4 Razredni pouk 3/2012 Tomaž Petek Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Kurikularni kotiček Mesto in vloga javnega govornega nastopanja v študijskih programih za izobraževanje učiteljev razrednega pouka Povzetek: Prispevek govori o mestu in vlogah javnega govornega nastopanja v študijskih programih za izobraževanje učiteljev razrednega pouka na območju Republike Slovenije. Učitelje razrednega pou- ka pri nas izobražujejo tri ustanove: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Javno govorno nastopanje je v prispevku razumljeno kot tvorjenje enogovornih govorjenih besedil, namenjenih širši ali ožji javnosti. Predstavljen je pregled ciljev, vsebin in metod, povezanih z javnim govornim nastopanjem prihodnjih profesorjev/magistrov razrednega pouka, podan pa je tudi predlog »optimalnih ciljev«, vsebin in metod glede javnega govornega nastopanja pri izobraževanju učiteljev razrednega pouka. Ključne besede: razredni pouk, študijski programi, javno govorno nastopanje (JGN), mesto JGN, vloga JGN. Abstract: The article discusses the position and role of public speaking within study programmes for class tea- chers in the Republic of Slovenia. Three institutions educate class teachers in our country: the Faculty of Education of the University of Ljubljana, Faculty of Education of the University of Maribor and the Faculty of Education of the University of Primorska. In the article public speaking is understood as pro- duction of spoken texts intended for the public. The paper contains an overview of objectives, content and methods connected to public speaking of future class teachers/ Masters of Arts, and “optimum objectives”, content and methods regarding teaching public speaking to future class teachers are also proposed. Keywords: first cycle of elementary school (class teacher), study programmes, public spe- aking, position of public speaking, role of public speaking Uvod Na območju Republike Slovenije izobražujejo učitelje razrednega pouka tri ustanove, tj.: Peda- goška fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (Bešter Turk 2009: 65). Učitelji oz. profesorji razrednega pouka poučujejo vse šolske predmete po predmetniku za 1. in 2. triletje osnovne šole, tj. od 1. do 6. razre- da. Proučili smo študijske programe 1 omenjenih fakultet, na katerih izobražujejo profesorje/magi- stre razrednega pouka, in analizirali učne načrte predmetov, pri katerih smo iskali posredne ali neposredne povezave z učiteljevim javnim govor- nim nastopanjem. Učiteljevo javno govorno nastopanje umeščamo v proces sporazumevanja (komunikacije) in ga v Razredni pouk 3/2012 5 tem okviru razumemo kot tvorjenje enogovornih govorjenih besedil, namenjenih širši ali ožji javno- sti (Petek 2011: 60). Izobraževanje študentov Oddelka za razredni pouk PeF UL 2 Javno govorno nastopanje študentov Oddelka za razredni pouk PeF UL teoretično obravnava- mo z dveh vidikov; tj. na posredni in neposredni način. Posredno se študentje z javnim govornim nastopanjem srečujejo pri skoraj vseh predme- tih – splošnih in strokovnih –, saj po predmetniku predstavljajo/ustno zagovarjajo seminarje v sklo- pu rednih študijskih obveznosti, kar jim prinaša izkušnje s področja javnega govornega nastopan- ja. Tukaj pa se pojavi težava, ki jo navajajo tudi študentje, tj.: da so profesorji in asistenti pozorni samo na vsebino, ne pa tudi na merila javnega go- vornega nastopanja. Osredinijo se namreč samo na to, kaj študent pove (vsebina), ne podajo pa nobene povratne informacije o celotnem načinu govorne predstavitve (tj.: koliko so študentje ures- ničevali merila, ki veljajo za javno govorno na- stopanje), kar je na neki način razumljivo – razen slovenistov je malokdo pozoren na to področje; z njim se strokovno oz. raziskovalno ne ukvarja in mu zato tudi ne posveča posebne pozornosti. Neposredno razvijanje javnega govornega nasto- panja se načrtno uresničuje pri treh predmetih, ki se uvrščajo med obvezne strokovne predmete, tj.: slovenski jezik 1 (predavanja, laboratorijske vaje), slovenski jezik 2 (predavanja ter laboratorij- ske in seminarske vaje) in didaktika slovenskega jezika (predavanje, vaje, nastopi na šoli). Oddelek za razredni pouk pa razpisuje tudi izbirni predmet pedagoško sporazumevanje v slovenščini, ki je namenjen vsem študentom PeF UL. V sklopu tega predmeta mdr. poučujejo o merilih javnega govor- nega nastopanja in uresničujejo didaktični model o postopkih/načinih razvijanja zmožnosti javnega govornega nastopanja pri (prihodnjih) učiteljih. Cilji, vsebine in metode, povezani z javnim govornim nastopanjem Cilji predmetov slovenski jezik 1 in 2, ki so posre- dno ali neposredno povezani z javnim govornim nastopanjem, so: zmožnost ustnega in pisnega sporazumevanja v slovenskem knjižnem jeziku – priprava na učiteljski poklic; nebesedno spora- zumevanje; razumevanje in uporaba strokovnega znanja (tudi glede javnega govornega nastopan- ja) za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih; poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju slovenščine; medpredmetno povezovanje; učin- kovito sporazumevanje s starši in sodelovanje s sodelavci v strokovnem kolektivu in s strokovnjaki zunaj osnovne šole; zmožnost fleksibilne uporabe znanja v praksi; avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in priza- devanje za kakovost. Cilji pri predmetu didaktika slovenskega jezika pa so glede javnega govorne- ga nastopanja podobni; dodajamo še: zmožnost branja (zaznavanja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja) književnih besedil in zmožnost izra- žanja mnenj o prebranem. Vsebine predmetov slovenski jezik 1 in 2, ki so posredno ali neposredno povezane z javnim govornim nastopanjem, so: sporazumevanje in sporazumevalne dejavnosti; sporočanje: načela, potek, strategije, vrste; sprejemanje: načela, po- tek, strategije, vrste; sporazumevalna zmožnost; sestavine sporazumevalne zmožnosti; pravore- čje. Vsebine pri predmetu didaktika slovenskega jezika pa so glede javnega govornega nastopanja podobne; dodajmo še: besedilo; skladanje besed v poved, povedi v zvezo povedi, replik v zvezo replik; predstavitev in vrednotenje, tudi ustno, pisnih be- sedil študentov; pedagoški govor, načini razvijan- ja sporazumevalnih dejavnosti; najpombnejša pa sta neposredno izvajanje pedagoškega procesa na osnovni šoli in vrednotenje učiteljevega dela s poudarkom na samorefleksiji. Metode dela so pri vseh treh obravnavanih temelj- nih strokovnih predmetih podobne, tj.: razlaga, pogovor, razprava, delo z besedilom, proučevanje primera, seminarji, individualne naloge, individu- alni študij, delavnice. Posebej je treba poudariti dve z učnim načrtom predpisani obveznosti, ki sta neposredno povezani z načrtnim razvijanjem jav- nega govornega nastopanja, tj. uspešno opravljen javni govorni nastop pri predmetu slovenski jezik 2 in nastop v razredu na osnovni šoli ter njegova evalvacija pri predmetu didaktika slovenskega jezika. 6 Razredni pouk 3/2012 Izobraževanje študentov Oddelka za razredni pouk PeF UP 3 Podobno kot študentje na PeF UL se tudi študen- tje na PeF UP vsaj posredno z javnim govornim nastopanjem srečujejo pri skoraj vseh predmetih, saj po predmetniku predstavljajo/ustno zagovar- jajo seminarje v sklopu rednih študijskih obvezno- sti, kar jim prinaša izkušnje s področja javnega govornega nastopanja. Neposredno razvijanje javnega govornega na- stopanja pa se načrtno uresničuje pri naslednjih obveznih predmetih: slovenski jezik 1 in 2 (pre- davanja, seminarji, laboratorijske vaje); didaktika slovenščine 1 (predavanja, seminarji, laboratorij- ske vaje) in didaktika slovenščine 2 (predavanja, seminarji ter seminarske in laboratorijske vaje) ter pri izbirnih predmetih: komunikacija – pedago- ško-psihološko področje (predavanja, seminarji, laboratorijske vaje), retorika in argumentacija (predavanja, seminarji, laboratorijske vaje), go- vorni nastopi – jezikovnokulturno področje (preda- vanja in laboratorijske vaje). Velik delež izkušenj prinese tudi tritedenska praksa v razredu na osnovi šoli, ki jo morajo študentje opraviti v 3. in 4. letniku (skupaj šest tednov prakse). Cilji, vsebine in metode, povezani z javnim govornim nastopanjem Cilji predmetov, ki smo jih predstavili in ki so posredno ali neposredno povezani z javnim govornim nastopanjem, so naslednji: razvijanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje mo- žnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in za prostočasne dejavnosti; študentje opazujejo in spoznavajo ustroj slovenskega knjižnega jezika kot sredstva sporazumevanja; spoznavajo funk- cijsko zvrstnost slovenskega jezika in besedilne vrste s poudarkom na besedilnih vrstah v šol- skem komuniciranju; opazujejo glasovne prvine slovenskega knjižnega jezik in tako dopolnjujejo svoje vedenje o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajujejo svojo pravorečno zmo- žnost; spoznavajo ravninsko zgradbo jezikovnega sestava, razmerje med jezikom in zunajezikovno stvarnostjo ter ustrezna področja proučevanja jezika; opazujejo in spoznavajo dejavnike in potek jezikovnega sporazumevanja – tako poglabljajo zmožnost tvorjenja in razumevanja povedi ter se usposabljajo za tvorjenje jasnih besedil in za njihovo sprejemanje; opazujejo in spoznava- jo slovnične in slovarske prvine in zakonitosti slovenskega knjižnega jezika – tako poglabljajo svoje vedenje o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajujejo svojo slovnično, slovarsko in pravopisno zmožnost. Pomembno je poudariti tudi praktično usposabljanje študentov v razre- du – razvijanje sporazumevalnih spretnosti in sposobnosti navezovanja stikov. Izbirni predmeti pa prinašajo še druge cilje, pove- zane z javnim govornim nastopanjem, tj.: spoznati zakonitosti komunikacijskega procesa pri delu z otroki; spoznati različne načine komunikacije in lastne komunikacijske vzorce ter njihov vpliv na delo s skupino; razumeti pomen uspešne komu- nikacije s starši; spoznati načine komunikacij- skega procesa pri sodelovalnem/timskem delu; komunikacijske spretnosti in sposobnosti navezo- vanja stikov z otroki; poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posame- znika v komunikacijskem procesu; negovanje medsebojnih odnosov in učinkovito razreševanje disciplinskih problemov; učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi. Izbirni predmet govorni nastopi določa naslednje cilje: študentje nadgrajujejo spoznavanje vloge učitelja v razvoju sporazumevalne zmožnosti otrok v prvem triletju devetletne osnovne šole; razvijajo zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo; na vajah in praksi se usposab- ljajo za samostojno pedagoško delo; naučijo se oblikovati dober, učinkovit in živ govor ter dati be- sedam moč, pravilno uporabljati govorno-dihalne organe, odpraviti napake in razvade v govoru, upoštevati elemente nebesednega sporazume- vanja, obvladati telo, prostor in situacijo, obvlada- ti knjižno pravorečno normo; razvijati sposobnost vodenja pogovora (prepričevanje, argumentiranje, poslušanje). Vsebine predmetov, ki smo jih predstavili in ki so posredno ali neposredno povezane z javnim govornim nastopanjem, so naslednje: študentje obvladajo dejavnike in potek jezikovnega sporazu- mevanja; govorna dejanja; zvrstnost slovenskega jezika: prostorske in socialne zvrsti, uporaba pro- storskih variant slovenskega jezika v šoli; govorni jezik; funkcijske zvrsti in besedilne vrste s pou- Razredni pouk 3/2012 7 darkom na besedilnih vrstah v šolskem komuni- ciranju; glasoslovje in pravorečje slovenskega knjižnega jezika s posebnim poudarkom na razli- kah med govorom in pisavo, ki jih je treba upošte- vati pri branju (samoglasniški fonemi in naglas) in pri opismenjevanju (premena po zvenečnosti, izgovor črk l in v); ob obravnavi glasoslovja, zvrsti jezika in besedilnih vrst, poglabljanje znanja o ustroju slovenskega jezika na skladenjski, obli- koslovni in na besedoslovni ravnini, ob tem pa utrjevanje zavesti o sistemski urejenosti jezika. Pomembno je poudariti tudi nastope pred skupi- no študentov (igra vlog) in pred učenci. Izbirni predmeti pa imajo še druge vsebine, pove- zane z javnim govornim nastopanjem, tj.: a) različni načini komunikacije: besedna in nebesedna komunikacija; vrste in pomen nebe- sedne komunikacije; b) spretnosti v medosebnih odnosih: komunikacijski vzorci in njihov vpliv na dogajanje v odnosih (v skupini, strokovnem timu, s starši); tehnike aktivnega poslušanja. Izbirni predmet govorni nastopi določa naslednje vse- bine: pri predmetu se ukvarjajo s tehniko govo- ra – od priprav na govor do govornega nastopa. Omenjajo različne govorne situacije, v katerih se znajdejo kot govorci in učitelji. Pri tem upoštevajo knjižno izreko. Študentje so ves čas aktivni, saj je predmet zasnovan v obliki delavnic. Učijo se osnovnih tehnik sproščanja, s katerimi prema- gujemo strah pred nastopom, in tehnike pravil- nega dihanja ter pravilnega oblikovanja govornih organov. Seznanijo se s postopkom priprave na govor, ki zajema vsebinsko, pravorečno in psihič- no pripravo. Težišče je v iskanju lastnega načina, ki je posamezniku najbližji. Vsak/-a študent/-ka pripravi svoj govorni nastop, ki ga predstavi pre- ostalim študentom. Pri analizi govora ne ocenju- jejo posameznika kot osebnosti, ampak le njegov govor. Opozarjajo na posamezne slabosti, napake, ki jih morajo odpraviti. Pri vseh oblikah dela se študent osredinja tudi na nebesedno komunikaci- jo. Študentje spoznavajo razliko med govorjeno in prebrano besedo. Metode dela so pri vseh naštetih predmetih po- dobne, tj.: razlaga, pogovor, razprava, delo z bese- dilom in videoposnetkom, proučevanje primera. Izobraževanje študentov Oddelka za razredni pouk PeF UM 4 Podobno kot študentje na PeF UL in PeF UP se tudi študentje na PeF UM vsaj posredno z javnim govornim nastopanjem srečujejo pri skoraj vseh predmetih, saj po predmetniku predstavljajo/ ustno zagovarjajo seminarje v sklopu rednih študijskih obveznosti, kar jim prinaša izkušnje s področja javnega govornega nastopanja. Neposredno razvijanje javnega govornega na- stopanja pa se načrtno uresničuje pri naslednjih predmetih: slovenski jezik 1 in 2 (predavanja, laboratorijske vaje, samostojno delo); didaktika slovenskega jezika in književnosti 1 in 2 (preda- vanja, seminar, seminarske vaje, samostojno delo); retorika in komunikacija (predavanja, semi- nar, seminarske vaje, samostojno delo). Cilji, vsebine in metode, povezani z javnim govornim nastopanjem Cilji predmetov, ki smo jih predstavili in ki so po- sredno ali neposredno povezani z javnim govor- nim nastopanjem, so naslednji: študentje naj bi se usposobili za kultivirano izražanje v slovenskem knjižnem jeziku; usvojitev spretnosti za uspešno poučevanje; spretnosti za razvijanje jezikovnih zmožnosti na primarni stopnji izobraževanja, spoznavanje zvrstne strukturiranosti slovenskega jezika, zlasti sestava slovenskega knjižnega jezi- ka; usvojitev glasoslovnega ustroja slovenskega knjižnega jezika in obvladovanje njegovih pravo- rečnih norm; prepoznavanje knjižnega besedja; vpogled v sodobne teorije jezikovnega spora- zumevanja in besedilnih struktur; seznanitev z osnovnimi smermi razvoja slovenskega knjižnega jezika. Pri predmetu retorika in komunikacija so predvideni cilji naslednji: študente usposobiti za uspešno, samozavestno, spretno in za pravilno sporazumevanje s skupino in posameznikom v pedagoškem procesu; študentje naj bi razu- meli pomen razvite zmožnost sporazumevanja v slovenskem jeziku; v govornem kanalu naj bi svoje znanje uspešno prenesli na svoje učence; zmožni naj bi bili jasno povedati, uspešno razložiti in spodbuditi ustvarjalno mišljenje za reševanje problemov. Vsebine predmetov, ki smo jih predstavili in ki so 8 Razredni pouk 3/2012 posredno ali neposredno povezane z javnim go- vornim nastopanjem, so naslednje: razvijanje spo- razumevalnih zmožnosti, tudi govorjenja; razume- vanje vloge sporazumevanja v življenju; tvorjenje ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedilnih vrst; slovenski jezik in njegova zvr- stnost (slovenski knjižni jezik, poročevalski jezik); glasoslovje slovenskega knjižnega jezika (glasovni sestavi, naglas, pravorečje); osnove teorije spora- zumevanja in jezikovne pragmatike; besediloslov- je – slogovni postopki pri upovedovanju, besedilne vrste; komunikacijski pouk, profesionalno branje, izražanje doživetij ob branju ter analiza, sinteza in vrednotenje; teorija govornega dejanja. Pri predmetu retorika in komunikacija je predvi- dena vsebina naslednja: udeleženci komunikacije; okoliščine komunikacije; načela uspešne komu- nikacije; besedna in nebesedna komunikacija; enogovorna in dvogovorna komunikacija; govor- no-poslušalska komunikacija. Metode dela so pri vseh naštetih predmetih po- dobne, tj.: predavanja, laboratorijske vaje, sodelo- valno učenje, simulacije, igre vlog, nastop. Predlog »optimalnih« ciljev, vsebin in metod glede javnega govornega nastopanja pri izobraževanju učiteljev razrednega pouka Kot smo na začetku že ugotovili, v Republiki Slo- veniji izobražujejo učitelje razrednega pouka tri ustanove. V učnih načrtih programov razrednega pouka smo poiskali cilje, vsebine in metode glede javnega govornega nastopanja, kar smo že pred- stavili. V nadaljevanju razprave pa cilje, vsebine in metode združujemo; izbrali smo tiste, ki se nam zdijo dobri in pomembni za javno govorno nastopanje. Oblikovali smo predlog »optimalnih« ciljev, vsebin in metod glede javnega govornega nastopanja pri izobraževanju učiteljev razrednega pouka. Predlog optimalnih ciljev pri izobraževanju učite- ljev razrednega pouka: zmožnost sporazumevanja v slovenskem knjižnem jeziku kot priprava na uči- teljski poklic – kultivirano izražanje v slovenskem knjižnem jeziku, usvojitev spretnosti za uspešno poučevanje in razvijanje jezikovne zmožnosti; prihodnji učitelji naj bi bili zmožni jasno povedati, uspešno razložiti in spodbuditi ustvarjalno miš- ljenje za reševanje problemov; opazovanje glasovnih prvin slovenskega knjižnega jezik in dopolnjevanje vedenja o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajevanje pravorečne zmožnosti; opazovanje in spoznavanje dejavnikov in poteka jezikovnega sporazumevanja – pogla- bljanje zmožnosti tvorjenja in razumevanja povedi ter usposabljanje za tvorjenje jasnih besedil in njihovo sprejemanje; opazovanje in spoznavanje slovničnih in slovarskih prvin in zakonitosti slo- venskega knjižnega jezika – tako prihodnji učitelji poglabljajo svoje vedenje o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajujejo svojo slovnično, slovarsko in pravopisno zmožnost; razumevanje in uporaba strokovnega znanja (tudi glede javnega govornega nastopanja) za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih; zmožnost fleksibilne uporabe znanja v praksi; avtonomnost, (samo) kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost; zmožnost branja (za- znavanja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja) književnih besedil in zmožnost izražanja mnenj o prebranem; nebesedno sporazumevanje; praktič- no usposabljanje študentov v razredu – razvijanje komunikacijskih spretnosti in sposobnosti nave- zovanja stikov; spoznati zakonitosti komunikacij- skega procesa pri delu z otroki; spoznati različne načine komunikacije in lastne komunikacijske vzorce ter njihov vpliv na delo s skupino; razumeti pomen uspešne komunikacije s starši; spoznati načine komunikacijskega procesa pri sodeloval- nem/timskem delu; komunikacijske spretnosti in sposobnosti navezovanja stikov z otroki; poznava- nje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika v komunikacijskem procesu; negovanje medsebojnih odnosov in učinkovito razreševanje disciplinskih problemov; učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi. Predlog optimalnih vsebin pri izobraževanju učiteljev razrednega pouka: sporazumevanje in sporazumevalne dejavnosti; tvorjenje ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil- nih vrst – slogovni postopki pri upovedovanju; sporočanje: načela, potek, strategije, vrste; sprejemanje: načela, potek, strategije, vrste; se- stavine sporazumevalne zmožnosti; glasoslovje slovenskega knjižnega jezika – glasovni sestavi, Razredni pouk 3/2012 9 naglas, pravorečje (ob obravnavi glasoslovja, zvrsti jezika – zvrstnost slovenskega jezika: pro- storske in socialne zvrsti, uporaba prostorskih variant slovenskega jezika v šoli in besedilnih vrst, poglabljanje znanja o ustroju slovenskega jezika na skladenjski, oblikoslovni in na bese- doslovni ravnini, ob tem pa utrjevanje zavesti o sistemski urejenosti jezika); teorija govornih dejanj; besedilo; skladanje besed v poved, povedi v zvezo povedi, replik v zvezo replik; besedilne vrste v šolskem komuniciranju; komunikacijski pouk, profesionalno branje, izražanje doživetij ob branju ter analiza, sinteza in vrednotenje; nastopi pred skupino študentov (igra vlog) in pred učenci; pedagoški govor, načini razvijanja sporazume- valnih dejavnosti; neposredno izvajanje peda- goškega procesa na osnovni šoli in vrednotenje učiteljevega dela s poudarkom na samorefleksiji – a) različni načini sporazumevanja: besedno in nebesedno; enogovorno in dvogovorno; govor- no-poslušalska komunikacija; vrste in pomen nebesednega sporazumevanja; udeleženci; okoliščine; načela uspešnega sporazumevanja; b) spretnosti v medosebnih odnosih: komunika- cijski vzorci in njihov vpliv na dogajanje v odnosih (v skupini, strokovnem timu, s starši); tehni- ke aktivnega poslušanja; tehnika govora – od priprav na govor do govornega nastopa; različne govorne situacije, v katerih se študentje znajdejo kot govorci in učitelji. Predlog optimalnih metod pri izobraževanju uči- teljev razrednega pouka: predavanja, vaje (prenos teorije v prakso; predlagamo več priložnosti štu- dentov za javno govorno nastopanje, več učitelje- vih povratnih informacij, čim več iskanja in pre- poznavanja napak ter njihove odprave), seminarji (razlaga, pogovor, razprava), delo z besedilom ter z videoposnetki in s tonskimi zapisi posnetih eno- govornih govorjenih besedil (analiza konkretnih besedil, ki predstavljajo predlogo za javni govorni nastop, ter analiza avdio- in videoposnetkov, pri katerih bi učitelj na vajah skupaj s študenti anali- ziral konkretne govorne nastope, ki bi jih učitelj ali demonstrator pri predmetu posnel; pomembno se nam zdi opozarjanje na napake pa tudi takojšnja odprava konkretnih napak; predlagamo strokov- ne analize govornih nastopov vsakega študenta posebej, da bo vsak posameznik najprej pozoren na svoje napake, nato pa še na vse napake drugih, katerim se bo skušal v svojem govornem nastopu izogibati), sodelovalno učenje (predstavlja enega izmed elementov sodobnega učnega okolja; mi ga razumemo kot skupno delo študentov za dose- ganje skupnega cilja; delo – učenje – v majhnih skupinah, ki je oblikovano tako, da vsak študent doseže najboljši učinek pri lastnem učenju, poma- ga pa tudi drugim, da dosežejo vsi kar najboljše rezultate; osrednje mesto pri tem ima interakcija v skupini), igre vlog, delavnice, individualne naloge in konzultacije z učiteljem (učitelj in študent bi na osnovi skrajšane različice govornega nastopa ugotavljala stopnjo uresničevanja meril, iskala nedoslednosti, odstopanja, napake in načine za njihovo odpravo), individualni študij (študent bi vsebine o javnem govornem nastopanju, za katere bi presodil, da mu povzročajo težave, še sam razi- skoval in proučeval ter jih poskušal uresničevati v svojih govornih nastopih). Sklepne misli Javno govorno nastopanje je področje, ki ga mora učitelj razrednega pouka še posebej dobro obvladati. Poučuje namreč učence v 1. in 2. triletju osnovne šole, tj. v obdobju, ko se otroci ne le obli- kujejo v mlade osebnosti in z učiteljevo pomočjo skozi pouk vseh predmetov pridobivajo in obliku- jejo delovne navade, oblikujejo temeljna spoznanja o naravi, človeku in o družbi, razvijajo logično mišljenje, temeljne zmožnosti oz. kompetence in oblikujejo vrednostni sistem (tudi pozitiven odnos do maternega jezika), ampak se obenem po vsto- pu v šolo večinoma tudi prvič kot tvorci in prejem- niki kontinuirano in zavestno srečujejo z rabo jezika v javnem govornem položaju. Pri vsem tem jim mora učitelj razrednega pouka predstavljati govorni zgled. Ugotovili smo, da je v študijskih programih za izobraževanje učitel- jev razrednega pouka na vseh treh omenjenih fakultetah dovolj možnosti za usvajanje strategij uspešnega javnega govornega nastopanja, od po- sameznega študenta/učitelja pa je odvisno, kako bo te možnosti izkoristil. Več kot bo učitelj javno govorno nastopal ter se pri tem zavedal svojih prednosti in pomanjkljivosti, bolje se bo izražal ter pri tem posredno in neposredno vplival na učence v razredu. 10 Razredni pouk 3/2012 Literatura in viri: 1. Bešter Turk, M. (2009). Študij razrednega pouka na slovenskih pedagoških fakultetah od štud. l. 2009/10 dalje. Infrastruktura slovenščine in slovenistke. Obdobja 28. 65–74. 2. Petek, T. (2011). Učinkovito učiteljevo javno govorno nastopanje kot temelj za uresničevanje sodobnega in kakovostnega vzgojno- -izobraževalnega procesa. V Mojca Orel (ur.) Sodobni pristopi poučevanja prihajajočih generacij: zbornik referatov: conference- proceedings. 59–74. 3. http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=169 (2. 7. 2012) 4. http://www.pef.upr.si/izobrazevanje/dodiplomski_studij_1%20_ stopnje/razredni_pouk_%28un%29/ (4. 6. 2012) 5. http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=183 (8. 5. 2012) Opombe: 1 Študijski programi in učni načrti posameznih predmetov so javno objavljeni na spletnih straneh omenjenih fakultet: www.pef.uni-lj. si; www.pef.upr.si; www.pfmb.uni-mb.si. 2 Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani 3 Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem 4 Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru Mateja Bricman 2. r. Mentorica: Nina Krištofelc