\ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE: NARpDNE PODPORNE JEDNOTE 1'rtdslikl la uprsvaUkl pro- •Uri S MOT H. UwBdale a V. j _____ Office of pubUcftUoa: 2687 Bs. Laws4a)s avs. TeUpkon«: LawadaU 4SSS. LETO—YEAR XIV. j&l Bater*4 M miM-i BO. •» Cki^ee. nS5e, sSm Mttw JMMMI9 SS. iti«, li Um poat-oftU« * ute Mm A* 9t Omctm* oi Mar^S i«7t. Chicago, UL, četrtek, 29. decembra (Dec. 29) 1921. 3TEV.—NUMBER 302. ---b- i A«Mftoi M« f«e wllii al nMhl rtto al po«t*|« g m«iM f«r im miHm 1103, Act »f Oct. S, 101T. autk*r«a*4 m Jumm 14, l»tt. VELIKANSKI DEBSOV SPREJEM V TEHHE HAUTU. Prvi Maor javni govor na kolodvora v Waahingtonu jo issval policijsko nestrpnost. 25,000 DELAVCEV SPREJELO DEBSA V DOMAČEM MESTU. r W^ahington, D. C. — Ko je Kugene V. Deba zapuSčal Wash-ington v torek zvečer, je na kolodvoru Union naredil kratek poslovilni govor stoterim prijateljevi in eodrugom, ki so ga spremili do vlaka. Zahvalil se je vsem za prijazni sprejem in pogoatitev; zahvalil se je tudi časnikarskim poročevalcem, ki so pošteno postopali ž njim, čeprav imajo drugačne politične, ekonomske in socialne nazore. Rekel je tudi, da ne odnaša absolutno nobene mržnje do nikogar v glavnem ^ mestu. Veruje v svobodo govora; vsak/lo mora imeti pravico, da vselej izrazi svoje misli. Resnica mora cveteti na * ustnicah slehernega človeka. * Ko je že skončal, je pristopil k njemu kolodvorni detektiv Chas. Broker in vprašal Debsa, kdo mu je dal pravico govoriti na kolodvoru. Debs se je začudil, rekoč, da res ni iskal dovoljenja, ako pa je storil kaj napačnega, naj ae mu odpuati. Nato je atopil v vlak med velikimi ovacijami zbranega ob-činstvs. ^ x Debs je prebil včerajšnji dan v neprestanih intervjuvih z mnogimi obiakovalci, med katerimi Je dočnoat, kajti razmere so se spremenile v času njegovega zapora in morda bo tudi on moral apre-menti svoje metode int taktiko, čeprav so njegovi principi in ideje, nespremenljive. Eno je gotovo: bojeval se bo za svobodo političnih jetnikov in proti vsaki kapitalistični vojni. ' Niegovi prijatelji pravijo, da ga doma čaka vabilo v Sovjetsko Rusijo in mogoče ga sprejme. Socialistom v New Yorku, ki so mu čestitali na svobodi, je Debs poslal pred odhodom iz Washingto-na brzojavko sledeče vsebine: "Sovražnik sem kapitalistične ga razreda in kapitalisti ne bodo našli v meni nobenega komforta dokler bom dihal. Adminiatracija, ki me je poslala v ječo, je vedela, zakaj me je poslala; sedanja administracija tudi ve, zakaj me je držala v ječi. Za svojo svobodo sem dolžan zvestim sodrugom, ki so delali neumorno za stvar, ki je vsaj dozdevno temelj, na katerem sloni ameriška republika. Ves svet je v kaoau. Edini ljudje, ki imajo moč in razum, da lahko spremene razmere in odvzamejo delavskemu razredu težko "breme, ho socialisti." Terre Haute, Ind. — Ves dan v torek so bile tu velikanske pri prave za sprejem Debsa, ki se ima vrniti v avoje domaČe meato \ sredo popoldne. Socialistični vodi tel ji is vseh krajev Amerike so se zbrali v Terre Hautu. Ukalna' socialistična organizacija je aranžirala slovesni pohod, ksterega se ima udeležiti najmanj 25.00» delavcev, ki spremijo Debsa po glavnih ulicah na njegov dom. V torek zvečer je bil javni ahod ob velikanski udeležbi. Med govorniki je bil tudi C. W Enrin, ured-nik "The New York Calla", ki jc kritiziral jostičnega tajnika zara di njegove ixjavc, katera je bila objavljena v pondeljek, ko ga je obiakal Debs. Krivin je rekel, ds "pritlikavi političar" kakor je Daoghertjr vzbuja le smeh, ko hote deliti očetovsko nanke Dehan. V AMERIKI 91 PROLETAlU-JATAl VSAK DELAVEC IMA SVOJ DOM! i, i -^V"'-/ '* '*< Statistika, ki ae zdaj objavijo ob koncu leta, pokazuje, da med blizu tremi miljoni prebivalcev v Chicagu je samo 165,866 hišnih posestnikov in med temi je 102,719 posestnikov, ki imajo hiše zadolžene. V Chicagu je 623,912 stanovanj, toda od teh je 447,407 v najemu. — V Ameriki ni prole-tarijata! Vsak delavec ima avoj dom!!! , . ■ i , 11. ...... j "11.1 KANSAS SE JE . Himna REPUBLIKANSKI UST JE VZEL OOVERNERJA NA MUHO. 40 let jo bil mir na kansašteom premogovem polju, sdaj jo pa mir pri vragu! Pittsburg, Kana. — "Indepen-denee Reporter" je republikanaki list. Lastnik tega lista je tudi republikanec. Torej- pripada k tisti stranki kot governler Allen. Zdaj je pa lastnik aam napisal članek, v katerem je oddal strel na Henry J. Alleaa in njegovo priljubljeno sodišče. Članek pravi; 'Višek učinka kansaškega industrijskega sodišča ae je doae-gel v tem, da so bile odposlane na kansaŠko premogovo polje vo-jaftke čete, da kontrolirajo kanaa-Ške žene — ne mož — ampak žene. : / ' . Mogoče ni še nobena ameriška Irskem. V razgovorih je dejal, da še nima natančnih uačrtov za bo- la v tako patetični in smešni ulo-gi, da je pozvala svoje čete pod orožje, da kontrolirajo rfkupino žen. "Zadnja alika prihaja kot primerno poglavje dveh letnih aitno-sti in boja na kansaškem premogovem polju, da governer Allen pokaže, da je on bolj vpliven človek kot Howat. Izredna zakonodaja je pokazala, da ima Allen več vpliva kot IIowat. Ali to dokazovanje je strašno draga reč za davkoplačevalce v Kanaoau. "Skozi štirideset let je bil mir na kansaikem premogovem polju, dokler niso pred dvema letoma na njem pričeli rogoviliti političar ji. Od tegs časa sem je premogovniška industrijs potlačena, na tiao-če dolarjev je bilo izgubljenih na mezdi, in navadno ljudatvo, katerega bi bila morala braniti dobro oglašana postava, je plačalo ceno v viaokih cenah za premog ali pa v davkih za vzdržavanje popolnoma nepotrebnega sodišča. KansaŠko industrijsko sodišče še nI drugega prineslo kot sitnaril in potežkoče. ,Iri sitnosti in potežko-Če bo prinašalo to sodišče, dokler bo v zakoniku predpissno, "Prav lepo je za governerja Allena, da napravlja izlete križem dežele in predava o zakonu, med tem ko mu ljudstvo plačuje pet tisoč dolarjev, da opravlja go-vefnersko službo, ampak zelo slaba reč je to za državo Ksnsas." ŠTEVILO U. DELAV CEII SE JE MILO WilM. TA F AKT NI POTLAČIL DUHA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE. Kajti številke eo kljub Umu ugodne v letu indnitrijalne depresije. Washington, D. 0, (Federated Press). — Poročilo, ki ga je izdala Ameriška delavska federacija, pokazuje, da se je število članstva malo »krčilo. Lani koncem leta je bilo 4,080,000 članov, letos jih pa Ameriška delavska federacija šteje J i,920,000. Velika je bi' la letos brezposelnost v vseh in-* duitrijsh in podjetniki so povsod najraje in najprvo odpuščali strokovno orgsnizirane delavce, da uničijo delavske organizacije. Ameriška delavsks federacija je ob tej priliki podala izjavo, ki govori, da je ameriško strokovno organizirano delavstvo ravno tako bojevito, kot je bilo pred le-tom dni, obenem' pa delavstvu čestita v nji, da je hrabro držalo svoje postojanke proti svojemu nasprotniku, "Delavstvo je sila v našem socialnem življenju," pravi uvodnik, v "American Federationiatu," "ki pilo ubitih s bombardiranjem odprtih mest. Komunisti so ustrelili deset oseb kot pro-titlak proti roakoiji, pet je bilo ubitih p6 rszNodiščni sodbi in e-den po obsodbi vojnegs sodišče, Tuksj ni všteta obramba Mo-nakovega, ko ao komunisti ustrelili 12 reakeijonarjev in ko so re-akcijonarji ustrelili ftOA oseb, ko so sopet imeli mesto v svojih rokah. Kaj razumejo nemški reak-cijonarji za "težko nearečo," je prodiranje z bajonetom in razbi- . janje glav dva in dvajset ujetnikov, ki so stali v vrsti, . Nemška sodišča so Izrekla oftem smrtnih obsodb, eno dosmrtno Ječo in rszdallls so 2H!) let ječe, ker so komunisti ubili šestnajst os«d). Zaradi 319 umorov, ki so jih in-vršili reskcijonarji, je bila ena o-seba obsojena v dosmrtno Ječo'in razdeljenih je bilo ssmo eden In trideset let ječe. Chicago ia okaliea; V petek jasno. MeVernosopodni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah t najvišja H, najnižja 2*. j izide ob 7:1*. zaide ob 441. vprašanj, o katerem bodo državniki entente razpravljali na kon* ferenci vrhovnega sveta v Cannc-su, je po vabi jen je ruskih boljše-vikov na ekonomsko konferenco v London ali Pariz kmalu po Novem letu. Lloyd (leorge iu Briand sta že pretresala to vprašanje, in sta prišla do nekega zaključka. Angleška vlada bi rada videla zastopnike Sovjetske Rusije v Londonu v začetku februarja iz razloga, da ae aranžira obnova trgovine predno se odpre plovbs v Petrograd na spomlad. Eden prvih pogojev, ki bo predložen Ruaom, je priznanje ruskih predvojnih in medvojnih dolgov. Ententa dobro ve, da Rusija še dolgo čass ne bo mogla plačati teh dolgov, glavno pa je, da jih prizna in ae zaveže plačati. Kakor hitro Ru sija to stori ,bo Francija popustila vijak, s katerim danes nsvlje Nemčijo, Na podlagi teh veatl je evl-dentno, da bosta Anglija In Francija kmalu priznali Kovjctsko Rusijo. Oospodsrsks rehabilita clja Evrope Je iicmogočs brez ogromnih naturnib bogastev, ki Jih nudi Rusija Evropi. Washington, 1). C„ 28, dee. Neuradno se poročs, da se Je na včerajšnji kabinetni siji vršila razprava o obnovi trgovine i Kn-aijo, Kabinet se je predvsem Lovil z domačimi ekonomskimi problemi In Hoover je poročsl o spre membi ekonomski* politike v Kov-jetski Rusiji, Mprememba je razvidna iz zaključka na kongresu eovjetov v Moskvi. Nato je pr«d-aednik Ilarding razpravljal s svojimi tajniki o možnostih vpostsv-I Jene trgovine. Predandnik Ilarding Je odobril vatop v Združene države zastop nik ti ruske sovjetske vlade, ki ls> nadzoroval kupovanje žita in drugih potrebščin za Kuaijo. Rim, 28. dee. — Trgovinska po godu med Italijo in Hovjetsko Rusijo, katero sta včeraj p*»dpiaa la italijanski zunanji minister Della Torretta in sovjetski santop nik Vorovski, je bila danea objav-I jene. Pogodbe je le začasna in določa obnovo trgovine med obe-tkado, bojkotom in propagando in ma deželama dokler ne bo spre medsebojna poštna ter brzojavna Jete splošna ekonomska pogodbs I zveza mora biti neovirana. T vos Oba stranki so zovemi»to. ds neruskih opojnih pijsč v Italijo jo brnita ovira« druga druge z Mo .prepovedsn. noOni čuvaj ubit s sekiro. Chieago, ni- — Mlet neg A nočnega čuvaja Abrahama Luberske-ga so našli ubitega s sekiro v to. vsrni krojsške tvrdke Hternherg Brothers. 1'olioijs sodi, da je bil izvršen roparski umor, kajti listnica nočnega čuvaja Je bila prazna, daairavno njegova soproga trdi, da je imel v listnici |>et in trideset dolarjev, ko je odlisjsl od doms. Luberskij je bil ns glssii, da je hogst in ds premore nsj-manj dvsjaet tisoč dolarjev, 1'olicijs sodi, ds je bil umor izvršen zvečer msd sedmo in osmo uro, 4 Polieijs dslje meni, ;ls je morilec prvlkrst udaril starega Lil-berskegs zadaj po glavi in ko se je obrnil, gs je udsril še spredsj. Njegova soproga je izpovedala, da ima njen soprog res dvajset tisoč dolarjev, s te ims tako akri te, da še ona ne ve sanje. TRUPL) UMORJENIH NAJDE NI V OOSCAVI Si Louis, Mo. Jllizo I niver-sity Cityjs so osšli umorjens dvs neznsnea. Oba sla bila uatreljena v glavo. Policija »e zdaj trudi, da razveže uganko. PROSVETA PROSVE cuiuoiuvima NAKOOM Ui^ltU fffi TERRS7nBS&i pol UU in $1.26 m tri ll.fift m tri nnMt»> N«il*f m *m, kar Um »lik g "PR05VETA" 2657 M U. Uwšala A*——. CfcUf. >T-W H, UWMtl« yWM, !>««*<•. »« "THE ENUGHTENltlFNT" ... «r tu su*-*« čsgtfamatai j—* i Datum v okJ«M»J« •• Pr- SI-22) poleg v«i«f« !»•»» M Milm >**. r«Mrk« i« pr»»*« MMf ■ »« M>Uvl 1UI. OPUSTIMO STVARI, KI ŠKODIJO DELAVSTVU IN ORGANIZACIJI. M a iHi kateri krat se pokladajo drugim ljudem n^ jezik besede, ki jih niso nikdar izgovorile. Nekdo sliši te besede, jih prenese dalje in pri tem jih prikroji po svoje. Tako nastanejo govorice, katere se mnogim zde navadne, so pa Škodljive osebam, katerih se tičejo/, dostikrat pa tudi delavski organizaciji. Kajti izrečena in podtaknjena beseda včasi kroži tedne, včasi mesece, predno jo t«ve tisti, kateremu gre mar. Dostikrat pa tako podtikaho besedo nikdar ne dosežejo osebe, kateri so podtaknjene, kar mogoče ne gfidejo na ušesa človeku, ki ima toliko poštenosti v sebi, da pove onemu, kateremu gredo mar, kaj mu podtikajo na njegov jezik. * / ' S takim postopanjem se ustvarja v/delavski organizaciji nezaupanje. Kajti veliko časa pretečp, predno se včftsi dožene, da besede, ki se podtikajo osebi, niso bile nikdar izgovorjene/ Skoda, ki je v tem času nastala za organizacijo, se pa le težko da popraviti. Nihče ne naj prenaša besed o drugih, katerih ne more ponoviti v navzočnosti onega, kateremu gredo mar. Ravno tako ni kritika poštena, ako se le posamezne besede iztrgajo iz stavka, ki imajo popolnoma drug pomen v zvezi z drugimi besedami v stavku ali pa v celem odstavku, dopisu ali članku. In sicer iz enostavnega razloga, ker drugfniso imeli prilike čitati vsegp Članka, dopisa ali pa poHlanega. Nekaj drugega je, če ima samo tako jasen pomen, da so drugi stavki nepotrebni v njegovo razlago. Kdor misli komu kaj povedati, je najbolje, da počaka, da prilika nanese, da mu pove v obraz, tako da ima oni drugi tudi j>riliko se braniti. Mi nismo pridigarji. Ampak v strokovnih in podpornih organizacijah nazivljemo drug drugega s bratom, v političnih organizacijah pa s sodrugom. Nespametno je torej, če drug drugega ubadamo na tak način, da se tisti ne more braniti, ki je prijet in napaden, ker ni ob času nšpada navzoč. Nasprotniki delavstva niso bratje v strokovnih in podpornih organizacijah in sodrugi v političnih organizacijah, četudi včasi priporočajo drugo pot za zboljšanje delavskega položaja, ampak nasprotniki delavstva, so tisti, ki delavca izkoriščajo. Delavski sovražniki so tudi oni, ki podpirajo delavske izkoriščevalce in izkoriščevalni gospodarski sistem. Kadar se delavci med sabo ubadajo, razbijajo svoje organizacije, se logično vesele oni, ki delavce izkoriščaj^. Društvena se^a je vedno najprimernejše meftto, kjer naj delavec govori. Ako se mu zdi, da delavci hodijo napačno pot. da si zboljšajo svoj položaj, naj jih skuša prepričati, da so v zmoti. Ce pa imajo drugi delavci boljše argumente, kot jih ima on, naj se da prepričati, da je on v zmotMn naj ne ostane trmoglav. Nobena reč tako ne ugaja delavskim izkoriščevalcem kot nesloga meti delavci. Velike kompanije izplačajo vsako leto ogromne vsote denarja privatno-detektivskim agencijam, ki pa niso drugega kot naprave za uspešno \ohunj<>nje med delavci in razbijanje delavskih organizacij. Te agencije najemajo vohune, da jih pošiljajo v delavnke strokovne, gospodarske in politične organizacije, da tam vohunarijo in s slabim jezikom pomagajo razdirati organizacij**, u kntrrc no delavci doprinesli že veliko žrtev. Delavski izkoriščevalci bi ne izplavali takim agen cijam počenega groša, ako bi ne imeli od njih korigti. De-lavski izkoriščevalci niso tako neumni, da bi troftill denar zastonj. Kadar kapitalisti iidajo denar, premislijo, če je tudi dobro naložen, predno se odločijo, da ga naloie. Oitjr, m — Vsem Slovencem živečim v Johnston C'ity-ju se uljudno naznanja, da ae bo vriila seja Hlo/enskega doma dne 1. januarja 1922 ob deveti uri dopoldne v domovih prostorih. Na seji se bodo sklepala pravila sa Slovenski dom, sato ne zamudite te važne seje. Ns svidenje. — Frank Martinjak. Wenjugan, DL — Kot naročnik Prosvete bi jako rad videl, d« bi se pokazalo malo več zanimanja za razvoj aofcelskc piisli. Da se ne more veliko zahtevati, ae razume samo po sebi, ker slovensko sokolstvo v Ameriki je še malo razvito. Obžalovanja vredno je, da slovenski javnosti še ni znano, da imajo aokolska drultva danea povaem drugo začrtano pot vzgoje: Namreč, da ni samo telovadba načelo sokolstva, temveč poleg telovadbe tudi nravstveno, vsgojevalno in organizacijsko delo. De bi »e dalo nekoliko več do-aeči na tem polju, imamo danea dobre pripomočke, kateri so jflav-( ni za upoštevanje: sloven. narodni domovi, ki bi bili lahko tvori-šče vaeh sokolskih društev. Olsvni pripomoček je prvi in nsjvečji slovenski list Prosveta, glasilo SNPJ, katera edina deluje za napredek našega paroda v Ameriki. Uverjen sem, da. je v Prosveti najbolje polje za priob-( čitev člankov sokolske misli. čitateljem mojega dopisa^ pa priporočam, naj se zavzemajo za stvar, ki bo pomagala vršiti delo narodne vzgoje za napredek slovenskega naroda v Ameriki. — Več obširnejšega gradiva o pospešitvi sokolske misli pozneje. Društvo Slovenski Hokol v Waukeganti bo priredilo dne 31. decembra, to je v soboto na starega leta večer veselico s plesom in i predstavo starega in nOffcga leta v zgornji dvorani Slovaiiske-ga narodnega doma. Začetek bo ob 7. uri zvečer. Pri plesu Vo.evi-ral Hrvaški tamburaški zbor. Slovensko in hrvatsko občinstvo iz domače in iz bližnjih naselbin je nljudno povabljeno, da se veselice udeleži. — Odbor Slovenskega Sokola za leto 1922: Staro-sta br. Mathiaa C. Waraek, pod-staroata ta*. Vincene Piuk, tajnik br. Frank Nagode, blagajnik br. Frank Malavašič, zapisnikar br. Jerry Hlane, nadzorniki br. Frank Skerbec, Tony Svete, Viktor Divjak načelnik; br. Louia Grebene, podnačelnik br. Jakob Turk, zastavonoši br. Viktor Divjak in br. John Debevo. — Math O. War»ek. Springfield, I1L — Bolj ko ae naVibe leto koneu, elabejše se dela pri naa. Tako tudi to leto ne bo težak letni proračun za naa de-laVce. Srečnega ae lahko šteje kdor ima še zdrave koati, koliko je žrtvovanih delavcev vsako leto za dobiček denarnih in drugih mogoteev. Ko sem zadnjič čital Prosveto, sem gledal tudi na boginjo a ščitom, predstavljajočo svobodo. Naši pradedje ao ae borili zanjo in jo tudi ievojevali, danes ps je sopet zstemnels njena alika. Kapitalistične atranke se družijo z imperijaliati, da bi lahko nasto-pile proti človeštvu. Dosti naa jc danea delavcev, ki se no zavedajo in mesto, ds bi se drnŽili kakor njihovi naaprotniki, ae pa racd vejejo. , Premogaraka organizacija je hii* pred malo čaaam ena najboljših. a danes gre v pogubo. Vsrokov je nsjveč pri vodatvu, s drugi in glsvni vzrok pa je v članstvu, ki ae ne briga pri o-litvah, kak je značaj kandidata, k! ga volijo. Lewia, ki ja^zmagal pri zadnjih volitvah potom svoje klike in sgentov, danes dela s člani orgsnitaeije prav po valpet-ako. Da bomo prišli do boljših voditeljev, je pač treba voliti može naprednega mišljenja, ne pa take, ki se bodo v naših atukah brslili s nam nsaprotnimi podjetniki. Delavcem j« treba buditi na shode in šitati na preti ne liste. da bomo poduČeni v tako važnih stvareh Da ae bomo dostojno poslovili od tegs leta, {nuno t ml i v naši naselbini ns Silvestrov k lavi obljubil, da pride. Povabljeni »o vsi delničarji in prijatelji doma, da jtosetijo *abavo, za lujr ne bo nobenemu žal. Tukajšnje pevsko društvo pripravlja na maškaradno /ege-lico, ki jo bo priredilo članstvo dne 21. januarja, v Carpenter dvorani, na Sedmi, in Adams centi. Tlako bo zabave dovolj, ssmo ako bo kaj cvenka. — Joseph Ovca. Zan Francisco, Oal. — V tukaj šnjem listu sem Čital uredniški Članek, ki ae pečalK-vsiljevauem utrgan ju plač ženskam — mezdnim delavkam X Kaliforniji. Na alov članka je: "Plače ženskam v Kaliforniji ne amejo biti utrga "Že dalj časa/' rite članek, "je v Kaliforniji gibanje, da bi se odtrgšlo ženakam pfkčo od $16 nh aamo $12.50 na teden,to se pravi, da bi prejemale odalej izučenc delavke po $12.50, učenke pa bi ae morale zadovoljiti z $8.50 na te den. Kje je kaka ženaka v San Franciscu ,ali sploh drugje, ki ae more prehranjevati a toliko pla čof Povprečno danes plača delavka v Kaliforniji po $8 za atanarino, po $2.20 za malice, 60c za vožnjo po pouličm železnici, torej skupaj $10.70 na teden. Če bi prejemala nameravano plačo $12.50 na te den, tedaj bi ji ostalo-tedcnsko po $1.80 na teden ali $93.60 na leto za obleko, klobuke, obuvalo, fcdra-vila, ra/ved rilo in vse druge potrebščine. Ako je Še učenka, s pla Čo $8.50 bi ae ne mogla potrebno preživljati ali pa bi morala napraviti tedensko po $2.20 dolga aamo pri atanarini in dnevnih potrebščinah. Predlagano znižanje plač jc po zatrjevanju deUklaljcev na podlagi cen življensfyh potrebščinam, ki so padle v zadnjem letu! Po statistiki se je ugotovilo ,da je ccna živilom v San Franciscu 'padla za 16 odatotkov od junija 1920 do zadnjega septembra letos, v Loa Angelesu pa med to dobo samo za 12.3 odstotkov. V zadnjih štirih meaecih ni cena živilom nič padla, pač pa moramo pomisliti, da je najemnina stanovanj precSj poskočila v ceni, tako, da se je v resnici znižanje cen zmanšalo sa mo za 12 odstotkov. Z dragimi besedami povedand, da hočejo na podlagi 12 odstotnega znižanja cen življenakim potrebščinam od trgati lastniki tovarn 25 odstotkov Če itak prenizko plačane mezde." K temu Članku nimam druge ga pripomniti kot to, da ao ženske v Kaliforniji lahko hvaležne, da se je vsaj eden angleški list potegnil zanje, medtem, ko se vrši najoatudnejša gonja proti delav kam v Sacramentu, Kal. — F. J Beraik. L ženskih gotovih znižanja Joknston Gity, BI. — Tu ima mo kar devet premogorovov, ki so last poedinih kompanij. Ti premogorovi obratujejo približno že od tedaj, ko so odkrili premog v južnem Illinoisn. Letos pa ti premogorovi ne obratujejo niti toliko, da bi ai človek zaalužil za doatno hrano. Premogarji sami različno aodimo o' vzrokih, nekateri pa domačini ao prišli že tako daleč, da krivdo vsemu brezdelju zvrsčajo na nas inozemce. Če bi ne bilo naH, tedaj, pravijo bi delali vaaki dan. Vse to je aamo nevednost ljudi. Edino intereai za dobitek ao vzroki, da je tako in k Umu ima mo tudi dovolj dokazov. tfelavci pri Old Bon Coal korporaciji amo dobili dne 15. decembri, ko smo prejemsli plačo vaak po eno pi-' amo, a katerim smb bili obveščeni, da kompanija ne more izhajati ter bo prišla do bankrota, ker mi rudarji prejemamo preveliko plačo. V pismu navaja družba, da so rudarji v Čoloradu, Zapad-ni Vlrglniji, jAlabami in Tcnne-aeeju radovoljno priatali na zvi-šanje mesde od 25 do 40 odatotkov ter da sedsj delajo,. vaaki dan, ker družba lahko prodaja premog #encje. Korporacija nas tudi prosi, naj ji mi pomagamo, da bo znižana plača sa naa. Drugi dan dne 16. dee. ni niti ena krajevna Organizacija dala kompa-niji odgovora na ta list, vsled če večer v [ser je kompanija pod vzela drugo ttlovenakcm narodoem domu pri-|akcijo. Zaprle je rova št. 17 in redili domačo Bahavo. Program.IS, odstsvila vae ljudi, ki pola aebeve bo jako obširen. V prizor-1gaje tračnice ia I.*,,,, o^mik« jena ho enedejanka igra »n še ;in tudi drugo delo je ustavila, stopil bo tudi pevski thor Polog ft«daj namerava vae ljudi natis drugih zanimivosti pa jt tudi Mi-'liti v en rov, dal lagal tračnice iz leaa a to za ono plačo kakor prej. Te na*fl#e delavci nikakor ne smemo priznati, ker a tem bi kršili našo pogodbo. Kako bo vse to izpadlo, ne vem, a vsakdo lahko sluti, da bo prišlo do stavke. Dobro bi bilo malo primerjati ceno premoga s plačo premogar-jem, da spoznamo, koliko je družba upravičena, da nam hoče znižati mezde. Rudar dobiva po 83c za tono premoga pri kopanju i atrojem, kompanijski ljudje do bivajo po $7.50 do $8.25; torej^ proračun pokazuje, da tona premoga stane družbo $1.25, prinesena na površje. Ako hoče rudar kupiti na mestu tono premega mora plačati po kakovosti oč 62.99 do $4.75. Tako "nizka" je cena aamo za one, ki so zaposleni jjri družbi. Kdojr ni zapoalen, mora plačati na cestu za tono premoga $6. St. Louis ni od tu oddaljen več kakor 90 milj, a tam plačujejo ljudje ta premog že po $10 do $15 za tono. Pri tem se ne vpraša, ali je prišel ta premog iz Alabame, W. Virginije aH od tu ves ima enako eeno. Ali ni torej akcija, ki jo je podvzela družba samo borba za |e večji prof it f . Znano je, da je (T. M. W. of A. podpisala pogodbo z zvezo operatorjev. Naši voditelji, predvsem Letiris, pravijo, da je kršenje po godb, ako ae po gotovih meatih u-premo protim takim akcijam, toda to ne spoznajo za kršenje po godb, ako nas operatorji poina-lem a od dneva do dneva bolj pritiskajo in nam jemljejo pravice Če bi delavce le s prstom ganil za poboljšanje svojega stanja, tedaj bi bil takoj barbar in kršilec zakonov in pogodb. Naši voditelji so prišli*celo tako daleč, da nam bodo kmalu zapovedovali, da ne aipemo pomagati z dolarjem na mesec kansaškirh rudarjem, ker vzeli nam boao čarter, ako ne bo mo pokorni. ,Če bi bil Lewis človek, ki misli da voli borbo za delavstvo, bi mo ral dati kansaškim rudarjem pri znanje, Iker voljni so trpeti celo glad, samo da bi se odpravil ^a kon, ki jih vodi v sužnost. Lewis pozivlje Članstvo U. M. W. of A naj bodo lojalni do organizacije obenem pa pozablja, da sam s svo-t jim početjem izdaja organizaciji) Kako naj ar človek tolmači logiko med njegovim pozivom na $lan stvo in početjem njega samega ' Lewis in Bittnee^ta že pomagala da ae je raztrgala organizacija v Alabami, Teksasu, Zapadni Virgi-niji in zdaj so vzeli čarter ruda rjem v Kansasu. Kako more tedaj on pozivati članstvo "na kako lo jalnostf Mnogokrat sem čul, da ne bo niti ena kompanija podvzela kako akcijo napram rudarjem v Illinoisn, na žalost in začunde nje pa smo to doživeli. Še marsikaj Žalostnejiega bomo dosegli, kar bo prišlo v kratkem in to je raz sul organizacije, ki je nekaj gotovega, ako članstvo samo ne bo podvzelo drugih korakov. — To-ny Bhragal. M z državljanstvom in pridobite ai ga kakor hitro vam je mogoče V našo naaelbino je pred krat I kem pnilo precejšnje število pro" hibicijoniških uradnikov ki w napravili velike i>reiakave po lavskih kočah. Nekateri „„ ,)f> j*kovali do zadnjega stanovanja! drugi pa ao ae nastanili po blii njih gričih, da bi nikdo ne mo^i I uteči. Na eden pot ae odpeljali 14 prestopnikov zskons in tudi tri rojake'ao menda zalotili. Bil m* tudi j#z trtjisken od dveh, ki «ta brez vsakega mojega dovoljenj nastopala v mojem stanovanj,, dokaj oblastno in takpj hotela v«« preiakati. Nisem jima pustil k«r bi želela napraviti, ker nista i-mela zapriaeŽenega potrdila in po, klicati sta morala župana, pn j ko I sta mogla atanovanje pregledati. Tudi župan je moral priznati, ,1« je na nepravem potu in kom-r,,, so vsi skupaj odšli-brez vsakega vspeha. — ▲. Fortuna. ■ Thomas, W. Va. — Po dva ali tri dni v tednu delamo v tukajšnjih premogorovih, tako da eni zaalužijo komaj za vsakdanji kruh. Z društvom dobro napreduje mo. Združil} amo ae z društvom št. 2,9 8NPJ, vslodčesar bo odpadla številka našega društva 23 in ostala št. 29. To je dober dokaz, da smA složni in napredni, zato apeliram na članstvo in na novo izvoljeni odbor, da delujemo složno še za naprej in delujemo, da bomo do prihodnjega leta že lahko ustanovili Slovenski dom. Tu je preeejšnje število rojakov a ni. mamo ga zavetja in prostora, kjer bi včasih dobili potrebnega razvedrila. Bil sem po rsznih na-selhinah, nekje fte veliko manjših kakor tu, a videl sem, da im^jtf v premnogih krajih alovenci domove, kjer prirejajo razne zabave in ee vrše društvene aeje. Ponosni so ns te domove, zsto rojaki, pokažimo tudi mi, da znamo tudi mi (graditi kaj podobnega, na kar bomo lahko ponoani. Dne 5. januarja se bodo tu vršile občinske volitve. Rojaki, bo-drte pozorni ob ti priliki in volite za tu pena človeke. ki bo delal za vas. ae pa takega, ki je nasproten nam inozemeem. Obžalujem, da ni na kandidatski listi nobenegs Hlovenes. ki M* ga zdniteai prav izvolili. Vsema temu je vzrok, ker se rojaki dovolj ne a-nimajo ta državljanstvo. Doati je ie rojakov, ki so Ae dalj časa tu, posedujejo Oross, Kaas. — Stavkovna ?! tuacija je v Kansasu nespretne-njena. Vojaštvo, ki je prišlo, da bi vpostavljalo red, je Čisto brez po. trebe, ker stavkarji ae drže lepo doma. Nobeden izmed vojakov ne sme zapustiti šotorov, kajti prepo vedano jim je vsako občevanje m stik s stavkatjl. Boje se, da bi pri-šli vojaki do spoznanja, da stav, karji niso to, kar ae jim predo-čava. Lej>ih novih količev, ki so jih vojaki prejeli, ne morejo uporabljati, ker aUvkarji ne demon-strirajo, njih vodje si pa pri tem mialijo, da vojaštvo ne sme priti v dotiko stavkarji, ki bi jim lahko bpimi besedami razložili svoj položaj. Naš pregovor pravi, dn lepa beeeda lepo mesto najde in na ta način, čfe bi vojake pustili med stavkarje, je nevarnost, da se jim odpre, oči. Lepe življenske razmere se nam obetajo pri vsem tem, kajti danea mora plačevati davkopla-levalec Že $25, ako je leta 1919 plačeval $15. Upam, da se bodo ljudje kaj naučili iz tega in malo mislili o-vodatvu državne ladije, ki po takem krmarjenju lahko zabrede na razburkano morje in ga tedaj ne bo več krmarja, ki bi jo spravil do mirnega pristana. Ce kaj takega, tedaj bo padla vša krivda samo na one, ki danes vodijo državno ladijo in te ne ozirajo na Želje ljudstva, tem-več samo na peščico denarnih mogotcev. Prihodnjo jesen bo ljudstvo zopet imelo priliko izreči sodbo, ali je zadovoljno s tem kar ima sedaj. Jaz pravim, dA proč z vsemi, ki pustijo izkoriščevalcem ali pA sami takorekoč pijejo kri i/, de lave A in farmarja pOtotn svojim nazadnjafikih ukrepov in zakonov. Glasovnica je tisto orožje, s katerim lahko ittrgamo moč denarnim mogotcem in nazadnjaškim postavodajcem in postavimo take ljudi, ki bodo delali za blagostanje vse^a ljudstva. Zato* farmarji in delavci stopite na dan volitev kakor en mo/. In izvolite delavske kandidate, ki bodo za vaa. Bankir i nadvokat gotovo nikdar ne bosta šla voliti delavca, temveč sebi enake, zato storite tako tudi vi in koristi takega glasovanja boate kmalu spoznali. V tem okolišu ni Slovencev, ki bi se podali na delo razun enegab kateri ae pa bolj šteje med domačine, ker sploh ne bere slovenskih listov temveč v veliki meri angleške nazadnjaške liste. Ravno ko to pišem, sem zvedel novico, da je premogokopna družba Sheridan Coal Co. .zaprla vodo, pri Čemur'je prizadetih kakih 50 družin. Ikgovarja se, da nima slabega namena, a njen namen je očit. — John Kunstelj. 89,000 ŽRTKV^aAKA v mM |ne posedujejo niti prvega pa-bo vssk sam po^pirja, aeto rojaki, podvizajte ae Washington, D. C. — Statisti* no poročilo se glasi, da je £9,00" oseb v Zdrušenih državah umrlo za rakom v letu 1920. To je okrog 5000 Žrtev več kot V letu 111» Statistika tudi kfže. da je v se-vernib^državah več te bolezni ka kor v južnih. VLAK OROPAN Otty, m. — Dva ban d i ta sta pAfcno zvečer eptesals ns osobni vlak missourske patifičn< železnice m oropala sla ekspre*-ne družbe. Izpraznila sta -ek-presno blagajno in aekočtla s pK nom Pri impsdu sta ebptrel'1* tudi L. H. Hollanda. ekspresn'-?' sla. k [[PO JE BIL m NAČRT! _4- OBinStL ti tk KI! Ifent-prt^tot« je bfl pravočas 8 m prijet. " m St. Peni *inn. — Uradniki ArmourjeVe kompanije, pinkef tonska detektivska agencija in bivši kaznenec, po imenn O, F. Du Vali, so izdelali aažrt, ki ga imenuje policijski načelnik "naj podlejšo zaroto proti strokovno organiziranemu delavstvu." Po zapriseženih izjavah, o ka triih pravijo, da jih je podpisal Du Vali, je bil napravljen načrt, ,]a se povzroči eksplozija v tovarni za izdelovanje parnih kotlov, ki se drži Armourjevega podjet ja v South St. Paulu. Voditelje stavke klavniških delavcevso pa boteli zaplesti v aftro. Tako pripoveduje policijski načelnik Cre-, peau. Crepeau in državni pravdnik R. D. 0'Brien Bta podučila stav-karje, kakšne' korake naj podvza-mt»jo, da razkrinkajo zaroto. Prvi ftottkpt, da zapletejo voditelje stavke v zaroto, je bil storjen pred nekakd tremi tedni, ko je OeorgeiCrfpente, poetovni tajnik organizacij? klavtiiSkili cfelav-cevprejel mteterijozno telefonič-no poročilo. Carpetttčr je nvnan-ea odslovil, čet, da naj se obmte na J. P. McCoyja, tajnika organizacije klavniških delavcev. Človek, ki je telefoniral Mc-Coyju, ni hotel povedati svojega imena. Ampak neznanec je vatra-jal, da mu ima nekaj važnega izročiti. McGoyju jfc hjlo svetovano po neznancu, da naj pride v hišo st. 1092 na Reaneyjevi cesti v St. Paulu, tam naj pa vpraša ' po Du Vallu. # McCoy in Cafpenter sta ač raz-jrovarjala o ponudbi, iz katere je bilo razumeti, da gza nasilno dejanje. ' Najfprvo sta zaključila, da jo popolnoma prczreta. Nič nista podvzela v nedeljo in ponde-ljek. V torek je zopet neznanec klical telefonično. V sredo je neznanec dej*lr da morata govorit} z Du Vallom. Zdaj se je McCoy odločil, da Kre v družbi drugih unijsklk odbornikov k Da Vallu, v kateri je bil tudi Willirfm Sfoith. Ko sta se McCoy in Du Vali razgovarjala, pravi zaprisežena izjava, ao odšli C. M. Reed, Član pinkertonake detektivske agencije, Albefrt Re-nard, uslužbenec Armourjeve kompanije, in neki ftice, usluž-ben na policiji v South St. Paulu, v sobo nad njima, kjer šo priilul-kovali. Du Vali je zahteval od odbornikov delavske organizacije pet in petdeset dolarjev, da požene Armourjevo kotlarno v zrak. Zahteval je deset dolarjev naprej, da kupi nitroglicerin, bombaž m pikrinovt) kislino,'da ia tak snovi napravi bombo. Delavski voditelji no odklonili ponudb«. Du Vali ^>ravi t svoji iejavi, da mu je bilo ha ročen o od Nekega človeka, katerega prvo Ime je Oe-orge, in o katerem sodijo, da je privatni tajnik W. C. Whita, »lavnega Armourjevega ravnatelj", da naj nadaljuje delo in povzroči razstrelbo, čeprav ao delavski voditelji odklonili njegovo ponudbo. Delavski voditelji so šli k poli eijskemu načelniku Crepeaju in posvetovali ee ae z državnim pravdnikom OHrienom. Drufci 'lan so ae vrnili v aobo k Du Val In. H sabo ao imeli za petdeaet dolarjev zaznamovanih bankovcev ki so bili fcaznamovani vpričo po-licijakega načelnika in državnega pravdnika. Du Vali je a veseljem sprejel denar. Ko je Du Vali sprejel denar, so ga aretirali taettni detektivi in odvedli na glavni xtan policije. Aretacija je bila izvržena v četrtek in prihodnji dan je napravil zapriaeženo izjavo, ki ao jo [»olicijik! uradniki objavili. > Državni pravdnik 0'Brien in policijaki načelnik Brcpeau izjavljata, da bosta nadaljevala s preiskavo, dokler ne bodo vsi detajli zarote odkriti. Ogrski monarhisti kupili Žiti $ Budepešta .— Ogrski monarhisti so kupi!) in poslali bivži ee-sariei Z iti na otoku Kadet* posteljo, k jih stane dva miljons madžarskih kron. 12 DELAVSKEGA SVETU. (Federated Presa.) • V Newportu, Ky., kjer stavka jo jeklarski (felavei, ni bilo dovolj pet kompanij milice in priili ata ie dve Ua povelje governorja Mor-rowa. V torek ao se vršili večji nemiri pred tovarnami Neivport RoTlIng Co. Federacija industrijskih unij San Franciscu arji vdrli v bančne prostore. Vse meato je bilo pokonei. Prihajali so oboroženi s gnojnimi vilami, sekirami, koli-či, lovskimi puškami in samokresi. Ko je bila vsa armada zbrana* je stopil h ključavnici policijski načelnik iu zaklical: "Podajte ae. .Pridite drug za drugim ven, roke morajo biti dvignjene kviiko." Priili ao drug za drugim, kakor je bilo ukazano. Ko so bili zunaj, ki se boji mednarodnih komplikacij, so je končno ' zginila in prepovedala posojilo. 2KN8KA MORA OBESITI MO&KEOA »o jih pričeli preirfkavati in naili so pri voditelju dokument, ki je pričel l besedami: t)ržava lili' onis: — itd . . . Bili so bančni pregledovale! I \Vaukou, le. ~ To mesto ima rtfcmesto derifa fierlfleo v osebi mrn. Gunde Martindalove. Pred nekaj dnevi jo bil Kari Throftt . obsojen na smrt na veialili tafsdi CERKVENA BOŽIČNA KOLEK TA OD&LA Z ROPARJI? Chieago, 111. — James Verhaar, hišnik katoliške eerkve Kraljice angeljev na 4532 N. Western ave., je v torek nesel preeej veliko vsoto božične k^lekte na banko. Med pt4jo so ga prijeli roparji in mu vzeli vso kolekto. Žita ne ime zapustiti otoka. Lqpdon, 28. dec. — Governor Madeire je prejel odredbo is 'ariza, da ne smo pustiti bivše avstrijske cesarice Žite z otoka. Žita je nameravala odpotovati v Švico 26. decembra, kjer je njen sin bolan. Sprva je bilo poročano, da je Žita dobila dovoljenje za odhod v Švieo, totla ta vest znači, d»y je dovoljenje preklicano. Francozi pobili 75,000 laatnih vojakov v vojni. Pariš, 2Š. dec. — General. Per-cin je spisal knjigo, v kateri opisuje veČ ko 200 bitk v Franciji in Jelgiji tekom zadnjo vojne. Obenem pifte na podlagi podatkov, ki jih je sam zbral, da so francoski topovi ubili 75,000 francoskih vojakov vsled napačnega merjenja. )elje pravi, da francoske izgube znašajo pet iniljonov ubitih in ranjenih od nemških krogel, to je polovico $ več . kot so izgubili Nemci.' Prvo božično drevesce in kosilo v zraku. Pariz, 27. dec.'— Angleški avl-jatiki, ki krmarijo potniška letala med Londonom in Parizom, so imeli na Hožič drevesca na letaliji. Drevesca so bila razsvetljena t električnimi svetilkami. Obenem so dobili potniki kosilo na ero-planu in pili so šampanec. umore neke učiteljice. Ker je le-rifova dolžnost, tla iavrii ekaeku-cijo, bo morala tiunda Martindale Obesiti Throsta. (Hrnda pravi, da iavrši to delo bres kakih žftnskih solz. *OTHI LISTI V RUSIJO DOVO LJBOfl. * • Washington, D. C. — Državni department je spremenil svojo stflriro naredim iz prejšnjega leta glede potnih listov v Rusijo in dovolil izdajanje potnih listov vsakomur, k<18r se izkaže, da ima kupčijake ali druge" opravičene opravke v Sovjetski Rusiji. To se je zgodilo na pritisk mnogih vplivnih oseh, ki so se pritožile, da vse druge država dovoljujejo potne liste za potovanje v Rusijo, le Združene države delajo izjemo in to škodi ameriški trgovini. 800UALISTIČNA U0ITELJIOA Z8TI0NA UCH ZASLIŠALA. New Vork, N. Y. — Odbor viš-jega šolskega sveta je zaslišal učiteljico Saro Hyam po zelo strogi preiskavi, ko je bila obdolžena, ds je aocijalistks I Učiteljica je izjavila, da pozna po svojem prepričanju samo socialistično stranko ta pravo politično atrenko, toda pri nji še ni bila nikdar aktivna. Šolski svet bo pozneje odločil, koliko se je učiteljica pregrešila, ker čuti za socializem. NOVICE IZ JMIUE. Slo? enska Narodu UstaaovtjMM^t. a#rUa IV. Ml ittt - UIImU, GLAVNI »TAN. M«7-M SO. LAWNDALE AVX^ CNICAOO, ILLINOIS. Izvrševalni odbori ur RAVNI OPMUti ..... Mol tliow bangDNja okrožjki e»ui a«raw, pnoaha, am? m a. lmu VZHODNO oanbljK« SmoS AakNiS, 8aa ssa. Mam «aa. n Aataa a^iua. aaa rs, Whh Na««, K ZAPAONO OUtOŽJBi AalM lalar, Mm »04. UraM, Kaaa^ m * . Lm Kuhar. Bn S4S, OUtaM, Mki, S*' Nadiorni odbor t ^ . Sar a ISMk St.. Okla, JiM PSra as MUaH r.fr a.r»ia. stas a HarOa« ave, titeat* Mk* Tiakovni odbori »4*rw**a ia Mati NlmHi • Združitveni odbori IIm Frul AM. S t M U. OtmIH Ava« Jaka TrMJ. Im tat, Usnpia Pa. » Jafea Ovaa. S4S hikitd, D.tr.lt, MMb J M. airak, 1IOI C. SSH K, CUvW..4, dhw. VRHOVNI ZDRAVNIK i Ur. P. J. K»ra. ssoa ODGOVORNI UREDNIK 'TROSVETE"! Jata JOZOR1 K»f»wm*mm a st •šmrnM, ki Msfa v A nTj^^LmZui? in. VSE EADEVR BOLNIŽKE PODPOa« t« NAftLOVB« MST-aO ta. Uwatafe »Ima DENARNE POllUATVE IN STVARI, M m MM* ai vaMa ta aaatova« Tijalltva ft. N. P. J.. SSST-< Ig EADBVE y ZVEZI I BLAGAJNIŠKIMI POBU M aNlva A N. P. J« SttT-ta ta. UtnMal« A v«, CIHmS IA Vm pStlBi |Mi #*al««aaja V fl. ItfiNlMa •taaraam atkar* «l«ar |s Val pHalvt aa ft rm«IM «ImS m aaj paAIIHa as aaNrri llntt SpHBgllalS. 1U« Vaa adtaika ar*H atatallhra sImIU m sa) paM|S|s M P. K MST-t% U. Uwatab Chftnca, IA | Val *pM M Sragi apNI, »mnA afltaM, M ■ iImIi« m»*u, aa| aa m*IU« aa aaalavi CSlMfa. UL MiMpi K N. P J, sta« A N. Is v Stjepan Radič in delavttvo. — Radič, voditelj in obenem last-nik "Hrvaftke seljtčke repnldU kanske stranke" je zastopnik re. svojimi avanturističnimi početji v jo posegati po takih fredttvih, da si življenje ohranijo, ali ps je njih pokvarjenost taka, da gre preko vseh zsprek, ki jlli spodobnemu človeku postavlja nravstveni princip. Mi menimo, da bo drugo pravilno, ker Ijufhiu, sposobni pahniti In cel velikanski nsrod v, skrajno nesrečo, kakor so to storili razni NVranglovci, Denikiliovci in drugI pustolovci « Lloyd Oeorgt-Briandova tajna konferenea. Pariz, 2t. dec. -^Francoski ministrski predsednik Brlarnl in angleški premier Lloyd Oeorge sta všeraj imela tajni se^anek v Gare de Lyonu, ki je trajal pol ure. Najbrž sta govorila o vprašanju sulmiarinov, o katerem se zdaj prepirajo v Waahingtonu. dinozavra Okostja velikanskega odkrito. .Toronto, Kanada. — Kkspediel-ja s torontske univerze je odkrila novo pasmo dinozavrov (velikih kuščaric iz (sekundarne dobe) v ^Alberti. Dr. Parks, voditelj ekspe dieije javljs, ds je okostje mivega dinozavra dolgo ^ čevljev in žival spada v kretacen^o perijodo. Alberta je zelo bogata na fosilih dinozavrov. ^' akcionarne Imetske burioazije in skrajno sovražen delavstvu. V svojem glasilu ."Hlobodni dom" se z vso silo zavzema z* uvedbo IH urnega dnevnega dela! (On se vozi okrog s avtomobilom, ali pa malo pogleda trgovino, čc kšeft dobro nese. Op. ur.) Delavstvo sploh ne sme obstojati!!I Deltv-ske plače se mu zde previsoke (1) in edino radi teh viaokih plač jo taka draginja! 'Kapital mora biti popolnoma svoboden* tako pravi ta mož. — Tako takl-le re-akcionarji s svojo dcmsgogijo poneumnjujejo ubogo hrvatsko kmetsko fjudstvo, da si saini rede svoje trebuhe in polnijo blagajne! Radič je seveda, da povemo našim ljudem tudi to, hud klerikalec 1 In prav jfi rekel neki naš sodrug. da je "hrvatski blok' irbtenioa reakci/e v Jugoslaviji! Ha ražun vojne o biirovni pogodbi dobi Srbija Od neprijateljakih držav Vttšjo količino živino ua račun vojne odškodnine. Mmeca maja st je vlads odločil*, da proda došlo živino potom lichaeije v naši dr-državi in da se izkupiček izroči upravi fondov, iz katerih bodo dobivali oškodovanci odškodnino. Od bolgarske vlsde smo dobili dosedaj.12000 ovae, 6000 goved, 5000 konj In 1000 mezgov. Od nemške vlade smo prejeli doslej 10.520 konj. Vsa ts Živina je dospela v Srbijo in je bila prodans judfttvrt Cene so Hil#» zmerne, z ozlrom ris silno vidike transportne stroške pa so bile na vsak način premajhne. Prevozni stroški enega konja znašajo iz Nemčije v H r Ml jo 1100 dlnsrjev, zs eno vedo 900 dlnsrjev. Pojavile p* so se tudi druge težkoče. V Nem čijl sedsj hndo rasaajata nllnsv-ka in parkljevkt, radi čeaar ae je sklenilo prodati živino takoj po prejemu, da se ne zan*** kužna bo leten v nsšo državo. Vlads Je prodsls govedo po 1510 dinarjev za glavo, kar je razmeroma veli ko, ker slane danes v Hrtrijl Ju niea «10 do flflO. krava KM do 1000, voli pa 1000 do 1VJO dinar je v |nm1 zelo ugodnimi pogoji. HI redek slutej med nekimi begunci in amo o par takih že p« ročsli. Bden od ruskih beguaeev je avojo žem»'|^rv«UI nekemu se-mun«kemu bankirju za I.'»0.000 dlnsrjevI Zdaj naalana vpraša HusUi. ukl IJwlJ»' SQ Jtppsobnl zs pisati svoje duše vrsgit, N jim lu-se. Na drogi strani vettfo, da i^aAn buržvatijs z vlado vred podpira te izdtjico svojega ljudstva x vsemi štirimi, podpira jih bolj kot podpira našo ljudi same, ('o je torej pokvsrjciiosP vtrok ta-kim dogodkom, kakhr je navedeni, potem naj se spravijo ti e-* lementl V ječo ali pa preko meje. In v slučaju, da Je njih žlvlje-nje tsko bedno, ds ne morejo drugače, kot preživljati se s takimi manipulacijami, tedaj Jim povejte, naj se svojih grehov ske-sajo, naj zaprosijo rusko vlsdo za milost in naj se v božjem imenu povrnejo domov, kjer Je dela lu obstanka Še vedno dovolj za — delavne ljudi. Na dve plati boste s tem storili dobro delo: njim, ki se gotovo nersili potepajo po svetu in nam, ki imamo radi nezaposlenosti jn gospodarske krize Že itak dovolj |>odkurjotK» življenje. Zagrebški Maksimlr, last sa-Krelfškega nadškofa, so kupili zs hrvaško poljedelsko fakulteto. Zemljišče meri 11100 jut rov, kup na (*ena je bila M iniljonov, tako da je stslo eno Jutro povprečno 10.000 kron, ksr je za pobožnega vsekakor nekoliko prevefl. Tovorni vlak Je tkodU t tira. 4 dec. ua belokrajinnki progi v hli* Žini Bnbniareev. Krt ' železničar Za pitatelja Stritarja Pokrajinski namestnik jo Iz srbdstev pokrajinske uprave poklonil pesniku Josipu Stritarju v Aspau-gu pri Dunaju znesek 10.000 K. Pisatelj živi v veliki bedi. vmesver aagjreDSKS opere ja zast av kal, ker jt gledtliška u- prava odpustila dvojico orke-strašev, ki ata vodila člane v nji* hovem mezdnem gibanju. (Jpra* y se isgovarja, čtd, take sahta-va v« pogodim h niao vsebovan« Zelo čudni izgovori, ki so pa povsem umfjivi, kakor Hitro smo ti na jasnem, da nas Je koruptna sedanja večina obdarila t birokrati' in duševnimi impotencaml celo iim takih mestih, ki zahttvtjo može v veliko dozo duševnih in stto etičnih ter socialnih kakovosti. Umrl ja v Ljubljani veletrgo-. ve« Avgust Tomažih. In vsa di •m* . ŠB ■■■MMbjjB kuhani vrdiu.'la r.J ■■ ■■ ■ .jBT. PjJRti ja Je mrtev. Vzrok nesreče so slabe tračnice in trhli pragovi. Samomor. I/. Ljubljanice so po teknili v Mostah prt Ljtibljflil L'0 letno Pavlo Vidmar, bivšo ▼Afc KHJI0H. kajadalol/povsst i« življenja tlo-vtnlklh trpinov ▼ Amtrikl. Ve-fino. Htant i polt&lno vrtd $1.75. Zakon bioganaiije. Vrlo poučns ■ kajiga, ki povt, kako tltkarai človtk ponavlja v tebi raivoj vseh tvojik llvajskik in divja-ških prednikov. 8 tlikamL Vezano. S poštnino vred $1.50. Oba knjigi, ki te naiožlta obensm, za tri dolar jt poštaiae prosto. Narošila sprtjtma Ujaik Kaji-šavns matUs 8. N. t, J.i Frank Aleš, 3124 So. Orawtord Ave., Gbieoffo, IU. — Adv. Zs kukanja p\rm doma Imamo v zalogi ilaj, puinimci Ml Tam dostavtam 1 ničarko v ksvtrni K'r*|iš. Dekli Je izginilo' že p/ed več tailni/ Patrioti nsmertv«jo v IMgra-du prirediti pst-sdo in slavnost z našim "nefmznsrtim vojakom". Te vrste msnijs se Je rszšlrlls po svetli iz Praneoske in Je imeniten doka/, zs postanek buržoazlje iz opičjega rod«. Zagrabžk« sr«dnj« šole se radi (mmttijksnja kuriv« rspre Zm šole je kornpetil šalitelja bres najmanjšega obotavljanja. . m Nikolaja VaevolodoviČa aem študiral ves tadnji Jhs; ps tudi posebnim okolnostim se i-mam zahvaliti, da veip zdaj, ko pišem to zgodbo, prav mnogo dejatev o njem. Najrajši bi ga primerjali s nekaterimi gospodi preteklih časov, o ksterib pričuje legčnds še dandanašnji med našo druŠbo. Pripovedovali so ns primer o deka-bistu L-nu, ds je vse šivljenje nalašč iskal nevar-nooti, opajal ae š njo ter jo napravil za svojo naravno potrebo; v mladih letih ae je dvobojeval za prazen nič; v Sibiriji je hodil z golim nožem na medvedji lov ter ae rad sreča val v gozdih z ubeg-limi jetniki, čeprsv so, mimogrede bodi povedano, atralnejši od medvedov. Ni dvoma, da so bili ti legendsrni gospodje zmošni čuti strsh, morda eelo v prav viaoki meri, drugače bi bili mnogo mirnejši, in občutek nevarnosti jim ne bi bil mogel postati nsrsvns potrebss Premagovati v sebi strahopotnoat — to je tisto, ksr jih je msmilo. Neprestane pijsnost zmage in zsveat, da ni nad teboj smagovsves,' sts jih vabili sa seboj. Tisti L-ni ao je še pred svojim izgnanstvom nekaj čaaa boril i lakoto in ai a teškim delom služil kruh, samo zato. ker ae za nobeno ceno ni hotel ukloniti sahtsvsm bogatega očeta, ki so ae mu zdele krivično. On je tedsj mnogostrsmOto umeval borbo in ni eenil atanovitnosti in sile sVojegs znsčs-ja zgolj ns medvedjem lovu in v dvnfhojih. Ali vendsr, od tistih dob je minilo še mnogo let, in nervosna, izmučena in razdvojena natura nešego pokolenja vobče ne dopttfčs potrebe po teko napoaredaih in celotnih občutkih, kakor so jih iskali aeksteri gospodje dobrega atarega čaaa v avoji nemirni dejsnjaieljnosti. Nikolaj Vee-volodovič bi bil nemara pogledal L-na preko ramo tor gs imenovsl strshopetnegs petelinčka, ki večno razkazuje svoj pogum — čeprsv se ne bi bil glasno isrszil tsko. Tudi on bi bil ustrelil ns-sprotniks v dvoboju sli šel ns medveds. če bi kilo potrebe, in rssbojniks v gozdu bi se bil uhra« nll enako uspešno in nenstrsšeno kakor L-n, aa-mo ds brez vaškega Čustva nsalade, velo in le. no, zsrsdl gole priskutne nujnosti; še dolgčas bi mu bilo pri tem. V zlobnosti je aeveda prekašal L-na in morebiti eelo Lermontova. Te laetnoati je bilo v Ni kolajn Vaevolodoviču mogoče več nogo v njiju obeh akupaj. ali bila je hladna, npr-aa in — če se amem tsko izraziti — razumna, te-daj najsaprnejša ia najstrašnejša slobnoar, ki si jo more človek misliti Se enkrat |>onovim: imel sem ga in gs imam še zdaj, ko je že vae končano, sa človeks. ki bi bil sa udarec v obrss ali podobno enako teiko šalitev ubil naaprotniks pri t tal i priči, na meatu, bres poziva ns dvoboj. la vendar ae je agodilo v tem alttčsju neksj čudnega, povsem drugačnega. Komaj ae je vzravnal, omaknivši tako ara. motno akoraj s pol poetave. in komaj je zamrl v sobi ogsbni. nekam mokri tlaa udare« a peatjo po lian, ja makama pograbil Satova s obema rokama aa ramena; sli tskoj, mslodsne ie listi hip. je nmeknil rak« aazaj ter jik prekriial za hrbtom. (Doljo prihodnjič). * Boja ta plesanja po gorgh. (Dalje.) , Čim popolnejša, mrazu in snegu primernejša je obleka, tem prijetnejši j« izlet. Tudi ▼ nahrbtniku naj bo več perila nego poleti: volnen telovnik, volnen sviter, zelo debele volnene rokavice, se-gsjoče gori do komolca. Volnena čepica mora v potrebi aegati daleč doli na vrat. Izmed orodja za zimske ture ic posebno omeniti cepin. Čez količkaj strmo in pomrzlo pobočje je cepin neizogibno potreben, ker se z njim izvrstno zaei-draš, v potrebi pa si izsekaš v led ali zmrzel sneg zanesljivo varne stopnje. Skoraj enako važne ao dereze. Dokler ni led pretrd in preatrm, je mogoče t derezami na nogah iti preko poledenelih in zmrzlih sneženih pobočij. Brez njih bi bil planinec le premnogokrat primoran seksti stopnje tudi po manj strmih pobočjih, ker okovani čevlji ne pomagajo nič. Tako pa derezo prihranijo obilo čaaa, dela in tru- » p (DeUo.) Nepreatano je gledal okoli eebe. - "Stepen Trofimovič vam je tedaj piaal, da se leni ns 'tnje grehe, ki so biU storjeni v ftviei' in da gs kitite reševstf To so njegovo besede t" je zdsjci pristopi Is Varvara Petrovna \ ajea o-brss je bil ves žolt in spsčen, ustniee so ji drge> tale. "Vidite, ako česa nisem prsv razumel,'* je /lobudral Pjotr Stepanovič v dozdevni prestraše-nooti še hitreje nego doslej, "j« paš njegova krivde, ker tako piše. Tu je pismo. Veste, Varvara Petrovna, pismo *a pismom ,eno daljšo od drn« gega; za.Jhjih par mesaeev jo bil še takšen kriš, da jih včasih niti nisem brsl do konea, to moram asm povedati. Oprosti mi, Stepsn Trofimovič, moje nenmno priznanje, in reci esm: nsslovljens ao meni, ali pissns so vendarle bolj zs potom* stvo; gotovo ti jo vseeno. . . . Nu, nu, nič os ne j4zi; saj sva domača I To plomo pa, to pismo, V a vara Petrovna, sem prebrsl da kones. 'Orehi* — ti, tuji grehi' — so prsv gotovo nsši lsstni gre-ški, in otsvil bi, ds nsjnedoišnejši, če bi le ne bi li zsradi njih na vsem lepem vprizorili strsšno storije s plemenito potezo — in rsvno sa plemenito potezo nsm je šlo. Ksjpsk, naši računi še-psjo, računi, in to trebs enkrat priznati. Smo poč ksrtsm preveč vdsni, veste. . . eh, psrdon, to jo odveč, Čisto odveč, oprostite mi klepetsvost; sli hogme, Vsrvsrs Petrovns, prestrsšil me je bi) in res som prišel z namenom, 'rešiti' gs kolikor to« liko. Naposled me je ssmegs srsm. . . Ah, Vsrvsrs Petrovns, prepričsn sem, ds ms zdajls ob. sojste in vam moj slog ne ugsjs. ..." "Nasprotno, nasprotno; vidim, da vsm je zmsnjkslo potrpljenja — in vzrok sts imeli prsv gotovo," je hudobno povzels Vsrvsrs Pstrovna. Z slobno slastjo je posluŠsla vsa "resnicoljubno" zsvijsnjs Pjotrs Stepsnovičs, ki je igrsl očividno grobo komedijo, čeprsv tskrst nisem vedel, ksm meri. "Nfcsprotno," pe nadaljevsls, "silno sem vsm hvsležns, ds ste govorili; brez vss ne bi bila zvedela teh reči. Prvikrat po dvajsetih lotih 00 mi odpirsjo oči. Nikolsj VsevolodoviČ, omoaili ste prej, ds ste bili nslsšč obveščeni; sli jO pisšl , Htepan Trofmovič tudi vsm v tskem tonu V , "Dobil sem od njegs nedolžno n.... in... povsem plemenito pismo.^,.," . t "Trudite se in iščete besedi — še vem,.kor trebs! Stepsn Trofimovič, prosim vgs velike n-sluge," se js zdajci obrnila k njemu i isfcrečlmi se očmi. "Storite mi prijsznost, ost svite nss ta-koj in no prestopite več progo moje hišo I" Brevec naj blagovoli vpoštevsti prejšnjo razburjenost, ki jo še sdaj ni minila, čeprav jo bil tudi Stepsn Trofimovič mnogo zskrivil. Naj. bolj me je osupnilo v temosiru čudovito dosto-'jonstvo, s ksterim je moj prijatelj prenesel JPo-trušino "rsskrinkanje", ne da bi mu bil posegel v besedo, in "prokletstvo" Varvsre Vetrovne. Odkod/e je vzelo pri njem toliko duševne si* le T Zvedel sem le, ds gs je sinovo vedenje v pr-vem trenotku svidenje in objemov resnično in globoko uialilo; to je bila prava, bridka bol, vssj v njegovih očeh in zs njegovp srce. In še ono gorje ga je tlsčilo v tej minuti: močna ssvest, ds je podlo ršvnsl; to mi je prisnsl kesnsje s vso odkritosrčnostjo. Prsvo resnično gorjs pa more storiti nsjlehkomiselnejftegs človeks trdnegs in stsnovitnegs, čeprsv ne zs dolgo. Ae več: od re* anične, globoke boli se je izpsmetovsl še nekateri bedsk, seveds ls zsčsano; *tsks je pač Isstnost gorjs. Ksj vse se je moglo tedsj zgoditi s Človekom, kskršen je bil Stepsn Trofimovišf Dostojsnstveno se je poklonil Vsrvsri Pe-Irovni, s črhnil nI besedice; res js, ds mn ni preostsjslo drugega. Že je hotel oditi, ali ni se mogel premsgsti, stopil je k Dsrji Pavlovni. Ona je mends slutils to, mlaj vsa preatrašona je začela takoj sama govoriti, kakor da bi ga hotela prehiteti. > "Prosim vas, Stepan Trofimovič, as božjo voljo, ne govorite ničessr," je dejsls hlaatno, g bo* lestnim izrazom na obličju ter mu naglo pomolila roko. "Bodite prepričani, da vaa spoštujem voo po stsrem. . . . in vas cenim kskor prej.,., ia mislite tudi vi dobro o meni, Stepsn Trofimo« vIČ. . . . ta gotovoat mi ho zelo dragocena. . ." Ntepen Trofimovič ae je nizko poklonil. "Kskor je tvojs voljs, Dsrjs Psvlovnoi ti vei. da imaft v vsej tej reči proato voljo! Tsko je bilo in tsko ostsne," je tehtno končsls Vsrvsrs Petrovns. - "Hudima! Zdaj šele razumem vse!" Pjotr Ktrpanovič se je udaril p« čelu. "Ali. . .. v kakšen položaj so me apravili potemtakem? Oprosti-te, Darje Pavlovna, prosim vas! Poalušaj, v kaj si me zapeljal, a?" ar je obrnil k očetu. " Pierre, prijatelj moj, lehko bi govoril z menoj drugače, kalit" je dejal Stepan Trofimo. vič čisto tiho. "Ne kriči, lepo te prosim!" Pierre je nataknil « rokami. "Vemj mi, vse to je občutljivost starih, bolnih živcev. Kričati itak ne pomaga; rajit povej, rakaj inr nisi naprej opozoril, ko si \rndar m«»rsl misliti,