekov veke v meni,
nemira, hrepenenj in želj plameni, se vrnem k vam ves veren in udan, da z vami bom poslušal, ko nad nami bo zelenela in cvetela plan in bo v vinograde vipavske pripekal solnčni dopoldan...
Kje so moje rožice ? ron/ jegm.)
1.	Blagor tistim, ki niso pozabili na kmetsko zdravje in so srečni, če jih v samoti pozdravi veselje cvetočega nageljna! Blagor njim, ker v srca se smeje jim večna pomlad!
2.	Btagor deklici, ki zaupa svoje ljubezni skrivnost drhtečemu popku majni-ške cvetlice in diha svojo zvestobo v iajgeljček, nagelj in rožmarin! Blagor fantu, ki ga presune moč in tiha iskrenost vonjive resede, razvname in očisti ogenj pelargonij, ki mu jih je na oknu prižgalo dekle za spomin! Vernejše in vse krep-kejše zaživi ljubezen, ki jo v dušo objame sladka ^mladost in zanos pokojno krepenečega življenja cvetlic.
3.	Mlada žena, mladi mož, je lep, še živ in mlad vajin dom brez radosti zelenega, kipečega vrtiča? Dom brez zelenja in cvetja je žalosten dom, in blagoslovljena domačnost, ki iz rožic cvete!
STRAN 278. .
ŽENSKI SVET št. 308.
LETNIK V.
4.	Ti dete, predobro imaš mamico, ki zjutraj, zvečer ljubeče hiti pogledat, kaj delajo rožice. Blagor ti, mlado srce, ki te je majka naučila ljubezni do cvetlic!
5.	Pušeljc pa mora bit', zelen al' piav, ko boš slovo jemal! Kadar boš najbolj sam in truden v tujini, spomni se daleč nazaj v domačo pobožnost km[efske izbe: še zmirom zvesto se tam nagelj razcveta, ob njem tvoja sestra misli na tebe in moli za tebe, da zdrav in dober spet prideš počastit domovino. Kjer naš nagelj prepeva, tam, tam je lista solnčna, topla, dobra in vesela domovina, ki njej enake ne najdeš nikjer!
6.	In misliš, da mu je težko umreti, kogar ob smrtni uri tolaži blagi duh rožmarina? Lepo je na svetu, kjer rožice cveto, in prelepo je še v grobu, ki nad njim šepetajo pozdravi cvetic.
Mrak. (Franjo Neubauer.)
Nad menoj oblaki gosti, voda temna pod menoj, vse je temno, duša draga, bel je le obrazek tvoj.
Ljubil belo bi obličje, pa je v mislih mojih mrak, ker usoda mi je temna kakor potok in oblak.
(Marica Koželjeva.)
Žena in mati v zgodovini.
-- in žena sta bila v stvarstvu izprva eno. On, ki je ^ ustvaril gloveka, je pač ločil moža in ženo, a dejal, \ naj bosta dve telesi in ena duša.
\ S svetlo-nravne višine pa je padlo pozneje človeštvo \ v brezdna zla in izprijenosti.
Kakor temna slutnja spremlja prokletstvo, ki je bilo i5 izrečeno nad ženo, njo samo v davnih, zgodovinskih s časili. Učenjaki paganskega sveta so imenovali ženo ä zlo in največjo bol na zemlji ter trdili, da je en sani f mož več vreden nego tisoč žena. Tudi krščanski sredic nji vek je bil teh misli, da je žena dosti manj vi-edna
Dramatični primer za to nam nudi prvo raztelesenje človeškega trupla, ki je bilo prepovedano v srednjem veku od cerkve pod smrtnim grehom. Kljuto tej strogi prepovedi se je drznil učenjak Mondino da.Luzzo kot prvi raztelesiti človeško telo, a vzel je truplo mrtve žene, misleč, da bo manjši greh, ker žena po takratnih nazorih niti izdaleka ni bila enakovredna možu.
Žalostno dejstvo je, da je propadala žena v davni zgodovini čimdalje bolj, ni imela niti ponosa, niti časti.
A kdo jo je pahnil v tako brezdno? Ne moremo si, da ne bi očitali možu, da je storil to on sam, ki je ni čuval, ko ji je bil za go.spoda.
A težko je podajati žalostno, onečaščeno sliko žene prošlih dniTiam, ki smo uživali vsi srečni svojo mladost v varstvu one ljubeče, vse žrtvu-
LETNIK V.	ŽENSKI SVET St. 10.___STKAN 309.
joge matere, ki nam je sijala in nas ogrevala s svojo ljubeznijo nalik vse-oživljajočemu solncu.
Premotrimo le gola dejstva, M so povzročila propast žene v toli slavljenih, umetniško dovršenih časih pri G r k ih in R i ni 1 j a n i h.
Poiščimo v dobi,, ko proslavlja Grška v mnogostranski in bogati literaturi ženo in mater.
Najštevilnejši sloj moramo sploh izločiti, ker ondi ni najti bitja, ki bi zaslužilo to ime. To je med množicami sužnjev. Teh je bilo toliko, da jih je prišlo na vsakega svobodnega meščana najmanj 20. O teh najbednejsih je zapisal in rekel Cicero, eden najpopolnejših učenjakov tedanje dobe, da so le «orodje, ki govori!»
Sužnjem zakona niti dovolili niso. ali le izjemoma, in sicer kot osobito odlikovanje gospodarja. Nepopisno tragična je bila usoda sužnja, ki so mu zabranili vsako srečo v družini. Gospodar, ki ga je primoral s krvavo silo, da je delal zanj, mu ni privoščil, da si odpočije: na srcu ljubljenega bitja, ni mu dovolil trenutka miru, ki jih je najti edinole v mmiem družinskem krogu.
A pustimo to žalostno sliko ter obrnimo poglede tja v solnčne sfere, v bogastvo in razkošje onih, ki so se gibali v zlati svobodi. V hišah svobodnih meščanov so živele žene v prostorih ločeno in zaprto. To niso bile jece niti ne haremi, vendar prostori, kjer so bivale žene dosmrtno. Platon imenuje žene bitja, ki žive skrito od sveta ločeno življenje.
Grški pisatelji so opominjali venomer, da je potrebno zapirati žene z močnimi ključavnicami. Občevale so le s svojimi sužnjami. Bree.moževega dovoljenja ni smela žena iz dvora. Ona, ki bi si bila upala sama venkaj, bi jo bil lahko najstrožje, celo s smrtjo kaznoval.
Ker je živela grška žena tako skrito in nepoznano, je umevno, da je bila docela neizobražena in nesamostojna. Od vse duševne kulture je bila že vnaprej izključena. Možu je ostala docela tuja, ni mu znala v ničemer svetovati. A saj je tudi vprašal ni sveta. Zdel sei mu je zločin, da bi pustil ženo izobraževati.
Kjer pa je manjkalo izobrazbe, duha in srca, tam tudi ni bilo. ljubezni. Niso bili plemeniti nagibi, da, niti najmanj« nagnjenje, ki je spremljalo nevesto v zakon.
Grška žena ni imela nikake pravne zaščite. Šlo je tako daleč, da pogodba ni bila veljavna, če jo je sklenil mož na ženino priprošnjo.
Da, mati vdova je prišla v sinovo oblast brž, ko je bil polnoleten. Hladno in zdolgočaseno je živela žena, če je postalo njeno življenje neznosno. Kjer ni bilo ljubezni, tj© se je ugnezdila zahrbtna nezaupnost.
Le v svobodi se razvija tudi čednost. Niso bili zidovi dovolj visoki, niti vrata tako tesno zaprta, da bi jih ne bila odprla podkupljiva moč zlata. Pečat in ključavnica nista obvarovala nravnega življenja grške žene.
K temu ni treba omenjati, da ni bila zvesta žena možu, a še manj mož ženi in obojestranske ločitve so bil© na dnevnem redu.
Morda pa je žela vsaj grška mati priznanje, ki so ga odrekali samo soprogi? AH ni zbudila v otroku, v sadu svojega telesa, ono neodoljivo ljubezen, da je storil za njo vse?	.
Grški zgodovinarji povdarjajo globoko spoštovanj«, ki so ga gojili otroci napram starišem. Zdel se jim je nemogoč zločin, da bi se pregrešil
STRAN 278. .	ŽENSKI SVET št. 310.	LETNIK V.
sin ali hči nad svojimi roditelji. Zato je Solon v svoji zakonodaji, ki je bila sicer temeljita in izčrpna, kazen za tako dejanje docela izpustil.
A zgrozimo se, ko čitamo zlasti pri Špartaucili, s kako kruto roko so posegli v svetišče materine ljubezni. Tam je bilo dano očetu na milo voljo, ali je hotel obdržati novorojeno dete ali ne.
Najčešče jo zavrgel novorojeno deklico, ki so jo prodali ali izpostavili divjim zverem.
Ce je sprejel oče otroka, je bil pač v materini oskrbi, in sicer deklice do svoje poroke, a dečki do sedm&ga leta, to je, dokler jili niso začeli poučevati.
A še ta skromni del vzgoje je morala deliti mati z dojiljo in sužnjo, ki sta hkrati z njo vzgajali otroka.
Mati in sužnja sta poučevali nedoraslo deklico le v najpotrebnejšem znanju. Javnih zavodov za izobrazbo deklic ni bilo. Poklic žene je bil v tem, da je znala nekaj gramatike, poleg tega pa presti in tkati. Znanstveno naobraženih žena m.ed Grki ni bilo, izvzete so seveda hetere, o katerih bom govorila posebo. Ne moremo si predočevati, kako silno duševno brezdno je ločilo izobraženega Grka od grške žene in deklice.
Zapostavljanje grške žene in deklice iz boljših stanov bi še kako opravičevali, ko bi ne bili dajali tega, kar so odrekali njima, v bogati meri he-leram.
Le-te' so dobivale najskrbnejši pouk v znanosti, literaturi, umetnosti. Imele šo tolik vpliv na javno življenje, da so mongokatere Izmed njih ne-izbrisnio v zgodovini. Družabno so bile neomejene. Njim so dvorili možje ter jih oboževali, dokler so bile mlade in krasne. Nikomur ni prišlo na um, da bi zameril poročenim možem občevanje z njimi. Znale so pa tudi rafinirano zabavati, očarujoče govoriti, skratka, razpolagale so z vsemi najvabljivejšimi sredstvi, da so privlačevale može, ki so bili docela v njihovi oblasti.
Oboževane so bilo nalik boginjam in njihovim duhovitim domislicam je pripisovati dejstvo, da Sio ustvarili umetniki, kals;or Apel i. dr. nesmrtna dela. Celo nravno tako strogi Sokrat je obiskal s svojimi učenci slovečo hetero Teodato ter jo seznanjal s sredstvi, ki privabljajo može.
Imena slovečih pesnikov, modroslovcev, govornikov, državnikov so v tesni zTOzi s heterami, ki so vladale možem z neumljivim vplivom.
V Slenkiewicevem romanu «Quo vadiš» čitamo o takem razmerju duhovitega lilozofa in pisatelja Petronija s hetero Evniko.
Tako je imela Grška za svoje svobodne hčere in soproge dragocene obleke in drago kamenje, da so si dičile čelo in lase, a zaklade znanosti, umetnosti so poklanjali heteram.
* « «
Tudi v drugi klasični državi, ki je vladala istočasno svet, namreč raz-sežni državi rimski, vidimo ženo in mater le pri svobodnih Rimljanih. Sužnji so živeli tudi tu slično bedno -življenje liki na Grškem.
Zene v takozvanih višjih krogih so bile tudi tu v oblasti in odvisnosti moža, ki je bil gospodar njih življenja in premoženja. Vendar rimska žena ni živela tako samotno in zaprto. Umetnost in znanost ji nista bili tuji. Rimska mati je smela sama vzgajati svojo deco in je bila na to pravico ponosna. Od rojstva je čula sama nad svojim detetom, dojila ga je in ne-
< -LETNIK V.	^ŽENSKI SVET št. 9.__STRAN 281.
govala ne le teleäno, oblikovala mu je tudi duha. Še danes je znan rek iz tistih dob: «V materinem naročju se vzgaja dete.»
Kimski sinovi so visoko čislali svoje matere. Za zgled naj navedem le Korlolana, junaškega vojskovodjo, sina Virginije. Ko ga je prosila mati, nai prizanese mestu radi nje, ji prošnje ni mogel odreči. Materi je ugodil, dasi je moral radi te popustljivosti sam v smrt. V bolesti in smovski ljubezni je vzkliknil: «Mati, rešila si Rim, a pogubila si sina.»
In kako zelo so bile ponosne matere na svoje sinove, nam slika znana prigodba ko je pokazala mati obeh Grahov plemenita Kornelija iz rodu Scipionov svoja sinova bogati in v dragih kamenih se blesteči rimski gospe, rekoč: «Tu-le so pa moji dragi kameni.»
Lepo in plemenito je bilo življ.enje rimske žene, dokler ni začela Grška uveljavljati svojega mogočnega vpliva.
Verno sliko nravno visokostoječe žene nam daje Brutova Porcija, ki jo je ovekovečil Shakespeare v svojem nesmrtnem delu. Ona se cuti mozu enakovredna. Zahteva, naj vidi on v njej svojo tovarišico in ne prilezmco, ženo, ki je pripravljena z njim deliti bridkost in veselje.
In kako so se tudi možje zavzemali za nravno življenje svojih žena, nam je drastičen primer žena Tarkvinija Kolatina, nad katero sta se pregrešila sinova zadnjega rimskega kralja Tarkvinija Superba. Ona si je vzela življenje, užaloščena nad njuno zlobo, a njen mož se jima je strahovito osvetli. Ta dogodek jo bil pravzaprav neposredni vzrok, da je propadlo rimsko kraljestvo in se moralo umakniti republiki.
Ko so si podjarmili Rimljani spodnjo Italijo, so si navzeli grške^ zna-nosti in jeli v vsem posnemati način grškega žvljenja. V boljših družinah ^e bil običaj, da so najemali vzgojitelje svojim otrokom, ki so morali biti Grki- običajno so bili to izobraženi sužnji. Moderen je bil v oni dobi grski jezik. Kvintllijan je zahteval, naj se priuči rimska dete preje grškemu nego materinemu jeziku.
A bolj kvarno od grškega jezika je vplivalo na Rimljane posnemanje grških razvad. Razbrzdano grško življenje je vplivalo pogubno na močne Rimljane, ki so živeli vse dotlej zdržno. Silno bogastvo, ki ga je pridobil Rim z novimi pokrajinami, mu ni prineslo blagoslova.
Rimsko ljudstvo se je raznežilo in pomehkužilo, udalo se je vsem mogočim nasladam in česar ni zmogel sovražnikov meč, to so zmogle izlahka pogubne strasti in razvade.
Prvi znak propada vsemogočnega rimskega carstva je bil ne-ugnan klic ljudstva: «Kruha in zabav hočemo!» Rimsko življenje se je osredotočilo v cirkusu, gledališču, areni in razkošnih tekmah.
Rimska žena in mati je zapustila svoj dom in svoje vzgojno torišče. Stopila je v javnost in od takrat ji ni bil dom več pri srcu. Izgubila je ljubezen do otroka in ni imela več zmisla za družinsko srečo. Ulica in gledališče sta ji bili ljubši od doma. Učila se je grškega jezika ne toliko iz želje po znanosti nego zato, da bi ugajala in se ponašala z njim. Zgodovino in filozofijo so študirale rimske žene, ker je bilo to takrat v modi. Vneto so proučevale tudi pravo, da so dajale lahko nasvete v pikantnih zakonolomnlh procesih. Tudi s politiko so se bavile, ker jim je prijalo, da so protežirale na dvorih svoje ljubljence, ki so postali s to protekcijo njihovi privrženci na milost in nemilost.
STRAN 278. .	ŽENSKI SVET št. 350.	LETNIK V.
V tem, ko je padla rimska žena že tako daleč, da ji ni bilo pri srcu več domače ognjišče, temveč je hotela le v javnosti blesteti in vladati, je iskala zatočišča pri množicah čarovnikov, čarovnic in vražaric. Tu je iskala leka in utehe za svojo prepovedano ljubezen. Tudi špiritizem s svojimi groznimi tajnaml je bil priljubljen rimskim ženam. Da bi zadostile svojim neugnanim strastem t&r priklicale duhovo umrlh, so žrtvovale nedolžno svojo deco.
Nad vse drugo jih j© zanimala telovadba in šport sploh. V borjenju so se kosalo z nečloveškimi gladijatorji, radi katerih so dostikrat zavrgle dom in deco ter ušle z njimi. Prej so bile ločitve zakonov v Rimu neznane. Po končanih punskih vojnah pa niso poznale več mej. Kakor je bilo prej ženam hudo, če je prišlo do ločitve, tako so bile sedaj one same, ki so često povzročale in zahtevale ločitev.
Seneca je vzkliknil: «One ne štejejo let po številu konzulov, temveč po številu svojih mož. Ločijo se, da se lahko znova poroče, in poroče, da se zopet ločijo.»
S temi neprestanimi ločitvami je nastal v možeh strah pred zakonom. Tako brezmiselno se jim je zdelo, da so vprašali mladeniča, ki se je nameraval poročiti, jeli še pri zdravi pameti ali nI več.
Za vse te sloje, ki so bolehali globoko v korenini, ni bilo več rešitve. Končno so jim začele presedati že tudi igre v areni. Niso jih več zadovoljevale. Zamrzilo se jim je tako življenje, postalo jim je neenosno. Zato so iskali izhoda v tem, da si ga končajo sami.
Rim se je oprijel poslednjega sredstva — samomora — kakor rešilne bilke. Tudi rimski ženi in materi, ki se je doslej naslajala v areni, se je zdelo to življenje brez zmisla in smotra. Sama je nasvetovala možu strašno dejanje in si je vzela z njim vred življenje. Mati je zašepetala grozodejstvo hčeri in jo pregovorila, da se je je usmilila. Neka rimska žena isi je zabodla meč v srce. in ga še vročega od svoje krvi podala možu, češ: «Stori isto, saj boli.» In Plinij poroča, da se je proslavila s tem dejanjem za vse čase.
Rimske žene niso znale obvladati svojih strasti, zato so nezveste same sebi pokvarile Rim, a iz Rima se je pokvarjenost širila v širji svet.
Dete in glasba. *)
vVtprašanjem .glasbene izobrazbe se danes bavi na stotine in stotine stariŠEiv. Minuli sa časi, ko so se le premožnejši ukvarjali z muziko. Danias se glasba zopet ukore-njuje med ljudstvom, kjer je nekoč kalila kot narodna popevka, nabožna pesem ali narodni ples. Toda med človeka in njegovo glasbo je stopil sedaj še tretji činitelj, ki odločilno vpliva na tunetnost prav tako kakor na vse druge panoge življenja; tehnika, ali v našem primeru inštnmient. Ko iwdiitelji premišljajo; ali naj se naš otrok uči glasbe? — pomeni to v jeziku sedanjega stoletja: ali naj se uči kak inštrument? Pri
") Po prof, Willnerju v «Die Mutter»,
< -LETNIK V.	^ŽENSKI SVET št. 9.	STRAN 281.
tem imajo navadno v mislih klavir, kajti gosli in ćelo so bolj redki, dmga godala na lok iii pihala pa ^koro ne pridejo v poštev.
Sola goji glasbo v prav malem obsegu; pri zgodovini pač skrbno govori o vseh mogočih prastarih mučiteljih človeštva, toda Beethovttia, Bacha, Čaj-kovskega i. dr, zavestno prezira. Vendar je baš šola v, svojem temelju pravilno zapopadla zmisel glasbe s tem, da uči otroke zborovo petje. Predno pride namreč uho povprečnega človeka do gotove izobrazbe, že deluje socialni moment v umetnosti: vteselje do skupnega učinkovanja, da se doseže celotnost. Pevsko uro samo na sebi najbrže podzavestno greni misel, da ja petje šolska dolžnost, in pa ozračje šolskega pilostora; ko pa čutijo otroci na prostem gibanje koraia meisto trde klopi, se nam. jasno pokaže, kako glasba osriečujoče cprošča vsega pritiska mlado dušo, ki izraža v petju svojo svobodo in življensko srečo.
Doba, ko otrok preminja glas (puberteta, od 13—leta), nenadno rani vse dobre kali. Narava delaj v iiazvoju glasu tako dolg pomišljaj, da pri tem marsikateremu mlademu človeku izbriše zmisel za petje. In to je zlo, kajti trenotki, ko človek poje, so morda najsrečnejši in najsvetlejši v življenju ter bogato nagradijo onega, ki ostane petju zvest.
Gimnazije so že davno uvidele, koliko užitka morejo dati svojim dijakom s tem, da so ustanovile šolski orkester, pa bodi še tako skTiom.en', Mlad človek pač potrebuje namesto petja še kako plemenitejše razvedrilo in ne samo šport, kajenje in pijačo! Kakšno zabavo imajo dijaki, ki se niso naučili nobenega, orkestralnega godala! In kaj imajio' lahko deklice srednješolke? Samo klavir.	—
Tu pa se kakor strašilo) pojavita dva nasprotnika: suhoparna klavirska tehnika in osladna sentimentalnost. Instrument s 70 do 80 tipkami je pač kompliciran stroj, katerega človek ne more obvladati od danes do jutn. Potrebne so dolgoletne študije, da se v sviranju iBs kaj doseže. Pri tem. se pa cesto zgodi baš nasprotno kakor pri petju. — Namesto da bi se telo sprostilo in razmahnilo, pilsa se razširila, mišice in živci se prepojili z neko blagodejno silo, pa se kakor pri krču zvija roka, telo se krivi in upada, živci in mišice se napenjajo tako, da občuti učenka silno utilujenost. To se redno ponavlja, če je v klavirskem.mehanizmu utelešeni duh — ki je sam na sebi gotovo nekaj čudovitega — močnejši nego individualni duh otrokov, oziroma učiteljev. In tu je ona odločilna točka, katero muzikalna vzgoja lahko prav ali napačno zadene. Kljub tehničnim težkočam je treba odstraniti pouku vise,, kari utruja in muči, da se otroku že v začetku ne otežkoči sviranje klavirja (ali violine) nič bolj kot pstje; zato pa se mora kolikor mogoče skrčiti vsa nakopičena učna snov in nepotrebni zapletljaji. Jako važno je, da spoznamo, kako nalaga baš začetni pouk preveč zahtev na otroka ter' ga s tem zmeša in obremeni.
STRAN 278. .__ŽENSKI SVET št. 314._LETNIK V.
Odrasli, ki gleda le na gibanje prstov, navadno prezre, kako se morajo otroški možgani napenjati, da pazijo istočasno na pravilno držanje telesa, rlok in prstov ter na note z 1 in 2 ključema, na pravilno poudarjanje in vezanje zvokov in predvsem na takt. Učenec, ki ne more svoje muke izraziti z besedami, si pomaga s tem, da stalno izpušča, kar se mu zdi najtežje: ali sedi z upognjeno hrbtnico, ali drži slabo roke, ali igra neprestano napačne note itd. Po izkušnji nekaterih pedagogov bi morale biti pri početnem igranju klavirja celo nekatere kombinacije z različnimi istočasnimi napakami, ki se pa po goitovem času izkažejo kot lep uspeh učne metode.
Brjezštevila metod so že preizkusili, ali še do danes se ni posrečilo dobiti res uspešen način. Vsa rešitev glasbeno pedagoškega vprašanja je pač v tem, da sie znajo ločiti nakopičene težkoče: če boste učili otroka, da bo znal najprej muzikalno slišati, potem to kot notno sliko optično pojmovati (čitati); to, kar sliši in čita, tehnično podati na inštrumentu, pri tem^ pa prilagoditi telo novemu položaju, pa boste iznenađeni opazili, da so se vse težkoče silno zmanjšale, veselje do učenja pa dvignilo.
Pa še več. Otroci, ki so bili na glasu kot muzikalno nenadarjeni, začutijo kmalu glasbeno zavedanje in nadkrilijo starejše, ki se smatrajo za bolj muzikalične,
Z osnovnim zborovrm petjem naj bodo po šolah vedno združeni tudi početni pojmi teorije. Če je učitelj sposoben, znajo učenci kmalu ne samo melodije peti kakor škorci ampak tudi zadeti intervale, čitati note in peti v taktu br.3K melianičnega štetja klavirskega učenca,
Nepiiecenljive važnosti je tudiil ritmična telovadba, ki vodi iz otroške igre do umetniške zrelosti. Ritmična gimnastika je uvidela, da je temeljna podlaga glasbi v človeškem organizmu samem, v njegovi zdravi gibčnosti, ki je pri otroku še nepokvarjena. Namesto da bi otroka priklenila k instrumentu, ga osvobodi in mu vlcepi zavest muzike, ki je v njem samem. Iz muzikalne prašile ritma razvija zakone in pojave, veže osnovne pojave z najvišjo umetnino, teoretično z dejanskim in navaja otroka, da sam išče in najde, kar je pri vsakem učenju pač najprijetnejše. Pri takem učnem posto- , panju stopi na mesto utrujenosti in nevolj.2i zdiiavo veselje, navidezna nena-darjenost za glasbo izgine in po eno^ do dvoletnem takem učenju izgubi klavir svoje največje težkoče, ker postane čitanje not, pioudarijanje, štetje in si, samoobsebi umevno preij, negoi govor o nastavku prstov in držanju riok. Ritmična gimnastika je pač le muzikalna kultura in ne dresura ter ji gi® priznanje z umetniškega vidika. Njeno presenetljivo brzo prtodiranje v vse kulturne dežele nikakor ni le pojav mode nego izraz poglobljene duhovne kulture.
LETNIK V.
ŽBMSKI SVET št. 10.
'stran 315.
CtIEEE33Sai]a
HAŠA

niiui-faa.iiin
Zgoraj; Magdica VuCidolčeva iz Skoplia ; v sredi; Marija Frženova iz Krškega, Sonja Gombaževa iz Trsta, Sokolička Colievšcko\a iz Trsia ; spodaj: Milena in Tatjana Cankarjevi iz Ljubljane, Nardek, Marjana in Msrjan iz Brežic, Lavra
Slugova iz Trsta.
STRAN 316.	ŽENSKI SVET št. 10.	LETNIK V.
		
	IZVEST<jA	
■ W W ®		
PO ŽEnSKEM SVETU.	HIQI]eNA.
t Adela Šušferšičeva, učiteljica ročnih del Žena ia zoboyje. Star pregovor pravi, da v Rožni dolini, marljiva razširjevalka na-	f.na|nian, en_ zob.
_ ^ ^ . ^ 1 .	^	. , In na tem le mnogo resnice, v nosečnosti
sega Usta m sotrudnica prdoge, ,=e ,e skup-	materino telo za hranjenje in
no z materjo zastrupda z neužitnimi goba-	zarodka mnogo snovi, ki mu jih da-
mi. Tudi njen mož in trije otroci so oboleli y^j^ po krvnem obtoku, med drugimi tudi na zastrupljenju, toda njih Gtanje je bilo rudninskih tvarin; medicina jih imenuje soli, toliko lažje, da so jih zdravniki rešili. Blag ki sestavljajo okostje. Take soli iso nako-spomin plemeniti pokojnici, nesrečni draži- pičene posebno v kosteh in zobovju, pa jih ni pa iskreno sožalje v imenu velikega ste- mati od ondi oddaja novemu bitju. Radi vila naših naročnic.	pa n,em zob)e črne in razpadajo Zato
_ , , .	, .	, { . . ..	je potrebno, da uziva noseča zena taka zi-
Socialm uspehi nemških feministk. V	^g^bujejo rudninske snovi; a tem
Nemčlii stopi ta mesec v veljavo zakon o	otrokovo okostje in zobovje,
pobijanju spolnih bolezni. Nemška ženska y	jjo,5eanosti se vrši v vsem
društva ÖO že davno zahtevala uvedbo slic- j^nj^em telesu .cijlošna prekrvenost, zato nega zakona, pa tudi lo prizadevanje ,e	posebno v čeljustnem me-
kakor vse druge feministične zahteve na-	^ jj^ „j.	^^	^^^ti pri umiva-
letelo na nerazumevanje pri občmstvu m ■	gj^tko ali jo. pa sploh
pri oblastih. Sele po dolgem m vztrajnem ^ jj,	^^	zanemari in omeh-
nastopanju so :e ženam pridružili zdravniki	j^jj, ^^^^	izpadajo,
m se zavzeli za ta prekoristni predlog, /a- ^jnoge ženske mislijo, da morajo v tej četkom tega leta ga je nemški parlament jobi jako dosti in dobro in izbrano jesti, konečno sprejel m tako zakonito določd 2 obilico takih jedi zastajajo med zobmi sredstva, kako naj se prepreči širjenje spol- ostanki jedil, ki gnijejo in rede škodljive nih bolezni. Poleg stroge omejitve javne	p^;	^obje razpadajo. V takih
prostitucije vsebuje zakon mnogo odredb, pri^^rih si äena pokvari vse zobovje. Vča-ki se tičejo tudi poedinca m družme.	zdravnik lahko ugotovi nosečnost že s
Vsaka spolno obolela oseba se mora .-amim ocgledoiil v usta. Pri nekaterih je zdraviti in sicer samo pn oblastno potrje-	^ela vrsta zob; celo na robovih
nem zdravniku. Ustanove se pccebnl zdrav- si^^;), plpnib se pozna gnitje. Klešče so pri stveni uradi, ki bodo pozvali osebo, ki je	po^oč. ,
na sumu, da spolno bolna, naj predloži	dojenje zahteva svoje žrtve od ma-
zdravniško spričevalo. Kdor je tako bolan (.urinega zobovja, kajti kakor ie prej odda-in vendar spolno občuje, bo kaznovan s j^i^j j^^ano po krvi, tako in sedaj po mleku, triletnim zaporom. Ista kazen je določena 2ato mora tudi hrana dojilje vsebovati do-tudi za one =polno bolne, ki se poroče, ne ^glj rudninskih snovi.
da bi o tem obvesti.i svojo ženo oz. moža. Mesečno nerilo povzroči v ženi vaako-Z enoletnim zaporom m denarno globo bo	^^di snlošno prekrvenje. Zato opažajo
kaznovana tudi spolno bolna žena, ki doji	^ tistih dneh, da iim ie zobovje raz-
tuje dete; oseba, ki dovoli, da doji sililitič- bolelo, predvsem oni zobje, ki 130 jih boleli nega otroka druga zena, a ne mati; oseba, pj^.,- go si jih morda celo zdravile, ki da sifihtično dete v oskrbo tujemu hra- A); i,odi noseča žena k zobozdravniku? nitelju, ne da bi ga o bolezni obvestila. Isto- Ali tudi med menstruacijo? Sleherna ima tako je določen zapor m denarna kazen za pomisleke. Gotovo na je vsekakor bolje, dojiljo, ki doji tuje, dete brez zdravniškega. Jj	kratkem reši bolečin, nego da trpi
.spričevala, in za osebo, ki sprejme v službo dneve in noči. Ve-'da- »e iri taki paci-dojiljo brez zdravniškega spričevala.	jenjlji zdravniki sami izogiblieio izdiranju
Alijar/sa (zveza) ženskih pokretov .SH£. zob, če le ni preveč nujno. Ker je takrat bo imela ta mesec glavno skupščino. Pred ve-, organizem nekako Itrvno razdražen, se otvoritvijo bodo po vseh večjih mestih ma- Hhko zgodi, da rana preveč krvai^i; do^o-nifestacijski shodi za žensko volivno pra- dili so se celo primeri — čeprav zelo redki vico, «Ženski pokret», glasilo vseh včlanje- — da se je menstruacija "stavila in se je nih društev, ima v uvodnem članku 16. št. nadaljevala, iskozi- rano. Če se ne ustavi jasno obrazložene nagibe in namene javnega kri ptavočasjio, je pojav za :ženo lahko ženskega dela, predvsem prizadevanja za r,soden. Zato pa se ie treba ob mesečnem volivno pravo.	perilu splošno paziti, da se telo ne rani
LETNIK V._ 2ENSKI SVET št. 10._STRAN 317.
tudi kje drugje, kajti vsaka rana je v tem	6 žlic sladkorne sipe, Prideni sneg iz 3 be-
pogledu lahko nevarna, (Po «Zdravju),	ijakov, za noževo konico pecivnega praška
-^	in za pest očiščenih in opranih rozin in na-
KUHINIA.	strgane lupine K' citrone. Vse še dobro
, rTi - ■ . 1 ,	žvrkljaj in vlij na 2 žlici v kozi razbeljene-
Prazenec (šmom). 1) Običajni, K kg	^^ ^pg^^j ^ gorki peči. Ko je pe-
bele moke žvrkljaj dobro s 1 ml^a, li	^^ ^^„i na okrogel podstavek in ga
žlicama sladkorne sipe in 2 jajcema. Da bo	p^j^j ^ sladkorno sipo. Vinski pra-
praženec bolj rahel, žvrkljaj najprej rume-	^^jjel od ostalih ter prav oku-
njaka, a beljaka stepi v sneg posebej ter	g^rvira se po večini sam in še gorak,
nato vmešaj v testo m vse skupaj se	^^ („^j servira poleg kuhanega
žvrkljaj. V ponvi razbeli 1 žlico masLi in	g^dja
vlij_ nanjo pripravljeno testo ter ,3peci na	/ yti testo, ko je
inocnem ognju. Ko ,e spodaj lepo zapečeno,	J toda ne preveč, le toliko,
obrni z lopatico na drugo stran da se se	J ■ j
na tej lepo zapece. Razrezi ga nato na kose,	■ j ^^
Lahko ga pa. ko je na eni strani zapečen,	P ^
z vihcami raztrgaš na koscke, katere pri-	r^J^^ ,
dno obračaš m mesas dokler mso vsi do-	^ ^ , ,,
bro pečeni. Ko je prazenec gotov ga stresi	j^j^^-^j^P ^^ j; "treba pridejati in koliko,
na krožnik m dobro posuj s sladkorno sipo	' ^^^
po	^ - ^^
gornjem navodilu, le brez sladkorja. Servl-	^ 1, . -i . 1
ra se k solati	Nadevana paprika, aladki papriki odre-
3.)	Prazen e C z jabolki. Napra-	ži P" pokrovček, seme izloči. Po-viš testo po prvem navodilu. Vlij polovico	tem napravii sekanico iz četrt kg svezle testa v razbeljeno mast ter nanje potresi	svmjme m nekoliko govedine, temu pri-nekoliko nakrhljanih jabolk. Ko se malo	mešaj 1 celo jajce, osoli m popraj, doda) popeče, vlij po vrhu še ostalo testo in speci	strok zmečkanega česna, drobno ceseklja-vse do kraja. Med peko razreži na košč-	nega peteršilja m dve žlici na slani vodi ke, da se vsi dobro zapečejo; ali pa, ko je	"apol kuhanega riza Vse dobro premešaj na eni strani dobro zapečen, obrni ga pre-	napolni paprike. Ne natlacl jjrevec, ker vidno, da Ge ne razsuje, še na drugo stran,	^^ "apne. Ko so paprike napol-da se tudi na tej dobro zapeče. Razreži,	)ih s pokrovčkom pokrij m pričvrsti ko je pečen, na večje četverooglate rezine,	z zobotrebci, da se ne odločijo, S to koli-katere razvrstiš na širok krožnik ter dobro	napolniš 10—12 paprik. Ko si napol-posuješ s sladkorno sipo. Serviraj samega,	Ma paprike, razbeli v primerno veliki ko-
4.)	Praženec - torta, Žvrkljaj do-	zlico masti; ko je vroča, vlozi vanjo bro 'A 1 mleka, K kg pšenične moke, 1	paprike drugo poleg druge m jih od vseh žlico ruma, 3 rumenjake, 3 žlice sladkorne	ftrani lepo rumeno zapeci, potem jih posipe in nastrganih lupinic citrone. Pri-	beri na krožnik, na mast pa vrzi pol zlice deni sneg iz 3 beljakov, 1 pest očiščenih in	moke, pol zlice drobno zrezane čebule, opranih rozin ter za noževo konico peciv-	^hco paradižnikove omake ali pa pet do nega praška in vse i.lkupaj žvrkljaj. V	s^žih, olupljenih m ozetih paradiz-okrogli kozi razbeli 1 žlico masla, nanj ne-	"'^ov, Osoli m popraj ter pusti, da se po-koliko krušnih drobtin ter vlij vanjo pri-	kuha. Ko je omaka gladka, jo pretlači, vlo-pravljeno testo, katero postaviš v gorko	ži paprike nazaj v kozico, zlij na pretlace-peč, kjer naj se peče y^-Yt "re, Ko je pe-	"o omako ^ m potem kuhaj na zmernem čeno, vzemi ven, zvrni na okrogel krožnik,	o&iju še tričetrt ure. Će je omaka prego-posuj dobro s sladkorno sipo in serviraj	fa, jo zalij pomalem z juho. Papriko das poleg kuhanega sadja. Pri serviranju reži	prilogo k pečenki ali samo, zraven pa na kose, odnosno razreši: že prej kakor, krompirjev pire ali riz.
torto od srede ven.	Priprosti kuhani širuklji. Za družino (do-
5.)	Praženec torta - nesladki.	brih jedcev) 8-10 članov: 1 kg moke, 3 dkg Žvrkljaj Vrt I mleka, M kg moke in 3 rume-	kvasa. Kvas se razpusti v mlačni vodi, doda njake, Prideni -sneg iz 3 beljakov, za noževo	se žlica sladkorja in postavi na toplo. Ko konico pecivnega praška in ravno toliko soli	se speni, ga vlij v moko, kateri se tudi ter vse dobro žvrkljaj. Vlij testo kakor pri	doda malo olja in soli in se dobro zmeša, sladkem v okroglo kozo z razbeljeno mastjo	nakar se pusti shajati. Ko dobro vzide, se in speci istotako ter zvrni na okrogel krož-	naredita dve polovici: z valjarjem se raz-nik in servirai poleg solate,	valja in potem z rokami razvleče, da je
6.)	Vinski praženec. Žvrkljaj H 1	mlinec čisto tanek. Pomaže se z mezgo telega vina, y, kg moke, 3 rumenjake in	(marmelado), zavije in ovije s čisto belo cu-
STRAN 318.	ŽENSKI, SVET št. 10._LETNIK V.
njo in zaveže z vrvico. Zvezano pa ne sme	do časa. Te lončene peci so bolj pnielne
biti tesno, ker testo naraste in lahko poči	nego železne s trajajočo gorkoto, ker pri
cunja. Pripravljeno moraš imeti precej veli-	prvih prihaja toplota po lončenih ploščah
ko posodo s kropom, deni vanjo štrukelj,	prijetno in polagoma, a ne tako zareče m
ki naj vre dobre pol ure. Če je posoda prav	hitro kakor pri železnih. Vsled tega se tudi
velika, se kuhata oba ob enem, če ne pa	zrak ne ouši tako hitro. _	^
vsak posebej. Ko je kuhan, ga odviješ in Peči novejšega sistema imajo spretno iz-
zrežeš na tanke kose in zabeliš z maslom,	peljane cevi, da gre plamen vse okoli ter
v katerem si zarumenila nekaj kruhovih	tako segreje celo pec m ^mo dmmk drobtin. Daj tople na mizo. edi se pri teh znatno kunva ker se
'	kmalu razgreje ves zrak okoh peci in cela
GOSPODINJSTVO	treb^ prepogosto nakladati ku-
0 pečeh in štedilnikih ter o pravilnem Ko se napravi nova peč, naj se le uvede
kurjenju. Kakor človek tako imajo tu^ peči	z^pet staromodna, a vsekakor praktična za-
svOje posebnosti.. Marsikatera gospodinja ,se	p^ja vdolbina (pečina) pri lončenih pečeh
je o tem sama prepričala, saj so ji peči pri-	vzidano, kjer se ima lahko vedno posoda s
zadejale marsikatero preglavico, _	toplo vodo, kamor se spravljajo jedi, da
Nekatere peči se težko razgrejejo, a ob-	ostanejo gorke, in kjer se posoda lahko se-
drže potem dolgo toploto; druge se zopet	greje. Posebno sedaj, ko so. ^v rabi plinove
hitro segrejejo, a se tudi brzo ohlad-ijo. Prve	peči in štedilniki, so prejšnje peči potrebne,
so peči iz lončevine [kahlaste peči]; druge	j^gj. večkrat preneha plin. so železne peči, katere izgube gorkoto, čim Najprimernejše kurivo za lončene peči je
se neha kuriti.	,	poleg drv premiog. Dobro je, Ce se včasih
Dandanes, ko je kurivo (drva, oglje, pre-	'	„ Ariketov» ali «jajec». Prvi So
mog in kok) tako drago, treba posvetiti pe-	„ hijeni iz zdrobljenega premoga (prahu), ' čem in štedilnikom posebno paznjo. p^^ p^^jjjj bukovega oglja. «Briketi» Ako peč ali štedilnik ne deluje dobro, «jajca» ne razvijajo sicer toliko gorkote,
treba takoj pozvati pečarja-strokovnjaka, da	a obdrže dolgo ogenj. Vporabljajo jih zato
ugotovi napako in jo popravi. Nikakor se	po večini šele potem, ko se dobro razgreje,
ne sme ustrašiti stroškov, kajti bodo ob	^^ ugasne ogenj in da ostane ista to-
pravilnem kurjenju ter z manjša vporabo	plota.
kuriva čez mero povrnjeni.	p^y dobro vlečejo, se vporablja ve-
Ob nepravilnem delovanju peči se poiz-	činoma za kurjavo fcok. To zlasti pri nas v
^ubi mnogo kuriva, česar ne sme dobra go-	Trstu, ker ga vsled velike vporabe plina
sp.odinja nikakor prezreti kakor tudi ne	mnogo izdelajo. Pri kurjenju s kokom je
dejstva, da se z nepravilno pečjo potrati	treba bol) paziti nego pri kurjenju z drvi in
mnogo časa brez potrebe.	premogom. D,ostikrat se potrati mnogo ku-
V prvi vrsti ne sme gospodinja čakati, da	riva, ako ne zna oseba pravilno zakuriti, uredi peči šele, ko naistopi mraz in je treba Tudi se ne sme v peč zaporedoma nakla-
_	I____if ,__Ä______—t,ait; v tom C 11 cam öre kurivo DO vecini
zapazila pri peči pogrešek, daj popraviti	primerno količino premoga ali koka. Da se pravočasno, t. j. že v poletju ali pa v zgod-	kok vname, treba nekaj vec drv nego za nji jeseni. Najprej pokliči dimnikarja, kateri	premog. Ko sta se kok m premog dobro raz-jo dobro oči-ai. Tudi v sobah, kjer nisi dosti	gorela, naloži nanj dobro mero novega, pu-kurila, treba peči osnažiti vsako leto. Cevi,	sti, da se razgori do žrjavice m da se gorili so napolnjene s sajami in s pepelom, ne	kota razširi po vseh odvajalnih rovih, da se •vlečejo ter se vsled tega peči ne segrejejo	plošče pri peči dobro razgrejejo m da raz-dobro in kurivo se ne izrabi. Pri lončenih	širjajo prijetno toploto vse naokoli, ito ni pečeh starejšega sistema ostanejo spodnje	več plamena, nasuj na žrjavico par lopat plošče večinoma mrzle in se toplota nabere	pepela ter zapri vrata. Tako ti ostane ena-le v zgornjem delu; tako se razgreje zrak	komerna toplota po več ur, ne da bi naložila le ob stropu, dočim ostane v spodnjih pla-	novega kuriva. Večkrat »stane ogenj do na-steh hladen in je soba spodaj mrzla. V tem	slednjega dneva, zlasti ako se đene_ vmes slučaju je treba cev premestiti in postaviti	par «briketov» ali «jajec», Ako pec taito tako, da ostane toplota spodaj in se ne	vleče, da plamen glasno prasketaje udarja zbira le zgoraj. Spretni pečar bo že to dobro	na zadnjo stran peči, morajo ostati vrata uredil. Dobć se tudi priprave za trajni ogenj,	zaprta. Ostanejo odprta le spodnja vratca S to pripravo, katera se lahko priklopi tudi	pri odprtini za pepel. Da ostane ogenj čez peči starejšega sistema, se vporablja manj	noč ter da ni treba naslednjega dne zopet kuriva toplota traja nepretržno ponoči in	netiti, odstrani zvečer iz žrjavice ves pepel, podnevi. Prideva se le malo kuriva od časa	naloži nanjo par briketov ali jajec, katera
< -LETNIK V.
^ŽENSKI SVET št. 9.
STRAN 281.
si dobro zavila (8 krat) v časopisni papir, ter dobro zapri oboja vratca. Dru^e^a dne bosta briketa še goreča, da se jima naloži novo kurivo in ni treba nanovo kuriti z drvi. Prihranijo se pri tem drva.
Pri pečeh, ki manj vlečejo, najdeš še ne-zgorelc kose kuriva — premoga in koka. Te kose lahko še uporabiš in bi bila potrata, če bi jih zavrgla, Zato jih nekoliko poškropi z vodo ter deni na žrjavico, kjer bodo docela izgoreli.
Ker je v naših krajih v splošni vporabi kot kurivo za štedilnike in peči «kok», je treba omeniti še nekaj podrobnosti o kurjenju s tem materijalom. Premnogim našim gospodinjam in dekletom napravlja kurjenje s kokom dokaj preglavice in jeze, ki sta nepotrebni, kajti zadoistuje le nekoliko pazljivosti, da se vdomači tudi s to kurjavo. Pri kurjenju s kokom mora biti štedilnik vsak dan dobro očiščen. Vsi ostanki od prejšnjega dneva se odberejo, ker vsebujejo dostikrat mnogo negorljivih snovi, kakor ko-ščekov kamena ali drugih trdih negorljivih snovi sličnih raztopljenemu in strjenemu železu. Dostikrat se to prilepi na rešetko v peči in jo v mnogih slučajih zapre do srede, ako (se pravočasno ne odstrani. Ker je ta strjena žlindra trda, se more odstraniti le s trdim predmetom; kladivom ali železnim drogom. Ako ni rešetka čista in prosta, ne vleče, in kok ne gori.
Iz luknje za pepel ni treba pomesti vsega pepela. Na 'OČiščeno rešetko se naloži papir in drva, na vrh pa drobni kosi koka. Zgornja plošča štedilnika mora ostati zaprta in se prižge papir iskozi vratca. Pri pečeh se itak prižge skozi vratca. Ko se papir vname, treba zapreti še vratca in počakati, da se vnamejo drva in potem kok. Ko drva dogore in je kok žareč, se pridene novega koka, da se vname, potem pa dobro premešaj in podrezaj, da odpade skozi rešetko ves pepel, ler napolni štedilnik do vrha. Razgorelo se bo lepo vse in bo zadostovalo za par ur, ne da bi se kaj drezalo in pridevalo. V največ slučajih se štedilnik tako dobro segreje, da je celo žareč in treba potem zapreti tudi spodnja vratca. Pri kurjenju s kokom je glavno, da se mu odstrani pepel, kar Ge zgodi z drezanjem s kleščami, in da je rešetka prosta, da lahko prihaja zrak od spodaj. Plošča, t. j. vsi obroči, naj le bodo zaprti, kajti s snemanjem obročev se plašča le ohlaja in se vsleg tega zmanjša toplota. Čeprav se posoda, ki pride ob odkriti plošči v dotiko 13 plamenom, hipno hitreje ogreje, se pa zato ostala plošča ohlaja in ž njo vred tudi ostale posode. Zraven tega se s snemanjem štedilnikovih obročev posoda jako pomaže, da jo težko očistiš. Zato je bolje malo počakati, da se vsa plošča razgreje ter prihaja toplota od vseh strani in ne samo skozi odprtino. Ob pravilnem kurjenju zadostuje,
da naložiš dobro v štedilnik ali peč 4—5 krat na dan, da ti gori do pozno v noč. VčasiH gori kok slabo, ker je presuh. Zato je dobro, da ga poškropiš z vodo, predno ga naložiš v štedilnik ali peč.	—n.—
O LEPEM VEDEN3U.
Žalovanje.
Najdalj časa žaluje vdova. Žalovanje po možu traja dve leti, celo prvo leto nosi vdova globoko žalno obleko. Tudi za vdovca velja isti čas žalovanja. Za starši, oč-mom in mačeho se žaluje osemnajst niese-cev, devet mesecev traja globoko žalovanje. Ob smrti deda in babice .se žaluje eno leto; tudi starši za otroki enako dolgo, ali tudi do dveh let.
Za bratom, sestro, polubratom in polusestro se žaluje pet mesecev globoko, pet mesecev napol .in za .siricem-in teto . Jest mesecev, za bratrancem in sestrično tri mesece. Za nečakom, nečakinjo in daljnimi sorodniki se žaluje dva do šest tednov, brez globoke žalosti.
Oseba, ki po dobrem prijatelju podeduje, žaluje po njem tri mesece.
Za botro in botrom žaluješ le, če si bil na osmrtnici podpisan.
Nasprotno za sorodnikom ne žaluješ, ako nisi bil podpisan na osmrtnici.
Vsako žalovanje, ki traja več kot šest mesecev, vsebuje dobo «globoke» žalosti.
Kako dolgo traja žalovanje, je odvisno od simpatije, ki .smo jo gojili do umrlega.
Na splošno se moramo držati običajne dobe žalovanja, in dobro vzgojen človek se tem dolžnostim ne odteguje.
Za moške veljajo isti običaji žalovanja. Obleka mora biti črna ali zelo temna, na levem rokavu flor (črni trak) in na klobuku tudi, če je moški v globoki žalosti, Širokost flora na klobuku se ravna po bližnjem ali oddaljenem sorodstvu. Ob smrti žene je s florom ovit skoraj ves klobuk. Za bratom do polovice, za stricem še nižje.
Rokavice so izključno črne, švedske ali cvimate.
Gumbi na prsih in zapestnicah .so črni. Vsaka zlatnina je prepovedana.
Kravata črne motne barve je prava žalna kravata.
Vojaštvo ima črn flor na sablji ob pogrebu, med žalovanjem pa flor na levem rokavu. Uniformske čepice srednješolcev so črno ovite.
Uniformiran sluga ali kočijaž nosi na ramah črn vozelj. Kočijaž vdove ne sme biti livriran, ampak mora imeti črno obleko. Na klobuku ima pripeto kokardo iz flora.
V dobi lažje žalosti nosi moški lahko zlate manšetne in prsne gumbe, sivo obleko in sive rokavice.
STRAN 278. .
ŽENSKI SVET št. 320.
LETNIK V.
Obveznosti v dobi žalovanja.
V	času globoke žalosti se ne udeležujemo javnih prireditev, tudi obiskov ne delamo. "V lahki žalosti se khko udeležujemo prireditev, ki nimajo slavnostnega značaja.
Vabila na oficijelne in privatne pojedine se med žalovanjem ne sprejemajo.
Postavno se sme vdova zopet poročili deset mesecev po moževi smrti. Bon ton pa zahteva, da se sme zopet poročiti šele po dveh letih.
Če se vdova vdrugič vseeno poroči, preden pretečeta dve leti, sleče na dan poroke žalno -obleko, vendar jo drugi dan zopet obleče in jo nosi do konca žalne dobe. Spodobi se, da tudi njen mož kaže v obleki sočustvovanje in razumevanje.
Drugič poročena žena mora ob smrti sorodnikov svojega prvega moža žalovati, če ima otroke iz prvega zakona. Brez otrok pa k temu ni primorana.
Žalna obleka dame mora biti iz gladkega, motnega, črnega blaga in angleškega krepa. Žalna obleka ne prenese okraskov, sveLlikastih gumbov ali svile. Krilo mora biti daljše kot po navadi.
Črna, dolga, 80 cm široka tančica, pripeta na klobuk, ki sega čez obraz do kolen, se nosi ves čas globoke žalosti. Vdova ima s tančico popolnoma zakrit obraz šest mesecev. Rokavice so črne švedske.
Zadnji mesec globokega žalovanja lahko nosi vdova nakit iz gagata; doma je vedno v črni obleki, kakor tudi njeni posli.
V	času lahke žalosti so obleke še vedno črne barve, vendar se uporablja že lahko svila, baržun ali grenadin.
Črna kužuhovina pri oblekah se nosi leleJ na ^an po glavni žalosti. Astrahart pa se nosi lahko tudi že med globoko žalostjo. Glai;e-rokavice nadomestijo švedske, V drugi polovici lahke žalosti so dovoljene črne svilnate čipke in proti koncu bele, kakor tudi siva ali lilasta barva.
KNJlŽEVnOSllN UMEinOST.
Umberto Urbanaz-Urbani: Scrittori jugo-
slavi. V izdanju «Coll^zione di letterature slave» tržaške založniške družbe «Parnas-so», 1927. Tiskala tiskarna Spazzal v Trstu. Cena v Trstu 12.50 L, drugod 13.50 L. Strani 210. —
V	knjigo, ki ji je napisal laskav uvod rektor beograjske univerze in znani srbski literarni zgodovinar Pavle Popovič, je zbral avtor petnajst svonh razprav o srbskih in hrvatskih književnikih, in sicer med prvimi o Petru Petroviču-Njegošu, Branku Radi-ČGviću, Branislavu Nusiču, Milanu Rakiću, Jovanu Dučiću, Svetislavu Stefanoviću, Bo-risavu Stankoviću, Milici Jankovićevi in
Jeli Spiridonović-Savićevi, med drjgimi o SiJviju Strahimiru-Kranjčeviću, Ivu V^ojno-viću, Vladimiru Nazoru, Milanu Bcgoviću,. Ivu Andriću in Antu Petroviču. V drugem zvezku, ki izide bržkone še letos, bo spregovoril tudi o markantnih osebnostih iz slovenskega slovstva. Ko bo delo zaključeno, bo služilo .torej lahko kot izčrpen pregled, čez ^ugosiovensko 'literaturo. To ije težko delo, ki bi delalo preglavice še domačemu literarnemu zgodovinarju; če sodimo po tej knjigi, pa moramo reči, da ga bo g. Urbanaz-Urbani obvladal z lahkoto, INjegovo veliko znanje, njegova nepristranost do vsake po.samezne osebnosti, sijajna oblika, v katero zna odevati svoje misli, predvsem pa iskrena naklonjenost do ju-goslovenskega naroda, ki jo skuša vcepiti svojim rojakom s podčrtavanjem starih duševnih stikov med obema ljudstvoma, ga vzposabljajo v polni meri za interpreta ju-goslovenske duševnosti, ki ji je književnost samo najvažnejši in najbolj značilni izraz. Mi ko L ženski Ust pa moramo šc poisebe poudariti razumevanje, s katerim obravnava na mnogih mestih duševnost jugosloven-skega ženstva.
Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala 3 res lepe knjige:
L. N. Tolstoj, Rodbinska sreča. Roman. Preložil J. Vidmar. — Cena Din, 26. poštnine Din. 4 več, v originalni platneni vezavi Din. 34.
Pod vplivom zadnje svoje ljubezni pred zakonom, ki se je razdrla ne po njegovi krivdi, je napisal Tolstoj to poetično povest o ljubezni, zakonu in problematični rodbinski sreči. Kakor v vseh svojih delih se pokaže Tolstoj tudi v «Rodbinski sreči» velikega umetnika. Nedosegljiva vernost njegovega psihološkega pogleda, njegov globoki intimni zmisel za naravo in njegovo popolno poznanje življenja se družijo v tej knjigi v umotvor tolikšne živosti in sočnosti, da mu ni zlepa najti primere v isvetovni literaturi. To je še Tolstoj mlajših let, ki ne moralizira, marveč uživa v pisani bujnosti življenja in narave. Toda življenska izkušnja je primešala tem svetlim in prazničnim dogodkom, ki jih srečujemo v knjigi, tudi temne barve. Zgoste se ta zračna čustva zlasti proti koncu knjige, ki izzveni v sumljivo srečo, polno resignacije, zadušene bolečine in pokopanih mladostnih sanj. — Zato knjiga tembolj vzpodbuja k razmišljanju o tisti pravi sreči, ki se tu pokaže samo v bolečini nad izgubo in v nezadoščenosti.
«Oče», drama v 3 dejanjih. Spisal A. Ji-rasek, posl. Fran Albrecht.
«V azijskih puščavah», Sven Hedin, posl. P. Kunaver. Cena Din 36, vezana Din 44, po pošti Din 2 več. Prezanimivi potopisi -slavnega švedskega raziskovalca.
Poštnina pIa£aDa v gotovini.
LEKARNA CASTELLANOVICH
Lastnik F. BOLAFFIO
TRST, Via Giuliani «a (Sv. Jakob) blizu slov. iole
OdHkwflne leRBmßke speifßlitete zo drožlnsRĐ uporslio
■♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»g
I wan magg itits. Ma la lllmliii ♦
I Jakob Perhauc |
I	isD»n)|(M Itta 137t	♦
I Trst, Via Xi(H£6.T0lef. 2^36 |
I
t ♦
♦ t
V«dao » lilo(l in pe cenab iiren »MlM to»-koraEct: pnsttn iftnkt frepmor««, krsild bri-mrree, in lmmj«U tliiorcc. - Ltmi isdtBti; iiuneä vln^ famptn)«:, iiimc£ innlH riloik, UcTltH Cntti in droga. ~ Spccikiiteu: Jajt^i lioii)«!^ is CroDi mtrs&l« tor ruoof »tni likerji.
****** m
'j y^rw ODPRAV; DotfvASEV VJEH
UNDERWOOD
PORTABLE
Neobhodno potreben v vsaki hiSi. Najboljši spremljevalec na potovanju, zeio praktičen v vlaku in na parniku. Optemfjen s tipkami za slovensko pisavo. Tehla Četrtino in stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko Iz-vfäuie Isto delo. — Zahtevajte ponudba s ceniki. Plačilne olajSave.
C. fi. MOHOVICH, Trst
VIA MAZZINI 17
. U« dr« D« Sardoč
specijalist za ustne in zsbne bolezni psrfeltcionlran na dunajsici Itiinikl
ordinira v Trstta
via M. R. Imbrlani št. 16, III. nadstr. Cprej Via S. eiovannO od 9-12 in od 3-7.
Ivan Kerže - Trst i
Piazza San Giovanni štev. 1	S
ima v zalogi najraznovrstnejše	J
Ruliiiilslie In smi hi^ne poWine
Iz alnminlja, stekla, losa tu emaJUraiie prati.