Iz Jugoslavije. — Likvidaciia pokrajinskih uprav — In šolstvo. Imetiovanje »prosvetnih deleeatov« (strokovnih referentov) v oblastih. »Narodna Prosveta« podaja o tem za nas velevažnem viPrašanju sledeče informativno poročilo: »Da bi se mogao uvesti u život zakon o opštoj i oblasnoj upravi zemlje, u svima ministarstvima pristupljeno je izradi projekata za likvidaciju dosadanjih pokrajinskih uprava. Taj važan posao otpočeo je i u Ministarstvu Prosvete i na izradi projekta za sprovodenje novog zakona u pogledu pro_ve.e. U Ministarstvu Prosvete radi naročita komisija u koioj su šefovi prosvete iz svih pokrajina. Novi zakon o opštoj i oblastnoj uoravi ima u potrledu nrosvene onranizacije jednu rdavu stranu, jer po njemu prosvetna uprava svake oblasti stoji pod ve[ikim županom dotične oblasti. Na taj način prosveta je potpala pod koirtrolu i upravu policije. U koliko smo informisani u celoi ovoj stvari. na osno<vu jasnih odredaba Ustava. koie daju Miiiistru Prosv. pravo na neposrednu upravu prosvetom ceile zerp1*.. i-'ber: č. se starani^ ndi.iic o prosveti na taj način, što če Ministarstvo Prosvete absorbirati samo tu nadležnost nolicijskih vlasti. U svima oblastima ndredioe se nrosvetni dflepati (referenti), koji če biti pod neposrednim nadzorom Ministarstva Prosvete. Ovi prosvetni delegati imače sve potrebno osoblje i bk'e u položaju dosadanjih poveTenika za prosvetu u pojedinJm pokrajinama, samo sa OTfaničnim nravima. Tako novi prosvetni delegati u oblastima kao organi Ministarstva Prosvete, imače pravo razmeštanja učitelja u svome području; ali neee kao do sada imati pravo njihovog postavljanja, otpuštanja ili premeštaja iz jedne oblasti udrugu- To pravo pripašče Ministartsvu Prosvcte kome če se radi tih .noslova nodeliti pctreban broj osob.a iz dosadanjih nrosvetnih odeljenja za pokrajinske uprave. Na ovaj načih postupno če se uvoditi u život centralizacija prosvetne vlasti dok se novim prosvetnim zakonom ne izvede celokuona organizacija na novoj osnovi. Za sada če se ovim putem prvenstveno postiči jedinstvo prosvetnog budžeta za celu zemlju na mesto doisadaiijih n.KsebnjHi pokraiin. budžeta. Kao jedna od najvažnijih stvari u celome svome poslu jeste izbor ličhosti za položaje novih prosvetnih delegata i referenata na koja mesta svakako treba izabrati oprobane i državnoj misli odane ljude iz svih krajeva otadžbinc. — Višji šoiski svet in likvidacija pokrajinskih uprav. Zakon o sestavi višjega šolskega sveta z dne 23. januarja 1921, ki ga je sprejel parlament in podpisal kralj, ima na čelu pasus, ki do_oča hkrati dobo in veljaviiost tega zakona. Pasus se glasi: »Dokler ne stopi v veljavo nov šolski zakon. ki določa deilokro« in sestavo šolskih oblastev, se odreja:« — Ta določba je popolnoima jaisna, da se z likvidacijo .pokrajinske uprave in izvajanjem zakona o obči upravi ne more odoraviti plenuima višjega šolskega sveta in bo to vprašan.ie šele aktualno tedaj. ko stopi nov šolski zakon v veljavo in da bo isti nudi! nadomestilo za sedanji višji šalski svet. — Prejšnja odprava plenuma se pa lahko smatra za reakcijonarno deianje in se moramo z vso silo boriti proti -rejšnji odpravi višjega šolskega sveta, dokler nimamo pirirnernega nadomestMa za to korporacijo. V tej korporaciji imamo svo.ie voljene zastopnike, ki uveljav!jaio mišljenje učiteljstva. za kar smo se borili že dolga leta. Demokratična uprava zahteva, da bi tudi pri predlogih v personalnih zadevah podajala tudi nadalje svoie mišljenje ta koriPoracija prosvetneimu de.ee.atu (referentu) v oblasti. dokler se 7 novim šol zakonom ne uredi to vprašanie. — Gospodom pri »Jutraniih Novostih«. Zaradi našega olanka »Lažnjiv budžet« je prav nepotrebna nervoznost, da bi kaj izgubili na poziciii. Vprašanje zavoženega proisvetnega proračuna za Slovenijo ie za nas popolnoma nestrankarsko vorašanje ki ga zasledujemo zgolj iz tega stališča, ker nam gre izkliučno za stvar i;n interes stvari — ki zahteva. da se mora to vprašanje v interesu kulturnih zahtev naroda ugodno rešiti. Zato smo takoj, ko se ie to vorašanie poiavilo brezobzirno kritikovali in obsojalli krivdo in krivce, ki so bili oovzročitelji tega škandaloznega slučaja: a ne tako. kakor »Jutranje Novosti«, ki so valile ob neki pri.iki krivdo vsetra z/!a na prejšnji olenum višjega šolskega sveta. Niismo pardonirali nobene strani. kadar se nam ie šlo za prosvetne interese naroda: ootonn nas učiteljstvo dobro pozna tudi krivce tega slučaja in smo prav v zadniein času zooet pokazali nanje. v 10. številki letošnjega »Učit. Tovariša« v uvodniku — na katerega posebei oioozariamo src.spode pri »J. N.« Že ob oojavu tega vorašania sino obljubili, da bomo Tiadalje zasledovali zadevo; Drejeli smo sedaj podatke, zato smo zgolj _z tega razloga sedai zoipet izpregovorili o tem vprašanju. da apeliramo na novoizvolje_r ne poslance in bomo še izpre-rovorili ko bo vorašanie zooet aktualno. Da nismo zopet v tem članku govorili o krivcih le- ži vzrok v tem. da sino hoteli ostati stroeo pri stvari; brezpdodno ie za nas govoriti o greŠJiikih, gre za greh. ki ga moramo brez obzira na strankarstvo čiinprej popraviti! Na poziciji ne bo N. R. S. izgubila zaradi našea.a članka »Lažnjiv budžet« piav ničesar in ta članek tudi ne bo vzel simpatij učitelistva do stranke; pač pa ,so vzeli simpatije učiteljstva že prej g. Stojan Protič, ki sc je vezal svoječasno z dr. Korošcem v vladi in je tedaj izročil slovensko solstvo klerikalcem — nadalje ie še nepozabljen znani a front sr. Stoiana Protiča proti učiteljstvu glede drairinjskih doklad. besede, ki jih je srovoril kot mnistrski predsednik — največ pa jih ie vzel g. pokravinski namestnik Ivan Hribar s svojim nesrečnim absolutističnim nastopom in pobijanjem najsvetejše avtoritete učit.l.istva. t. j. oreamizaciie — v katerem poglavju »N. J.« ne zaostajajo daleč za njim. — To so vzroki in ne drugi, ki itnaio svoje naravne posledice. — Kot or?anizacija in elasilo on.anizacije stojimo v prosvetnih vprašanjih posebno pa še v srospodarsko-prosvetnih vprašanjih istroa-o izven strankarstva m bomo tako ostaili, vkl.iub nietodam in poizkuisom, ki so se uvedle posebno v zadnjem času, da bi s€ z ambiciioznimi osebami navrtaia naša'organizaciia. — To v odgovor »Jutraniim Novos.tim« na članek v 59. štev. na našo adreso in na oba oreišnja članka »Beseda učitelistva« in svoiečasiii članek o višiem šolskem svetu. ki je dišal prav no narač.ilu Hribarievem. — Kulturno delo Učiteljske tiskarne. Tekom leta 1922 je založila in izdala U. T. na podlagi sklepov upravnega sveta naslednje knjige: A. Rape: Četrta č!tanka; L. Černej: Tretja čitanka; E. Gangl: Druga čitanka (drugo izdanje); Lesica, Lokovšek in Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka (drugo izdanje); Erjavec-Flere: Valjavec; V. F. lelenc: 1914—1918. Spc"mini jugoslovari-kega dobrovoljca; F. Flere: Babica pripoveduje (drugo predelano izdanje); Fr. Zbasnik: Drobne pesmi; Sem Benelli-Gradnik: Okrutna šala; PKunaver: Kraški svet in njegovi pojavi^ E. Gangl: Sfinga; A. Rape: Mladini, VII. zvezek; dr. Lah: Češke pravljice; Fr. Erjavec: Srbske narodne pripovedke; K. Evvald: Mat. narava pripoveduje; dr. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci; Emil Adam:č: Mladinske pesmi. Polcg tega je zadruga kupila v lastno založbo od društva za zgradbo Učiteljskega konvikta knjižico: Peter I. Osvoboditelj. Tiskarna je tudi v letu 1922 ttadaljevala z izdajanjem galerije naših velmož in je poleg slik Stritarja, Vodnika, Slomška, Gregorčiča, Prešerna in Levstika založila še slike Aškerca, Jurčiča in Trubarja. — Kakor vsako leto je Jugoslovenska Matica tudi letos priredila zbirko pirhov med šolsko mladino. Da je ta krasna inisel rodila vsako leto najlepše uspehe, je priDomoiglo k temu narodno zavedno učiteljstvo in naša šolska mladina s svojo Rožrtvovalnostjo in razumevanjem potreb naših neodrešenih bratov. Posebno lepo in nad vse pričakovanie se ie pa obnesla letošnja zbirka pirhov. Šole so v nabiranfu darov za naše malčke tam preko naravnost tekmovale med seboi. Dosedaj se je odzvalo 190 šol in so prinesle Jugoslovenski Matici naravnost krasen dohodek: 22.655 Din. Ta lepa vsota dokazuje. kako živo se je odzvalo učiteljstvo in solska mladina na klic Jugoslovenske Matice, zaščitnice in materc neodrešenega ljudstva. — Pirhi neodrešenim maičkom. Metliška Oisnovnošofeka mladina je darovala svoijim neodrešenim bratcem za pirhe 228 Din 75 para. Srčna hvala darovalcem. čast vzgojiteljem! — Sv. Križ pri Ljutomeru. (Domoljubno delo.) Med učenci tukajšnje šestrazrednice se je nabralo za »Prehrario pasivnih krajev v naši državi« pornoč 154 Din in na »Pirhih« za neodrešeno domovino 178 Din. — Čast zavedni mladini! — Tovariši-maturanti I. 1913 bivšega učiteljišča v Gorici določite kraj, da se sniderno in obhajamo našo lOletnico. — Karel J a k o p e c . Marija Snežna. — Ob pril-ki zborovanja Radovljiškega uciteljskega društva v Lescah bo tudi ogled nove tovarne verig, in sicer od 2.—3. ure, ker je takrat obrat v po_nem teku. — V nedeljo, dne 8. aprila sta bila v sobi strok. tajništva UJU zameni«na dva dežnika. Oba dežnika se izmenjata ravno.tam. — Risbe v zadnjem »Popotniku« so prirejene po originalih, ki so jih prerisali gojenci in gojenke drž. učiteljišča. Kliše obr. 23 je obratno odtisnjen, kar pa ne moti bistVeno. Tiskarski škrat je zamešal nekatere besede. str. 11, 3. odst. 11. vrsta »omenjena« mesto »omejena«; str. 12, 3. odst, 7. vrsta »motonoge« mesto »motoroge«; str. 13., 13. vrsta »miljeno« mesto »mišljeno«; str. 20., 3. odst., 7. vrsta »omenjena« mesto »omejena«. — Clane Ljubl.ianskega učiteljskega društva opozarjamo, da naj pridejo poverjeniki iz posameznih šol iskat v pisarno strokovnega tajništva položnice za članarino, da jo čimprej poberejo na svoji šoli in pošljejo denar po položnici društvu. — Tudi oni člani, ki niso na šolah, lahko dobe polo/.nice. — Opozarjamo, da se bodo onim članom, Ki sproti ne plačuiejo članarine, v smislu pravil listi ustaviH in dcls za liste iztirjal. Književnost in umetnost. —k Schiilerjeva — Marija Stuart v Župančičevem prevodu. Schillerjevo Marija Stuart je prvi preiožil v siov.enski jezik Fr. Cegnar. Ko se je ta drama lansko leto vprizarjala na našem dramskem odru, je Cegnarjev prevod v to svrho predelal dramaturg, dični naš pesnik O. Zupančič. Popolnoma na novo predelan je ta prevod z literarnim uvodoin ravnatelja Dr. Lokarja in opremljen s. slikami — izšel pri kr. zalogi šolskih knjig in irčil v Ljubljani. Zmiania oprema te knjige je krasna in cena skromna; dijakom ie priporočatl šolsko izdajo na lažjem papirju, ki je še za polovico cenejša. Kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani je s tem delom ustvarila vzorec za podobne izdaie naSih pisateljev. Jezik je, kakor pr! Župančiču ni drugače pričakovati, vseskozi dovršen tako, da bo ta knjiga v kratkem postala veselje na.šega naroda in dika vsake zasebne in javne knjižnice. —k Podkrajšek, Trgovsko in obrtno spisje. Podkrajška poznamo že dolgo kot izvrstnega pisateija obrtno in trgovsko šolskih knjig; na njegovih ramah sloni pravzaprav vsa obrtno šolska literatura. On je že pred leti spisal »Računstvo«, »Zemliepis«, »Računske naloge« in »Trgovsko in obrtno spisje«. Zadnje čase je izpod njegovega peresa na novo izšlo »Knjigovodstvo« in »Računstvo« za lahne obrte in za ženske obrte, vrhu tega »državljanski nauk za obrtnike«. Lahko rečemo, da je gospod Podkrajšek naš najplodovitejši, najtemeliitejši in najpožrtvovalnejši pisatelj šolskih knjig; požrtvnvalnost naglašamo, ker še noben slovenski pisatelj ni obogatel, najmanj pa pisatelii fiolskih knjig. Znana izvrstna knjiga trgovsko in obrtno spisje izhaja pri kr. zalogi kn.iig in učil v novi predelani izdaji v dveh delih. Prvi dcl, ki obsega Spisje za svobodne, rokodelske in trgovinske obrte je ravnokar izšel. Ta knjiga nam na 344 straneh nudi vse, kar tozadevno potrebuje obrtnik in manjši trgovec; poslovno dopisovanje. najnovejša določila o poštnih, denarnih in tovornih pošiljkah, Iistine in različne vloge do oblastev ild. in bo kakor je bila dosedanja manjša izdaja neobhodni pripomoček vsakega obrtnika in trgovca. Drugi del izide do srede aprila in bo obsegal Spisje za koncesijonirane obrte in bo istotako vseboval vse, kar je glede dopisovanja potrebno vedeti imejiteljem koncesijoniranih obrtov. —k Dr. Ivan Lah, Angelin Hidar. Starokorotanski roman. Ilustrirai Rajko Šubic. 1923. Lahov, zgodovinski roman Angelin Hidar, ki ga je izdala za Veliko noč »Tiskovna zadruga« v jako okusni opremi in okrašenega z desetimi Šubičevimi ilustracijami, nas vodi v čase koroških trubadurjev. Angelin je sin angleškega kralja Riharda Levjesrčnega, ki je bil na povratku iz svete dežele uiet na Koroškem, ter se je šele po dveh letih srečno vrnil v domovino. V koroških gorah pa je rastel njegov sin Angeiin, ki se je napotil po svetu kot pevec iskat svojega očeta. Našla sta se in spoznala po pesmi o koroških gozdih. Iz Angleškega se je Angelin vrnil na Koroško kot trubadur in beli vitez. Na Brežah je tekmoval z vitezom Lichtensteinom v pesmi in zmagal, a v dvoboju s črnim vitezom je padei. Zgodovina in srednjeveška koroška romantika se prepletata v romanu in nam nudita lep pogled v tedanje čase. Knjigo toplo priporočamo za naše šolarske m ljudske knjižnice. —k Da ste mi zdravi. otroci! Deset ooiučnih povesti za zdravje naše šolske mladine. Spisal Ivan Robkla. Spis je odlikoval s priznalno nagrado zdravistveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. Izdal višji šolski svet. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 3 Din. Strani 45. Kujižica podaje v obliki zaniimivih j-ovestic najvažnejša zdravstvena pravila iii navodila za poistopanje pri najpogostejšili obotenjih med narodom. Oblika PTipovedovanja ni dolgočasna. teinveč je napeta in polna menjajočih se dogodkov, ki vzdržujejo bralčevo pozornost in je posebno prikladna za otroke. a v enaki meri tudi za priprosto 'ljudstvo. Pojavi so vzeti iz naroda samega. Več nesreč in sinrtnih slučajev izvira iz nepoučenosti in nevednosti naroda nego iz opasnosti marsikatere bolezni same. Zato pisatelj posveča vso pozornost navodilom za prvo pomoč pri obolenju in spretno pobi.ia naoačno postopanje, ki je tako široko ukorenmieno med narodom in bazira na vražah in napačni poučenosti naroda o najprimitivnejših zdravstvenih zadevah. Avtoriteto zdravrtiJaa. in potrebo pravočasjie zdravniške ponnoči uvaja v polni meri; nihče ne inore tajiti upravičenosti in nujne potrebe tozadevne vzgoje naroda. kdor pozna konzervativnost naroda in nedoistopnost naroda za zdravniško pomoč, kateri ie dostopen šele tedaj. ko bije bo-iiiku že zadnja ura ali je pa zdravniška poimoč že prepozna. Pisatelj si je izbral za svoj sois sledečo snov: zastruplienje do strupenih gobah, gadov pik in nrva oomoč, pasja steklina in .previdnost pri pasjem T-OPadu črne koze in predsodki ljudstva do cepljenja zaoer koze, ietika, griža. rana in opasnost zastrupljenja zaradi naipačnega postopanja, napačni poimi o ootrebi žgania za moč. o alkoholu in zlih .posledicah za zdrav.ie, davica Lahko rečemo, da ie snov izbrana iz najtiničnejših bolezni in obolenj Ijudstva. Krijižico najtopleje priporočamo vsem šolam za šolsko mladino. ki ji je v prvi vrsti namenjena; orepričani pa simo, da jo bo rado čitalo tudi preorosto liudstvo, če iim io bodo nudile naše lvudske knjižnice, ker je oodučna snov ovita v prav zanimivo obliko povestic. Posebno važnost ima na knjižica za narodno zdravje in zasluži zaradi tega da jo razširimo v zadnio kmečko kočo.